UPRAVA .VEČERNIKA" V LJUBLJANI SPREJEMA DO IS. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI .VECERNIK" 10 BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE. ZA OBJAVO ISTEGA DNE V LJUBLJANSKEM .VEČERNIKU- SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE . SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO. BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU . UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO 1.	Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 0 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 15. decembra 1939	NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik>( prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din	ŠTEV. 11
Pet ladij pričakuje nemško križarko
V montevidsko luko sta pripluli še dve veliki angleški križarki, na poti iz Capetowna pa je še 32.000 tonska križarka „Renown“ in nosilec letal „Ark RoyaF‘
LONDON, 15. dec. Reuter. Med tem, ko se bije v Montevideu diplomatska borba okoli dovoljenega obstanka težko poškodovane nemške križarke v pri stanišču, sta pripluli v montevidsko luko še dve angleški vojni ladji, tako da jih sedaj 5 čaka na nemško križarko »Admiral Graf von Spee«. Poleg lahko poškodovanega »Exeterja«, »Ajaxa« in »Achillesa« je sedaj v luki še 10.000 tonska križarka »Cumberland« ter še neka druga križarka. Verjetno pa je tudi, da hitita z naj večjo brzino iz Cape-towna proti Montevideu dve orjaški angleški vojni ladji: 32.000 tonska križarka »Renown« ter nosilec letal »Ark
Royal« (za katerega je nedavno nemška poročevalska agencija trdila, da je potopljen od nemške podmornice, op. ur.). Britansko poslaništvo v Montevideu zatrjuje, da ni bilo smrtnih žrtev na angleških bojnih ladjah, v bolnici pa so umrli trije mornarji s križarke »Exe-ter«, ki so zadobili smrtne poškodbe v bitki. Nemška križarka ima uničene vse topove, plovi pa lahko. Ne ve se še, ali se bo posadka predala in pustila internirati, ali pa bo poizkušala na kak način uiti iz Montevidea. To bo pa zelo težko, ker patruljira pred luko 5 angleških vojnih ladij.
Italija se boUSevIkov ne boli
RIM, 15. dec. AA. Stefani. »Popolo d Italija« prinaša članek, v katerem sc obrača na trditve pariškega »Joura«. — Pariški list je namreč pisal, da Italija nc bo mogla ostati indiferentna napram spopadu med civilizacijo in barbarstvom. S tem jc mislil na ruski napad na Finsko. »Popolo d’ Italia: pristavlja, tla danes ni več Nemčija za Anglijo in Francijo »državni sovražnik št. l«t marveč da je to postala sovjetska Rusija. »Italija se nič več ne boji boljševiške nevarnosti v italijanski interesni sferi. Bala pa se jo je, kadar je bila ta interesna sfera pod vplivom Londona in Pariza«. Milanski list se nadalje obrača na
trditve pariškega lista, da je treba sedaj združiti narode, ki nočejo pasti pod boljševizem. »Takrat pa, ko je bila pro-tiboljševiška zveza v Španiji že narejena, sta bili Francija in Velika Britanija na drugi strani barikade.«
JUTRI BO GOVORIL CIANO
RIM, 15. dec. Stefani. Italijanski listi objavljajo dopise svojih dopisnikov iz raznih evropskih prestolnic, iz katerih je razvidna pazljivost tujine za govor, ki ga bo jutri imel pred korporacijsko skupščino zunanji minister grof Ciano. Tujina računa, da bo ta govor razbristril politično situacijo.
Finci so optimisti
HELSINKI, 15. dec. AA. Včerajšnja ( hamberlainova izjava v spodnjem domu, da bo Anglija oskrbovala Finsko, je bila tukaj sprejeta z veseljem.
V	ministrstvu za zunanje zadeve so iz-
javili dopisniku Reuterja, da bodo Finci zadovoljni ako bosta Anglija in Francija v resnici pomagali Finski. Finci so optimistično razpoloženi ter verujejo v svojo obrambno silo.
Razmejitev med Nemčijo in Rusijo
BERLIN, 15. dec. Tas. Sovjetski poslanik Škvarčev in nemški zunanji minister Ribbentrop sta včeraj izmenjala ratifikacijske listine, protokole in zemljevide o dokončni razmejitvi med Nemčijo in Rusijo. Na sovjetskem poslani-
štvu je bil nato banket, ki so sc ga od sovjetske strani udeležili narodni komisar Hevozjan, namestnik vodje sovjetske delegacije Zavčenko in poslanik Skvarčev.
Sovjetsko vojno poročilo
MOSKVA, 15. dec. Tas. štab leningrajskega vojnega okrožja sporoča: V teku 14. decembra so sovjetske čete nadaljevale prodiranje v območju Murmanska. V območju Uhte so prodrle
111 km od državne meje. V območju Petrozavodska so zasedle vasi Cusko-jani, Culkujanki in Huipula, Zaradi megle in slabega vremena je letalstvo izvedlo le izvidniške polete.
FINCEM NA POMOČ
NEVV YORK, 15. dec. Tas. »Associa-ted Press« poroča iz Helsinkov, da je angleški konzul v Viipuriju, ki je podal ostavko na svoj položaj, začel zbirati
prostovoljce za angleško-irsko legijo, ki se bo borila na strani Fincev.
ZAPLENJENI TOVOR
HAMBURG, 15. dec AA. DNB. Nemško pomorsko sodišče za tihotap-sko blago je imelo včeraj svojo prvo javno sejo. Razpravljalo jc o raznih zaplenjenih tujih ladjah, ki so bile pripeljane v nemška pristanišča. Včeraj so
obravnavali estonsko ladjo »Mina«, švedsko »Mcrsia« in »Brit«. Vse tri ladje so obenem s tovorom dokončno zaplenili, ker je bil tovor vojno tihotapsko blago.
NEMŠKA MORNARICA NI ODPLULA NA SEVERNO MORJE
LONDON, 15. dec. AA. Havas. »News Chronicle« poroča, da so prejšnjo noč po Londonu govorili, da jc nemška vojna mornarica odplula na Severno morje. Pri mornariškem ministrstvu te vesti niso potrdili.
Dokaz, da Angleži ne uporabljajo strupenih plinov
MONTEVIDEO, 15. dec. AA. Reuter. Vsi Angleži, ki so jih izkrcali z nemške vojne ladje »Admiral Graf v. Spee«, izjavljajo, da so angleške križarke zmagale zaradi svojega odličnega topništva in zaradi brezprimernega junaštva. Odločno zanikajo, da bi bila nemška bojna ladja
zadeta le z enim izstrelkom, ki 'bi vseboval strupeni plin. Za dokaz navajajo, da ni nosil niti en nemški mornar plinske maske in se je niti poznej niso po-služili, čeprav jih imajo na krovu dovolj.
Kriza belgijske vlade?
BRUSELJ, 15. dec. AA. Več listov izraža gotovo nezadovoljstvo, ki sc čuti v političnih krogih s Pierlotovo vlado. Nezadovoljstvo se je pokazalo o priliki proračunske razprave, povzročil ga je
pa tudi polom kreditne banke »Anve rois«. Konservativni liberalni krogi kritizirajo posebno zvišanje nekaterih taks. Zato se politični krogi sprašujejo, ali ne bo mogoče prišlo do krize vlade.
Sovjetski »na svidenje« Finski
LONDON, 15. dec. AA. Havas. Na sestanku članov lordske in poslanske zbornicc s člani poslaništev skandinavskih držav v Londonu, jc finski poslanik Gripenberg izjavil, da je Finska še potem, ko so se sovražnosti že začele, obvestila moskovsko vlado, da je .zmerom pripravljena za pogajanja. »Kot edino rezervo smo navedli, da se morajo priznati naša pravica, svoboda in neodvisnost, a je Molotov odgovoril, da ne želi nobenih pogajanj.« Gripenberg je dodal, da je finska zadeva tudi zadeva vseh narodov, ki ljubijo svobodo. Mala demokratična država je čez noč postala žrtev napada. »Nikdar nismo ogražali Rusije in nikdar nismo odklonili, da bi se z njo pogajali. Pripravljeni smo bili iti zelo daleč, da bi se izognili temu, kar je nastopilo, toda sovjetska vlada je zavzela odklonilno stališče. Ko so se naši delegati vrnili iz Moskve, smo se vsi
zavedali težkega položaja, a smo mislili, da se bodo pogajanja vendarle še obnovila. Ko je naše odposlanstvo zapuščalo Moskvo, nam je Stalin zelo ljubeznivo dejal: Gospodje, razmišljajte o tem, če lahko sprejmete naše pogoje, ko se boste vrnili na Finsko. Želel nam je tudi »dobro srečo za Finsko« in je pri slovesu rekel »Na svidenje« in ne »zbogom«. Kaj kmalu pa smo zvedeli, da je Rusija že začela z obmejnimi incidenti.«
26.000 AVSTRALSKIH LETALCEV
SYDNEY, 15. dec. Reuter. Avstralija bo izvežbala in poslala na fronto 26.000 letalcev. Pilotov bo 10.400, 15.600 pa izvidnikov. Stroške za trening v višini 50 milijonov funtov, bo nosila Avstralija, ko pa bodo odposlani v Evropo, jih bo plačevala Velika Britanija.
Smernice protidraginjskega odbora socialnega ministrstva
BEOGRAD, 15. dec. AA. Nasproti naglemu dviganju cen, ki se poslednji čas opaža, državne oblasti niso mogle ostati ravnodušne. Na vse načine si prizadevajo, da se dviganje cen brez opravičenih razlogov zaustavi in da bodo špekulanti in brezvestneži najstrožje kaznovani. Ze dva dneva zaseda v ministrstvu za socialno politiko plenarni odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, ki ga predvideva čl. 24. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 25. sept. t. 1. Ta odbor ima nalogo, da prouči vprašanje draginje in brezvestne špekulacije in da predlaga nove ukrepe. Odbor sestavljajo zastopniki prizadetih gospodarskih oddelkov ministrstva, zaistopniki vseh gospodarskih in delavskih zbornic, centrale gospodarskih korporacij, glavnega zadružne zveze in zastopstvo ostalih ustanov. Odbor proučava vsa vprašanja načelno in sc nc spušča v podrobnosti in v konkretne primere, ki spadajo v delokrog upravnih oblasti oziroma krajevnih državnih policijskih oblasti in sreskih sodišč po predpisih kazenskega sodnega postopka. Na sestankih plenarnega odbora so razmotrivali o načrtu uredbe o kontroli cen, ki ga je predložil pododbor. Ta uredba jc nujno potrebna, da se današnje naglo in neupravičeno
dviganje cen najnujnejših življenjskih potrebščin in ostalega blaga čimprej zaustavi in vsako špekuliranje in pretirano dviganje cen nasproti cenam, ki so bile v veljavi 1. septembra, strogo zavrne in kaznuje, najsibo to pri proizvajalcu (med te se ne štejejo kmetovalci) ali pa pri posredovalcu ali drugih prodajalcih. Zelja jc, da se na ta način izpopolni uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, da bo tako še bolj uspešna. Pri tem je treba poudariti, da nobena teh uredb ne stremi za tem, da bi ovirala normalni razvoj našega gospodarstva in pravilne razdelitve gospodarskih dobrin. Njih glavni namen je le, da preprečijo pretirano in neupravičeno bogatenje nekaterih proizvodnikov na debelo in posredovalcev, ki se ne ozirajo na interese skupnosti in na plačilne možnosti širokih slojev potrošnikov, ki povečini žive od stalnih zaslužkov. Interes države zahteva, enako tudi naš naravni gospodarski razvoj, da se vsaka brezvestna špekulacija v današnjih prilikah preoreči in onemogoči. Minister za socialno politiko dr. Budisavljevič želi, da mu odbor čimprej predloži konkretne predloge o najnujnejših zakonskih ukrepih glede kontrole cen in še uspešnejše dopolnjene uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije.
Stran 2.
»V e č e r n i k«
V	Ljubljani, 15. decembra 1939,
Naši gospodarski in socialni problemi
Padli smo na petino povprečne mere kmetijske proizvodnje v srednji Evropi in samo sloga in stroga objektivnost more reševati naše življenjske probleme
Ljubljana, 15. decembra.
Pod okriljem društva absolventov drž. trgovskih šol je predaval sinoči v dvorani restavracije »Šestice« g. Franc Svetek o gospodarskih in socialnih vprašanjih Slovenije. V kratkem uvodu je podčrtal dejstvo, da je gospodarsko in socialno vprašanje življenjsko vprašanje vsakega naroda in tako tudi našega slovenskega, ker je pač treba najprej živeti in potem šele filozofirati in ker so materialne dobrine temelj kulture, civilizacije in napredka. Tega se dobro zavedajo vsi veliki narodi in okrog gospodarstva se suče vsa njihova politika in le mi Slovenci se še danes po 21 letih življenja v lastni državi borimo za dnevna politična vprašanja. Slovensko gospodarsko vprašanje se še danes ne rešuje in sploh ni na programu. Pred vojno se je reševalo samo po načelu: Reši se sam, kakor veš in znaš. To pravilo danes ne more več veljati. Našim ljudem so zaprta pota v tujino.
Bistvo slovenskega gospodarstva je v tem, da znaša letni prirastek odvisnega prebivalstva 11.000 oseb in da moramo uvozliti letno 10.000 vagonov pšenice. Slovensko gospodarstvo, ki je postalo po vojni zaradi geopolitičnih meja največji pohabljenec, mora ugodno rešiti to vprašanje, ker gre za biti ali ne biti slovenskega naroda.
Najti kruha in omogočiti življenje tem 11.000 izseljencem ter rešiti vprašanje nizke kmetijske proizvodnje v Sloveniji, je rešitev najbolj perečega socialnega vprašanja. Slovenska kmečka zemlja je ena izmed najbolj gosto naseljenih v Evropi, saj je pri nas na 100 hektarjev obdelane zemlje 116 prebivalcev, dočim jih je v Nemčiji samo 52. Zaradi tega je reševanje slovenskega gospodarskega vprašanja odvisno samo od povečanja kmetijske proizvodnje in od industrializacije.
Kmetijsko vprašanje se mora reševati kot vprašanje celote. Pri iskanju vzrokov krize naših poljedelcev je predavatelj naglasil, da je slovensko kmetijstvo prezadolženo in razbito na rnala posestva, na katerih pridelki ne zadostujejo niti za domače potrebe. V Sloveniji je nad 100.000 kmetij izpod 5 ha, ki ne morejo pridelati živeža niti za lastno uporabo. Zaradi tega se ne smemo čuditi, da je naša proizvodnja na tako nizki stopnji in da je petkrat manjša od povprečne mere kmetijske proizvodnje v srednji Evropi. Slovensko kmetijsko vprašanje bi se dalo rešiti z organizacijo proizvodnje in prodaje. Ko hi se dvignila proizvodnja in pridobila vsa plodna zemlja, ki je še na področju kakih 100.000 ha zanemarjena, bi slovenska zemlja lahko dala kruha vsemu narodu.
Tudi industrializacija je izvedljiva, potrebno je samo pametno in načrtno gospodarstvo. Dosedanja industrializacija Slovenije je bila napačna in zaradi tega ni uspela. Investiral se je predvsem tuj in individualistični kapital, ki išče
Zdaj, ko grozi človeštvu nova vojna vihra, ne bo odveč, če obudimo spomine na svetovno vojno, ki tudi nam ni prizanašala. Pokojni zgodovinar Ivan Vrhovnik je kot trnovski župnik beležil razne dogodke v svoji fari ter svoj vojni zapisnik priključil svoji knjigi »Trnovska župnija«. Naj sledi iz njegovih beležk nekaj odstavkov iz drugega leta (1915) velike vojne:
19. avgusta: Ne dobi se ne moke ne kruha. Redarji gonijo ljudi' izpred vojne prodajalne. Ljudstvo je razdraženo. Ko so čakali pred vojno prodajalno kakor duše v predpeklu, je zapel neki hudomušnež ganljivo pesem:
Lepa naša domovina, nima kruha nima vina ...
I vedno le svoje koristi. Ker je slovenska industrija dosti bolj obdavčena kakor industrija v prestolnici, se je jela seliti na jug, kjer so tudi cenejše delovne moči. Če bi vložili Slovenci sami vsa povojna leta letno po 10 milijonov v skupno narodno industrijo, bi imeli tako investiranih 200 milijonov in se narodna industrija ne bi hotela seliti iz naših krajev. Zaradi svoje zaverovanosti v politična trenja pa smo na to popolnoma pozabili.
Slovensko gospodarstvo je z davčno preobremenitvijo, ki je znana vsem, prispevalo težke žrtve k državni skupnosti, ne da bi imelo pri tem kake koristi. Že prej ni bilo prave skrbi za reševanje gospodarskih vprašanj, sedaj pa je splo-
Proslava 20 letnice univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani se bo 16. in 17. t. m. vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. po naslednjem sporedu:
I. V soboto, 16. t. m., ob 20. v opernem gledališču: slavnostna predstava:
a) državna himna (orkester);
b) beseda gledališkega intendanta in akademika g. Otona Župančiča;
c) predstava:	»Gorenjski slavček« (Foerster).
II. V nedeljo, 17. t. m.:
v univerzitetni zbornici ob 10.:
a) državna himna (APZ);
b) slavnostna seja (rektorjev pozdrav in nagovor);
c) Adamič: Zdravica (APZ);
d) slovesna promocija senatnega predsednika g. dr. Antona Korošca za častnega doktorja prava;
e) Haydrich: Mladini (APZ).
(K slavnosti v univerzitetni zbornici bo vstop z Vegove ulice in le s posebnim vabilom.)
Pošiljatve božičnih čestitk in darov
Poštna direkcija v Ljubljani razglaša: za praznike pošilja občinstvo po pošti čestitke svojim sorodnikom, prijateljem in znancem ter se v ta namen poslužuje predvsem razglednice. Često se dogaja, da nastanejo ob dostavi takih pošiljk spori z naslovniki zaradi doplačila poštnih pristojbin. Razglednice (s slikami krajev in vse ostale dopisne karte) je treba taksirati kot dopisnice, stranke pa mnogokrat pogrešno smatrajo, da so to tiskovine in jih kot take frankirajo. Mnenja so, da smejo vsa pismena voščila predajati na pošto kot tiskovino. Temu pa ni tako, kot tiskovine se smejo taka voščila predajati le: 1. Če je vse besedilo tiskano (z roko sme biti napisan naslov pošiljatelja in prejemnika, podpis in datum) in 2. če je voščilo razpisano z največ petimi besedami na tiskano posetnico. Posetnica mora imeti torej natisnjeno ime, voščilo pa je lahko napisano z roko z največ petimi besedami ali običajnimi kraticami. Ločila (pike, vejice itd.) se tu ne štejejo. Taka posetnica mora biti vložena seveda v odprt ovitek.
Izjema pa velja za inozemstvo, kamor je dovoljeno med drugim kot tiskovino poslati
Takoj je pristopil redar in ga odpeljal v zapor.
26. avgusta: Ljudje se pri mokarju Fajdigi in drugod tepo za nakazano moko. Sol in petrolej se dobivata v prav majhnih količinah na prodaj.
3.	decembra: Veliki naval na Fajdigovo mokarno na Valvasorjevem trgu. — Od poldne do šestih zvečer so se ljudje prerivali in pehali, da bi dobili moko na krušne karte. Vstop v prodajalno se je uredil po številkah. Ob šestih zvečer je odšlo kakih 200 ljudi brez moke.
15. decembra: Velik hrup zaradi vesti, da se bo dobilo na krušno karto samo četrt kile moke.
šni nemir zaradi vojnih zapletljajev. Če bi se reševalo gospodarsko vprašanje in se vodilni politiki ne bi pečali samo z vprašanji strankarske in visoke mednarodne politike, bi ne moglo priti do obupnega položaja slovenskega gospodarstva. Še je čas za složno reševanje tega vprašanja brez delitve na poklicane in nepoklicane, ko gre za življenje vseh, ki pripadajo k slovenski narodni skupnosti. Naše gospodarsko vprašanje se mora reševati po načrtu in celoti ter se pri tem ne sme deliti na kmetsko in industrijsko vprašanje. Šele takrat, kadar bomo lahko dali kruha tisočim, ki nas vsako leto zapuščajo, bomo lahko tudi razmotrivali o novih vidikih našega narodnega gospodarstva.
III.	Istega dne ob 11. dop. v veliki unionski dvorani Slavnostno ziborovanje:
a) državna himna (orkester glasbenih akademikov);
‘b) rektorjeva uvodna beseda;
c) pozdravi zastopnikov Oblasti;
d) ustanovitev slovenske univerze: predsednik senata g. dr. Anton Korošec;
e) borba Slovencev za univerzo: univ. prof. in akademik g. dr. J. Polec;
f) Adamič: Zdravica (APZ).
Za udeležbo pri slovesni seji in promociji so razposlana posebna vabila. Ker pride k tej seji na univerzi tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, opozarjamo p. n. gg. povabljence, da se prične slavnost točno Ob 10. (brez akad. četrti).
Vhod v univerzitetno zbornico in dovoz za avtomobile bo v Vegovi ulici.
Dalje prosimo točnosti tudi p. t. po-setnike slavnostnega zborovanja v Unionu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
za božič in novo leto pismena voščila z največ petimi besedami ali običajnimi kraticami (5 začetnih črk), ne glede na to, ali je to napisano na razglednico, posetnico ali v ta namen prirejeno karto. Poleg voščila z največ 5 besedami je dovoljeno napisati seveda popoln naslov pošiljatelja in prejemnika, podpis in datum.
Hkrati opozarja direkcija občinstvo, ki pošilja po pošti jestvine v inozemstvo, da jih omota pravilno, kot je to glede na vsebino potrebno in predpisano. Često pošiljajo stranke v pošiljkah kot blagovne vzorce maščobe, ki se rade tope in ki niso dovoljno omotane. Vsebina takih pošiljk pokvari potem še druge. Pošte imajo nalog take pošiljke zadržati od odprave. V interesu strank je torej, da pošiljke pravilno opremijo, da se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in ne ovirajo poslovanja pošt. Pripomniti je, da je dovoljeno predajati po znižani tarifi kot blagovni vzorec le predmete, ki res služijo za vzorec dotičnega blaga. Blago pa (jestvine in druge stvari), ki je namenjeno porabi ali uporabi, je treba predajati na pošto kot pakete ali za inozemstvo do 1 kg tudi kot male pakete.
Nadalje prosi direkcija občinstvo, da v lastnem interesu ne tlači v poštne nabiralnike tiskovin in blagovnih vzorcev (in sploh pošiljk) večjega obsega. Take pošiljke ovirajo redno izpraznjevanje nabiralnikov, ker se pri padcu na dno nabiralnika lahko zataknejo za njegove robove in tam obvise. Za pošiljke večjega obsega so določeni posebni nabiralniki tako na glavni kot na kolodvorski pošti.
Avtoklub in omejitev prometa
Avtomobilski klub kr. Jugoslavije jc na plenarni seji upravnega odbora v sredo sprejel resolucijo proti nadaljnemu omejevanju motornega prometa. V resoluciji je naglašeno, da AK uvideva interese narodne obrambe ter da je zato treba varčevati z devizami in potrebno omejitev prometa. Toda naglaša, da mora biti omejitev prometa in varčevanje goriva uvedeno racionalno im Obzirno, da ne bodo uničeni vsi dosedanji uspehi motorizacije v državi. Zato je potrebno preskrbeti tudi v sedanjih razmerah za vsako motorno vozilo najnujnejšo koli-
čino tekočega goriva. Dovoliti je treba vožnjo z motornimi vozili vse dni v tednu, v nedeljo predvsem zaradi interesov tujskega prometa. Avtomobilski klub opozarja, da bodo avtomobilisti začeli odjavljati vozila, če ne bodo prejemali redno goriva. Prav tako je škodljiva omejitev avtomobilskega prometa, ker bodo zaradi nje izgubili delo nešteti šoferji', monterji, gostinsko osebje in drugi.
1. Odlikovanja. Z redom jugoslovanske krone 3. stopnje sta bila odlikovana ravnatelj direkcije PTT v Ljubljani Jože Štukelj in ravnatelj dr. Franjo Rapotec, z redom jugoslovanske krone
4.	stopnje pa jc bil odlikovan inšpektor Jakob Koch.
1. Nesreče. Davi je neki delavec, ki je bil zaposlen na neki stavbi blizu glavne pošte, po nesreči padel med tramovje in se poškodoval na glavi in nogi. Njegov tovariš ga je nameraval odpeljati v bolnišnico, a se je ponesrečenec zaradi zgube krvi zrušil pred pošto. Poklicati so morali rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico. — Na Tyr-ševi cesti, kjer polagajo kabel, sc jc neki monter, ki je delal ob pečici z ogljem, nenadno zgrudil. Rešilni avto ga je nemudoma odpeljal na Okrožni urad, kjer je zdravniški pregled ugotovil lahko zastrupljcnjc z ogljikovim plinom. Ponesrečeni se jc kmalu opomogel.
1. Tatvina. Viktor je bil dobro vzgojen in je med drugim dokončal podoficirsko šolo. Kljub temu ga je zaneslo na stranpota. Bil je že ponovno kaznovan in je tudi zdaj šele v oktobru prišel iz zapora, pa ga je spet premotilo. V sredo zvečer se je splazil v Gosposki ulici 9 na podstrešje in je v jutranjih urah vlomil v podstrešni shrambi Jerneja Keržana in Alojzije Stritarjeve. Pobral je vse, kar se mu je količkaj zdelo vred-no: 2 preprogi, s kolesov več dinamo svetilk, čevlje itd. Policija, ki je bila o vlomu obveščena, je budno pazila in ga je res zasačila.
j ’■ Zlata nedelja bo letos že to nedeljo. 17. t. m., in bodo vse ljubljanske trgovine ves dan odprte. Priporočamo obisk trgovin za nakup božičnih potrebščin in daril.
I. Glasbena šola »Sloge« priredi jutri ob 18. v svoji glasbeni dvorani v Pražakovi ulici (Ljubljanski dvor) prvi letošnji nastop svojih gojencev pod imenom »Božič — zima«. Nostopili bodo gojenci vseh panog glasbene šole. Vstopnina se ne bo pobirala.
1. Prelovčev koncert Ljubljanskega zvona bo drevi ob 20. v veliki dvorani Pilharmo-ničnega društva. Opozarjamo na prireditev, ki bo počastila spomin odličnega pokojnega skladatelja Zorka Prelovca.
1. Podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste - Sv. Peter priredi v nedeljo, 17. t. m., ob 15. v telovadnici ljudske šole v Mostah na Zaloški cesti božičnico revnih otrok.
1. Veliko skladišče na Ajdovščini. Tvrdka Gregorc & Co. gradi na dvorišču kavarne »Evrope« na Ajdovščini veliko dvoriščno stavbo, ki bo deloma dvonadstropna ter bo služila za skladišče blaga, garaže za tovorne avtomobile in pisarne, imela pa bo tudi zaklonišče za primer zračnih napadov. Stavba bo dovršena do avgusta 1940.
1. Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja bo imelo 19. t. m. v kolodvorski restavraciji ob 20. svoj redni občni zbor in vabi nanj vse svoje člane.____________________
Lfublfanslco gledališče
DRAMA. Sobota, 16. dec.: »Tri komedije«. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 17. dec. ob 15.: »George Dandin«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: »Velika skušnjava«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA. Petek, 15. dec.: Zaprto. Sobota, 16. dec.: »Gorenjski slavček«. Izven. Slavnostna predstava v proslavo 20-letnice ljubljanske univerze kralja Aleksandra 1 Nedelja, 17. dec. ob 15.: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: »Nižava«. Izven.
BIOSKOPI Kino Matica: Juarez.
Kino Sloga: Fra Diavolo.
Kino Union: Zastrupljena mladost.
dežurne lekarne
Nočno službo imajo danes lekarne: Mr. Leustek, Resljeva 1; Mr Bahovec, Kongresni trg 12 in Mr. Komotar, Vic — Tržaška cesta.
Vremenska napoved za 16. t. m.: Pretežno oblačno, dež in sneg, znižanje temperature v severnem, majhen porast pa v južnem delu države.
Spomin na svetovno vojno
Iz zapiskov zgodovinarja župnika Vrhovnika
Spored proslave 20 letnice slovenske univerze
Izdaja in urajuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCfc ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku. — Rokopiaov ne vračamo.
Uradailtvo in upava: Ljubljana, FraačUb—ha ahaa Taiafan it. 41-77. - Pačtm čaUavui račun It. 11.409.