175Jubileji Po vojni leta 1945 je bilo vpisanih 135 učencev. Zdaj je šola podružnica Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje. Šolski okoliš obsega zaselke: Ložnica, Laze, Silova, Kote, Podkraj in Arnače. Leta 1999 so šol- sko stavbo obnovili in sodobno opremili. Tatjana Hojan Josip Gruden – 150 Rodil se je 14. februarja 1869 v Ljubljani. Po gimnazijski maturi je stopil v ljubljansko bogoslovje in ga leta 1893 končal. Kot kaplan je služboval v nekaterih gorenjskih krajih, nato pa študiral v Gradcu in dosegel leta 1897 dok- torat iz bogoslovja. Bil je prefekt in ravnatelj Alojzijevišča v Ljubljani, med letoma 1904 in 1911 pa redni profesor zgodovine in cerkvenega prava na ljubljanskem bogoslovju. Nato je po- stal kanonik, arhidiakon ljubljanskega mesta in knezoškofijski komisar za verouk na srednjih šolah. Bil je član številnih društev in predsednik Vincencijeve in Leonove družbe. Napisal je številne članke, razprave in knjige s področja Šentilj pri Velenju - osnovna šola (hrani SŠM, fototeka) Josip Gruden 176 Šolska kronika • 1–2 • 2019 zgodovine, predvsem ga je zanimalo starejše obdobje. Pisal je v Dom in svet, Ka- toliški obzornik, Čas, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, Carniolo, Časopis za zgodovino in narodopisje, Zbornik Matice slovenske in Mohorjev koledar. Najbolj znano njegovo delo je Zgodovina slovenskega naroda, ki je izhajala v šestih zvezkih med letoma 1910 in 1916. Za zgodovino šolstva sta pomembni njegovi razpravi Šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi ter Vzgoja in izobrazba duhovščine na Slovenskem v srednjem veku. Umrl je 1. novembra 1922 v Ljubljani. Tatjana Hojan Alfonz Levičnik – 150 Rojen je bil 28. julija 1869 v Planini pri Rakeku. Bogoslovje je študiral v Lju- bljani in bil posvečen leta 1892, leta 1905 pa je promoviral v Gradcu za doktorja teologije. Služboval je krajši čas kot kaplan, škofijski tajnik, pomožni učitelj in suplent, učitelj verouka in nazadnje kot profesor verouka na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Tu je služboval od leta 1904 do upokojitve leta 1926. Napisal je nekaj učbenikov tako Zgodbe sv. pisma novega zakona za srednje šole leta 1924, Zgodbe sv. pisma starega zakona za srednje šole leta 1926, Zgodbe sv. pisma za srednje šole leta 1931 in njen dodatek Črtice iz zgodovine katoliške cerkve leta 1932 ter Lavretanske šmarnice za leto 1956. Bil je soavtor knjige Liturgija ali sveti obredi pri vnanji službi božji: za gi- mnazialno, realno in sploh odraslo mladino, I. in II. del, leta 1896 in pri knjigah Josip Volca Zgodbe sv. pisma. Napisal je več člankov v revijah Slovenski učitelj, Dom in svet in Čas. Slo- venski učitelj je bil več let tudi glasilo Katehetskega društva in v njem je pisal o delu tega društva. V Domu in svetu je napisal več življenjepisov svetnikov in duhovnikov, prav tako tudi v publikaciji Družbe sv. Mohorja Življenje svetnikov leta 1928 in 1934. Umrl je 6. marca 1966 v Kranju. Tatjana Hojan Josip Novak – 150 Rojen je bil 29. decembra 1869 v Ljubljani. Poučeval je na Dobrovi, v Brezovici in Idriji. Od leta 1911 do 1918 je bil okrajni šolski nadzornik za slovenske, od leta 1918 do upokojitve 1924 pa tudi za nemške šole kočevskega okraja. Po njegovih napotkih so se preuredile nemške šole v tem okraju v popolnoma slovenske ali pa v slovenske z nemškimi vzporednicami. Ustanovljenih pa je bilo tudi nekaj novih šol. Pedagoške članke je objavljal v reviji Učiteljski tovariš in Slovenski učitelj. Pri slednji je bil med letoma 1908 in 1912 tudi sourednik. Pisal je o metodiki po-