UiedBiStvo v Gomii' Radgoni, Spod. Griz Štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrače.
izhaja vsak četrtek zjutraj in stane poštnino vred ceIoleto24D:\. teta 12 Dir?, leta 6 Di.
itogamez&B s. FS p
Poštnin?, W ä v gotovini.
»P m M 11M fiSf m M
IH $LGWEM€BW
GLASILO
Upravništv.o v'Gornji Radgoni, Spod. Gri» štev. 7, L nadstropje.
Telefon štev. 7.
Insegati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 nun širok) 75p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna šte A /5 p
5, itn.
Boriila Radiana. Sub 1. februarja 1323.
¥. teta.
1 loj m avtonomijo Slovenije !
((Chiosa k proglasu jugoslov. kluba.)
(Nadaljevanje.)
VI.
Slovenska ljudska Stranka — stranka ravnopravnosti vseh slojev. y predhodnih izvajanjih smo se mudili pri raznih strankah, ki pridejo v bodočih volitvah v Narodno skupščino v poštev. Predstavili smo javnosti nadvse koruptno Demokratsko stranko, kakor se je pojavila na Slovenskem in zatem opisali v zadnji številki privesek JDS — znano slabostojno stranko. Sodili smo obe najnevarnejši stranki — po njunih delih. Videli smo, kaj sta za volitve obetali in kaj sta po volitvah storili. Vsaka stranka ima nekaj dobrega in tudi nekaj slabega na sebi, vsaka pa ima gotovo bleščeč in sijajen program, kar pa še ni vse. Drugo vprašanje je, kako se ta program izvaja. In če pogledamo v politično zgodovino naše preteklosti in polpreteklosti, najmanj od preobrata do danes, moramo, ako hočemo biti pravični in resnicoljubni, priznati, da je edino Slovenska ljudska Stranka ostala zvesta svojim načelom, svojemu programu in da je v okviru danih ji možnosti kljub vsem zaprekam in oviram storila mnogo za blaginjo ljudstva, po katerem nosi svoj ponosni naziv. — Stranka stoji predvsem na strogem stališču popolne verske in narodne jednako-pravnosti, ker vidi v tem jamstvo za mirni in mogočni razvoj države, jamstvo za blaginjo vseh državljanov brez razlike vere in narodnosti. Ravnp raditega je nastopila z vso energijo proti nesmiselnim kul-turobojnim poizkusom, ki so bili naperjeni na Katoliško Cerkev in njene vernike. Pa pravijo, da ni nikjer opažati kulturnega boja! Prikrito in zvito je zasnovan njegov načrt in nazadjaški kanceiparagraf v Ustavi nam je dovolj žalostna priča, kam meri tak paragraf. Radi njega smo prišli v sramotno luč pred celim civiliziranim svetom. In kaj Prebičevske odredbe radi katoliških šol ? Pucljevo stremljenje po odpravi veronauka iz srednje kmetijske šole? Preganjanje odn. grobo zapostavljanje takozvanih samostanskih učnih zavodov, ki pripadajo državljanom katoliškega verskega prepričanja ? Posestva samostanskih zavodov in kulturnih institucij se odvzemajo v imenu „neke agrarne reforme“. Kam meri to? Omikanemu svetu je znano, da danes duhovniški stan le še životari, ker ne dobiva od nikoder primernih dohodkov. Zakaj? Naravna posledica je, aa se potem vsak še tako idealen inteligent boji tega stanu, ki se pri državljanih pravoslavne in turske veroizpo-vesti mnogo bolj upošteva. Ali ni to prikriti kulturni boj? Ali je to enakopravnost? Noben vladajoči sistem si ni drznil prepovedati katoliškega veronauka po vojvodinskih šolah — demokratsko-samo-stojna klika se je naprezala, da doseže to. Irt zakaj je še toliko katoliških provincij in škofij brez svojih pravih gospodarjev? Zakaj se .zavlačuje imenovanje škofov kot
; nekako brezpomembno? In še sto in sto j vprašanj se da postaviti v ilustracijo naše ! trditve, da obstoja Odnosno je zasnovan v naši državi od kulturobojnikov Žerjav-Pribičevič-Pucljevega kova kulturni boj, ki se pojavlja ponekod z vso barbarsko surovostjo. — Slovenska ljudska Stranka je kot stranka enakopravnosti dolžna, da se bori proti takim razmeram v državni upravi. To je dolžna predvsem ljudstvu, katerega ime nosi. —- Znano je vsem, kako se je iz državne blagajne plačala propaganda za pravoslavno vero med brati Čehi in da so se težke svote potrošile (prosim državnega novch, denarja vseh davkoplačevalcev !) za agitacijo proti grškim katolikom. To moramo pobijati, to je naša sveta dolžnost pred Bogom in narodom.
Kakor je demokratsko-samostojni režim zasovražil vse katoliške verske in vzgojne stanove, z isto vnemo je podpiral one ustanove, ki so bile pripravljene, rušiti temelje morale in etike. Iz plemenitega sokolstva, ki je bilo nekdaj ideal vsakega zavednega Slovana je ta brezstidna klika ustvarila protiversko avantgardo, podprla isto z denarjem in celo potegnila prevz-višeno osebo vladarja, da je izdal v prilog tej družbi manifest. Sokolstvo je danes samo Še politično-strankajrski pojav.
Proti tem enostranskim, krivičnim in nekulturnim izrastkom pa se hoče in mora boriti Slovenska ljudska Stranka s svojimi poslanci.
Sedaj se zbira vojska izkušenih bojevnikov in ko sine 18. marca 1923 jutranja zarja, mora vse, kar ljubi pravico in resnico, vse, kar spoštuje enakopravnost in ljubi red in mir v odločno in žilavo ofenzivo proti masi koruptnih elementov, ki so imeli državo za vir osebnih dobičkov, državo, to ponosno tvorevino naših stoletnih tajnih in skritih želj, državo, ki je uresničenje naših plahih stoletnih sanj o svobodi.
Vse za državo! je predvsem klic Slovenske ljudske Stranke, ki hoče kot stranka popolna enakopravnosti vseh slojev prebivalstva v državi, dati isti zdrav temelj in nanj postaviti trdno in skalnato stavbo bratske sloge in edinstva.
(Nadaljevanje prihodnjič,)
Odprto pismo gospodu ministra dr. Hilm Zupaniču.
Gospod minister!
Podpisana Osrednja Zveza, ki, daleč od vsakega strankarstva, združuje vse strokovne organizacije aktivnih in vpokojenih civilnih državnih nameščencev, vpokojenih civilnih državnih nameščencev, vpokojenih častnikov, njih vdov in sirot v Sloveniji, se obrača v zmislu sklepa širšega odbora z dne 13. t. m. do Vas, gospod minister, s prošnjo za pomoč v uri najhujše stiske, ki ji je bila kdaj usojena.
Vseobča draginja, k. še vedno raste in ki preti, da preskoči tudi na stanovanja, nas je pri-tirala ob rob prepada. Gospod minister! Ne bomo Vam slikali podrobnosti žaloiger, ki se odigravajo v naših rodbinah dan za dnem, in ki nam ubijajo delovno moč doma in v uradu ter izpodkopujejo našo moralno odpornost. Vse to je danes prišlo že v širšo javnost.
Podpisana O. Z. je po Glavnem Savezu v Beograda in-na beograjskem Tnovniškem kongresu meseca oktobra in novembra 1922 sku-
šala doseči ublažitev težkih življenskih prilik,, pod katerimi ječimo, ter je stavila na kompetentnem mestu svoje utemeljene zahteve, Pre-memba v vladi je žal prekinila že započeto delo zakonodajnega in finančnega odbora, ne odvezuje pa nas dolžnosti, da danes, ko se kriza bliža katastrofalnemu vrhuncu, vnovič opozorimo na svoje najvažnejše potrebe.
Za svoj glavni, če tudi trenutno neizvedljivi postulat proglašamo enotno in moderno ureditev našega službenega razmerja do države in izjavljamo, da od tega že v interesu solidarnosti ne bomo odnehali.
Maksimiranje rodbinskih doklad nižjim državnim uslužbencem smatrajo vse organizacije brez izjeme za nesocijalen čin in ga enodušno obsojajo (udi iz etičnih razlogov.
Enotno in primerno ureditev pokojnin, vdovnin in sirotnin so Sprejele vse pokrajinske zveze državnih nameščencev v svoj delovni program, ki od njega ne morejo odstopiti.
Najbolj pereče vprašanje pa je, da se brea odloga zvišajo draginjske doklade na način, ftt bi nam jamčil vsaj skromen, stanu primeren obstoj, odstranil mukotrpne skrbi in pehanje za postranskimi pridobitnimi vili ter poživil uhojeno voljo do udejstvovanja. Beraška odmera prejemkov, ki jih dobivamo danes, upropaš?» z državnimi nameščenci državo samo.
Gospod ministeri Kot ožjega slovenskega rojaka v odgovornem svetu krone, kot našega bivšega stanovskega vrstnika, ki od blizu pozna razmere in tudi ve, da v zvestobi do države io narodnega prestola ne zaostajamo za nikomur, si Vas dovoljuje podpisana O. Z. javno vprašati: kakšno stališče nameravate zavzeti v vladi glede zadovoljive rešitve gmotnega • vprašanj® aktivnih in vpokojenih državnih nameščencev?
Položaj se poostruje od dne do dne, in Zveza le še s skrajnim naporom vzdržuje boj za naš obstanek v svojih rokah. Ako tudi ta njen apel ostane brezuspešen, je izrabila svoje zadnje sredstvo in more samo še upati in želeti, da bo naše nameščensfvo, ne meneč se za svoj materijelni in moralni pogin, častno prestalo to uprav nadčlovečko skušnjo, pred katero današnje stanje stvavi njega patriotizem in discipliniranost.
Uvažujemo v polni meri zahteve državnih financ in se za to zadovoljujemo z neobhodno potrebnim. Za to se pa morajo najti sredstva. Če žuga nepopravljiva škoda, vlade najparla-mentarneiših držav, v svesti si svoje odgovornosti, najdejo pot in pogum, da ustavijo razvoj, na katerega koncu je obup z vsemi posledicami.
V Ljubljani, dne 18. januarja 1923.
Za „Osrednjo Zvezo javnih nameščencem in vpokojencev v Sloveniji“ :
Maks Lilleg t. č. predsednik.
Joža Bekš, t. č. tajnik.
Prošnja za volilni sklad SLS.
Izvršilni odbor Kmetske Zveze, o«. Slovenske ljudske stranke za Slovenski Štajer se obrača do vseh zavednih in premožnih pristašev z nujno prošnjo, d» blagovolijo darovati večje svote za strankire volilni sklad.
Volitve v narodno skupščino so raspisane za 18. marca 1923. Od teh volitev bo odvisna boljša ali nesrečna usoda naš« domovine.
Volilne priprave stanejo veliko denarja, Za volitve je treba mnogo lepakov, letakov, dopisov in tiskovin. Tudi vožnje stanejo ogromne vsote. Poštnina bo pri teh volitvah desetkrat tako visoka, kakor je bila pri zadnjih. Zato prosimo somišljenike in prijatelje, da pri vsaki priliki zbirajo doneske za volilni sklad Kmetske Zveze, oziroma Slovenske ljudske stranke. Samostojneži so za zadnje volitve dobili
od dr. Žerjava 400.000 K, letos bodo gotovo dobili še več. Mi kot krščanska m ljudska stranka nimamo tako bogatih stricov za seboj, kakor je dr. Žerjav za samostoj-neže, zato si moramo sami pomagati. Na delo torej za naš volilni sklad! Doneski za volilni sklad se naj pošiljajo na naslov : Slov. kmetska zveza v Mariboru. Naj se vedno označi pri pošiljatvi, da je znesek namenjen za volilni sklad.
Komur je pošiljanja denarja prenerodno, lahko odda svoj prispevek kadarkoli tudi v pisarni SLS v Gornji Radgoni v hiši posojilnice.
Na delo za zmago naše poštene krščanske in slovenske stvari!
Dr. Anton Korošec, Dr. Karel Verstovšek, Dr. Anton Jerovšek, Dr. Josip Hohnjec, Dr. Josip Leskovar, Vlado Pušenjak, Ivan Vesenjak, Marko Kranjc, dr. Anton Ogrizek, Franjo Žebot.
Tedenske notice
Nova devizna naredba od 1. januarja 1923. Dne 1. januarja t. 1. je izšla nova naredba o poslovanju z devizami in valutami, glasom katere smejo pooblaščene banke (v Dolnji Lendavi Slovenska banka podružnica, v Murski Soboti Slavenska banka podružnica ter v Ljutomeru Slovenska banka podružnica) prodajati valute ter' izvrševati nakazila: A) Uvoznikom (trgovci, ki prejmejo blago iz inozemstva) pod sledečimi pogoji :
1.	Predložitev potrdila o protokolaciji, oziroma obrtnega lista. 2. Predložitev potrdila za zadnji kvartal plačanih davkih.
3.	Podpis obaveze pri banki, da trgovec resnično uvozi blago tekom 6 mesecev in opraviči nakup, da predloži: a) orginalno fakturo dobavitelja glasečo se na kupljeno veljavo, b) carinsko boleto fakturiranega blaga. Odbori pri Narodnih bankah so odpravljeni. B) Popotnikom: 1. na podlagi Jugoslovanskih potnih listov opremljenih z vizumom konzulata dotične države kamor se potuje, 2. na podlagi posebnih dovoljenj finančnega ministerstva (finančnih oblasti). Na potne liste smejo pooblaščene banke izdati sledeče valute:
a)	za Francijo in države z boljšo valuto Frs. 3000 b) Čehoslovaško in Italijo po 3000 Kč. ali Lir 3000 c) za države s sla-bejšo valuto n. p. Avstrijo, Ogersko, Poljsko, Nemčijo, Bulgarsko, pa v vrednosti Dinarjev 3000. Banke morajo prodajo valut na potnih listih zabeležiti.
Francoske čete [ostanejo v Po-ruhrju dve leti. Za diktatorja zasedenega ozemlja je imenovan general Weigand. Po poročilu „Echo de Paris“ ostanejo Francozi v zasedenem ozemlju dve leti. Francosko vojno ministrstvo je poslalo v zasedeno ozemlje 3750 francoskih urad-
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Kaj pravijo duhovi sami o sebi? Pravijo dosledno, da so duše umrlih ljudi, kažejo človeško znanje in so s svojo razumnostjo, p a tudi s svojimi zmotami silno podobni živim ljudem. Cesto zatrjujejo, da se nahajajo v stanju očiščevanja, da gredo stopnjema više, kakor smo shšali o duhu Käthe King, da je bil njen položaj v času prikazovanja mučen in žalosten, da je za pokoro za svoje grehe storila vse to dočim bi iz njenega vedenja doslej vsi prej .lepali, da je srečno veselo bitje, razpoloženo celo za dovtipe. Zgodi se tudi, da poklicani ne odgovori, „ker je že zveličan“ ali „ker potrebuje še vaše pomoči. . . Molite zanj!“ Fako se je zgodilo nek med svetovne vojno na južnotirolski fronti, 'maki so res molili in kakor poklican se je javil ,ni,
nikov in poduradnikov, ki bodo zamenili odpuščene nemške uradnike. Vsled okupacije je delavstvo odložilo delo v vseh komunalnih in državnih institucijah ter v vseh tovarnah. V Münchenu se vrše velike protifrancoske demonstracije.
jZbOF zaupnikov SLS
ki bo v smislu poslovnika stranke določil kandidate za prihodnje skupščinske volitve, se bo vršil v ponedeljek, dne 5. februarja ob pol 11. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelnika SLS dr. Korošca.
2.	Zahteve slovenskega ljudstva: govori poslanec Sušnik.
3.	Določitev kandidatov za vse volume okraje Slovenije.
4.	Slučajnosti,
Vabimo Vas, da se zbora zaupnikov zanesljivo udeležite.
Ljubljana, 26. januarja 1923.
Za načelstvo SLS:
Dr. Korošec s. r., t. č. načelnik.
Dr. Kulovec s. r., t. č. tajnik.
Opomba. Tajništvo SLS je pričelo danes razpošiljati vsem zaupnikom SLS vabila na zbor zaupnikov. Kdor izmed gg. zaupnikov ne bi do srede 31. t. m. vabila prejel, naj nam nemudoma sporoči, da pogreško pravočasno popravimo.
Tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna.
D o p i s i.
Plemeniti vzgled. Vič. župnik Klekl, lastnik prekmurskih „Novi n“, ki gotovo ne plavajo v sijajnih financah je poslal za Obmejni tiskovni sklad din 20. Koliko stokrat premožnejših obmejnih Slovencev je, ki ne darujejo v ta namen ničesar, skoro vsi v dobri veri, da smo oblago-darjeni s — kapitalom! — Nadalje je darovala Neimenovana vdova din 10 in g. Janez Lančič din 30. Vsem plemenitim darovalcem: Bog plačaj!
mdé. V nedeljo dne 28. januarja t. 1. se je Ob priliki blagoslovitve vaškega zvona za občinsko kapelico na Meléti nabralo pri večerji méu veselimi gosti £5 dijaško kuhinjo v Mariboru 152‘50 din ali 610 K. Enako naj bi se pri vščh pojedinah, katerih sedaj v predpustnem ' Č^su ne manjka spominjali povsod, ter na tak način lajšali bedo našim ubogim dijakom, kateri ne sedè pri obloženih mizah. Vsem darovalcem prisrčni „Bog plačaj“.
Ljutomer. Koliko veselic, gostij in. zabav in zabav se vrši v tem presnetem predpustnem času. Toliko denarja se potroši za pijačo in zabayo ali le redko,
da se zahvali. Drugi zopet govorijo zelo pre-šerno in ne morejo svojega lepega duhovnega življenja dovolj bujno opisati, pridevajo si imena slovitih rajnih ter zahtevajo pravcati rešpekt.
Prepričan sem trdno, da so duhovi spiri-tističnih krožkov po večini resnične duše umrlih ljudi, da se nahajajo v najboljšem slučaju med dobro umrlimi v duhovnem življenju pač na zelo nizki, če ne na najnižji stopnji v Kraju očiščevanja in da so še zelo podvrženi zmotam.
Najplemenitejši duševni sili sta razum in volja, ki sta v življenju lahko podvrženi mnogim slabostim in napakam. Po smrti morajo te slabosti izginiti, docela izginiti; če jih življenje s svojimi težavami ni moglo obrusiti, ostanejo pridržane za kraj očiščevanja (vice) v duhovnem svetu in tam se jih je težko, zelo težko iznebiti — tudi napak razuma, osobito takih razumniških napak, ki izvirajo iz pokvarjene volje. Zato si upam trditi, da so duhovi spiri-tističnih krožkov kljub svoji dobri volji podvrženi zmotam.	3 1
redko kdo se spominja Obmejnega tiskovnega sklada. Društva iz trga in okolice, ne bodite zaspana ! Četudi mal dar, vendar je dobrodošel naši Murski Straži, ki se je priljubila vsem obmejnim Slovencem. Kot zvest čitatelj in stalni naročnik Murske Straže pozivam naše obrtnike, in-dustrijce, trgovce i. t. d., da z inserati podprejo naše krajevno in glavno glasilo, ki naj bi imelo prednost pred drugimi listi. List se lepo razvija in prepričan sem, ako bi mi vsi skupaj držali, bi se tudi povečal. Zatorej na delo za naše krajevno glasilo in darujte kak milodar vi, ki vas je Bog oblagodaril s premoženjem — za Obmejni tiskovni sklad ! (Opomb;* ureci-ništva: Radi priobčujemo tä izredno iaš-kavi dopis z zavestjo, da pišemo v duhu ljudstva, za katero je list namenjen. Popolnoma se strinjamo z izvajanji g. dopisnika, pristavljamo pa, da so edino voditelji naših društev oni malomarni ljudje, ali sebični lokalpatrijoti, ki so krivi, dà se delo naše ne razvija tako, kakor bi bilo želeti. Vendar stavljamo v naše za-zedne može vse upanje in pričakujemo, da ta glas iz občinstva ne bo ostal brez odziva za našo težavno in pravično stvar.)
Sv. Jurij ob Ščavnici. Prijazen opomin hišnim posestnikom. Zadnji čas je že, da snamete nemške napise od nemških in židovskih zavarovalnic in je nadomestite s slovenskimi. Slovenci imamo domačo zavarovalnico namreč: „Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani“, katera ima v vsaki župniji zastopnika, kateri sprejema ponudbe. Sramota za vsakega zavednega Slovenca, kateri ima zavarovano pri tujih zavodih ter s tem podpira tuji kapital in polni židovske žepe in blagajne, Marsikaterega premotijo, češ, sedaj je vse pod „Jugoslavijo“ in vse v Ljubljani i. t. d. In stem premotijo marsikaterega zavednega Slovenca. Zato in dajte zavarovati pri domači zavarovalnici za resnično vrednost, da se ob času nčsreče ne boste bridko kesali in mogoče celo gospodarsko propali ako pride nesreča. (PS. Velja v celoti za celo državno mejo, vzlasti za Mursko polje, Slovenske gorice, Prekmurje. Danes velja bolje kot nekdaj geslo : Svoji k svojim! — Uredn.)
Apačka kotlina. (Naši mlinarji). To, kar uganjajo naši mlinarji nekaznovano, izvzemši onega v Lutvercih, presega že VSS jncjc dovoljenega. Oblasti so kaznovale ra'zne mesarje i« gostilničarje radi navijanja cen, Ko so bili"kaznovani in so j ljudje par dni se s hvaležnostjo spominjali naših oblasti, d kaznovanci zopet zaceli po starem! oblasti, kontrolirajte cene večkrat in jim makCimalno PredPi_ šite s posebno tabelo. Vzgit.du te? ode: ruhov vestno sledijo naši m!injr,h , Vsi vemo, da je suša letos našega kmeta ^kor,° uničila. Ono malo zrnja, kar je pridela* a žuljava kmečka roka, skore na polovici*
V tem mnenju me utrjujejo tudi okutisrični pojavi. Nek trgovec iz Elberfelda je mnogo slišal in bral v nenavadnem možu rud. svetniku Swedenborgu ; ker se je mudil baš po opravkih v Amsterdamu, kjer je bival Swedenborg, ga .°|5!s!fal> da.bi ga natančneje spoznal. Ob tej priliki je prosil vidca, naj mu oprosti, če ga prosi, da poda dokaz za svojo izredno zmož-no.s občevati z duhovi. Ker je Swedenborg rad privolil, izrazi trgovec željo, da bi poizvedel od njegovega prijatelja, ki je umrl kot mlad bogoslovec, o Čem sta govorila, ko sta bila zadnjič skupaj. Swedenborg si je izprosil nekaj dni časa. Ko trgovec zopet pride, mu pravi Swedenborg smehljaje: „Govoril sem z vašim prijateljem Predmet vajinega razgovora je bila obnova vseh stvari , m razloži osuplemu trgovcu natanko, kaj sta eden ali drugi trdila v stvari. Ta dokaz se je zdel trgovcu močen, da neovrgljiv in bo-ječe je vprašal dalje: „Kako se godi mojemu prijatelju? Ali je zveličan?“ — „Ne“, odgivori Swedenborg, „ni še zveličan; trpi še in muči se se vedno z mislijo o prenovitvi vseh stvari.“
(Dalje prihodnjič.)
upropasti mlinar, polegvsega pa si zaračuna Svoje delo primerno visoko, kakor da ni nič odtegnil. To ne gre. Oblast, pogledaj na prste! Zrnje se mora, predno Se odda, stehtati in ravnotako tudi — moka! Izdajo naj se pravični tarifi po zaslišanju kmetov in mlinarjev. Zakaj so ttapr. lahko mlinarji-Prekmurci poštenjaki ? Začne se pa naj ta kontrola pri mlinarju •g. Vizjaku v Konjišču, ki je pravi tiček. — Ravnotako je z usnjarsko obrtjo. Ako pa so ljudje pametni, pa se z apačkim usnjarjem naj ne ukvarjajo, ker imajo v Gornji Radgoni najcenejše in najsolidnejše podjetje te stroke. — Ako se te razmere ne popravijo, bomo drugič govorili bolj glasno in jasno!
Apače. (Na naslov poštnega ravnateljstva). Kaj ste oklenili na naš poziv listu radi nekorektnega, protidržavnega postopanja odn. ponašanja poštarja, torej državnega uradnika Ivanuše? Ako se nam zadeva ne pojasni, predložimo cel materija! g. Ministru za posto in brzojav. — Grd primer oderuštva. Vašemu dopisniku se je naznanil slučaj, ko zahteva sieki (sedaj Še neimenovani) kapitalist ubogemu bajtarju K 70.000 proti 40e/o •obrestim. Posojilojemalec je denar nujno rabil za nakup posestva, odn. njive. Kako naj revež zmaguje ta dolg, kako ga naj odplača v letih in kedaj? (Opomba uredništva; Naznanite nam ime, stanovališče posojilojemalca in posojilodajalca, da ■slednjemu s pomočjo oderuškega zakona zakurimo njegoyo prelakomno zadnjo stran. Predstoječi slučaj je viiebovpijoči škandal, obenem pa žalostna slika naše gospodarske mizerije tu ob meji. Snujte male posojilnice-rajfajznovke !)
Ljutomer. Macedonske razmere. Naši listi toliko kritizirajo o Albanezih, Macedoncih, Bolgarih, Črnogorcih in drugih komitaših, nikdar pa -ne posvetijo potrebne pazljivosti lastni zemlji. V noči od 29. na 30. januarja sta na cesti iz ^Ormoža v Ljutomer napadla dva neznana zli-rkovca samotnega potnika, misleč, da ima mnogo denarja pri sebi. Ker je bil popotnik brez orožja 'Se je le teško rešil napadalcev. Isti popotnik je že blizu Ljutomera bil ponovno napaden od dveh zlikovcev, katerih ni spoznal. Vzela sta mu navodno dve denarnici in odbežala. Oropani popotnik se je zagnal za njima in le težko dosegel vrnitev oropanega denarja. Te razmere bijejo v obraz tolika hvalisani civilizaciji naših krajev. Ime in naslov napadenega popotnika, ki je bil namenjn v Gornjo Radgono je na razpolago v našem uredništvu in prosimo pristojno varnostno oblast, da stori vse potrebno za varnost popotnikov na cesti Ormož-Ljutomer. — Slične pritožbe so se ponavljale lansko leto radi ceste Sv. Lenart (skozi Črni gozd)—Ivanjci. — Če se že v vsakem oziru prilagodimo našim balkanskim bratom in počasi popolnoma balkaniziramo, vendar kljubtemu ne smemo dopustiti, da bi to -balkanuiranje zavzelo tako čudno obliko. — Na teh cestah bi bili detektivi s kovčeki na mestu in ne po toplih kavarnih naših mest in po vlakih.
Murska Sobota. (Darovi Jugoslo-venski Matici!) Osobje kr. državne policije v Murski Soboti zbirko iz meseca decembra v znesku din 52*50: g. Andrej Bole, M. Sobota din 10; gdč. Cecilija Stalovsky iz Fokove poslala din 200 kot zbirko ki se je nabrala v veseli družbi med Rusi ob priliki proslave pravoslavnega Božiča v gostilni pri Skaiiču v Hodošu. Vsem plemenitim darovalcem se podružnica prav toplo zahvaljuje. — Posnemajte! Osobje kr. policijskega oddelka v Murski Soboti znatno zbirko z znesku din 1622*78 in 3 dolarje. Podružnica čuti za svojo dolžnost, da izreče imenovanemu osobju za njihovo nesebično in 'požrtvovalno delo v korist našega ne-odrešenega naroda javno svojo najtoplejšo zahvalo. Posnemajte! *
Dopis iz Macedonije. (Izvirno). Štip, dne 19. I. 1923. Slavnemu uredništvu Murske Straže! Več dolgo sem v Makedoniji, ampak porcčal vam nisem nobenega poročila, in celo naročnik vašega
lista sem. — Dne 17. t. m. u večer dogodil se je strašen dogodek in to v vasi Kardafakovo na Ovčjem polju, dve uri od Štipa. — Na večer oko 5. sati (ure) priklatile so se komitske bande u jačini od dveh čet, katere so štele oko 85 ljudi; njih komandanti so bili neki Todor Aleksandrov in Jovan Brlov, — največi lopovi v Makedoniji. Udarili so na vas in poklali oko 20 moških in 6 teško ranili, izmed katerih so bile tudi ženske in deca ter so vas zažgali in odišli brez sledu. Nema sluha ne duha za njimi; sigurno so se vrnili v Bugarsko. Vsi naseljenci so bili iz Bosne in Like, katerim je država dala zemljo, da jo obdelajo. Prema torne vas prosim, da tudi vi dodate vaše miŠlenje. Čitatelj in naročnik vašega lista: Podna-rednik Franjo Ajlec, pisar Štipskog vojnog okruga, Štip. — (Priobčujemo radi predstoječi izvirni dopis našega fanta vojaka — njegovim rojakom na znanje, kako je tam doli v onih krajih, katere vznemirjajo bolgarske roparske tolpe. Država potroši za varnost teh krajev ogromne svote. Civilizacije je treba, pa bo red in mir. V to pa morajo delovati vse stranke v državi. Žalostno mora biti stanje naših naseljencev Op. uredništva.)
Popravek. Po dolgi popravkarski procesiji je prispel na naše uredništvo sledeči, po zakonu pravilen popravek, katerega priobčujemo dobesedno cenj. čitateljem v ?abavp, užaljenemu V zadoščenje:
Uredništvo Murske Straže, Gornja Radgona. Na podlagi § 19 tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na Vašo poročilo štev. 32 dne 18 t. m. Vašega cenj. lista da priobčite na istem mestu in z istim tiskom: „Ni res, da bi dal jaz za društvo „Sokolski dom“ v Gornji Radgoni 10 Din ampak res je, da sam dal 50 Din.“ Odi. spoštovanjem Lovro Petovar.
Tako skrbijo dopisniki-popravkarji za smeh in kratek čas tudi za zabavo. Edino žalostno-resnično dejstvo je pri tem: 1.) Ali so lagali demokratski kritikarji, ki sp vzvišeni nad vsakim dvomom in lažjo ; 2.) Ali je lagal izvestitelj M. Str., ki je na lastna ušesa slišal ogorčeno kritiko in 3.) Ali pa laže Velikodušni gospod velebankir gospod Petovar. — Kdo ugane, kaj je res?
Beltinci. (Na naslov poštnega ravnateljstva.) Slavno Uredništvo „M. Straže“ v Gornji Radgoni. Kot stalni čitatelj Vašega cenj. lista izprevidel sem, da je le časopis „Murska Straža“ na strani pravice in da le isti list večkrat kritično nastopa proti vsakemu nekorektnemu nastavljanju raznovrstnih državnih uslužbencem katere so vse drugo, le Jugoslovani ne. Ravnotako se je zgodilo na spodaj označeni pošti, kateri urad je dobila v poslovanje spodaj navedena oseba, ki je strastna Madžaronka. Prosim in upam, da mi slavno uredništvo gre na vsak način o tem oziru na roko in blagovoli sledeče poročilo že v prihodnji številki priobčiti : Madžaronstvo v Prekmurju. Pred kratkim časom posrečilo se je neki osebi od merodajne oblasti na nerazumljiv način spraviti na poštni urad Beltinci kot praktikantinjo hudo zagriženo Madžaronko Hedvo Cačovič. Daje ista res, kakor prednavedeno, Madžaronka, kaže dejstvo, da se omenjena oseba poslužuje v splošnem in izzivalno le samo madžaronskega jezika ter s tem prezira in smeši vse, kar je slovenskega. Merodajno oblastvo bi moglo vedeti, da ima Hedva Cačovič tudi brata rezervnega poročnika bivše Madžarske, kateri je iz sovraštvo do Slo-vancev zapustil Prekmurje in se sedaj kot nastavljen učitelj na Madžarskem nahaja. Samo ob sebi umevno, da bo stala navedena poštna praktikantinja z svojim bratom v najtesnejših osebnih stikih. Celo pa v sedanjem času, ko je madžarska politika hudo napeta proti nam. Kakšne posledice znajo imeti takšne pismene zveze za nas, ni treba posebej povdarjati. --Umestno bi bilo, da se poštno ravnateljstvo ob sprejemu novih praktikantinj informira o njih le v toliko, kakšnega duha so iste osebe, ali niso to nevarni elementi, ki znajo državni oblasti le škodovati. — Ako se že torej v današnji dobi sprejema osebe v državne službe, ne oziraje se na narodnost, naj se vsaj iste v Prlekiji ali kje drugje na Štajerskem ali pa na Kranjskem nastavi, kjer nimajo moči rovariti toliko proti obstoju držaže, kakor pa v Prekmurju. —Vprašamo še en! -at poštno ravnateljstvo, ali je sprejelo podat . od pristojnega oblastva v Prekmurju, glede '«tične zanesljivosti, omenjene prakti-
kantinje Hedve Cačovič? Nadejamo se, da bo poštno ravnateljstvo v interesu države in ogleda naših poštnih kakor tudi drugih državnih na-stavljencev storilo potrebne korake. — J. B.
(P. S. Radi priobčujemo predstoječe poročilo ter se g. dopisniku priporočamo za nadaljna poročila. Vse delovanje naše stranke, ki z orožjem ostre kritike skuša odstraniti nered v državni upravi, vzlasti pa v pokrajinah tik ob meji sloni na temelju: Vse za državo! V Ustavi je vsem državljanom zajamčena enakopravnost, za katero se pa še-le borimo. Red in državni interes zahteva, da se oseba, katero omenja g. dopisnik,
—	ako ima predpisano kvalifikacijo — nastavi
sicer v drž. službi, vendar v notranjosti države, nikdar pa na madžarski meji! Oblasti, pazite! Uredn.)	v
Hrastje-Mota. Kolesarsko društvo Hrastje-Mota priredi v nedeljo dne 11. februarja 1923 v gostilni gosp. Jožef Farič v Rihta-rovcih plesno zabavo s šaljivim zaporom in šaljivo pošto. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina 3 din za osebo. Za obilen obisk prosi________________________________Odbor.
Križevci pri Ljutomeru. V nedeljo, dne 28. januarja se je vršila pri nas zelo dobro obiskana orliška akademija s predstavo žaloigre Goslarica naše ljube Gospe, petjem in tamburanjem. — Vspored je bil zelo obširen. Telovadne točke, vzlasti uvodne so občinstvu zelo ugajale, ker so se izvajale ljubko in eksaktno, dasi ne brezjjogreškov, katerih pa ni vsak opazil. Rajalni pohod s petjem Orlic je bil lep, pa tudi izvajanje vaj „Tri dobe zemlje Češke" ni bilo brez užitka. Izredno so imponirale pevske točke, tamburaši manj, dasi niso slabo igrali. Igra „Goslarica naše ljube Gospe" j’e po svoji vsebini ganljiva, draži očesne živce t. j. gani mestoma do solz, vendar je — (brez zamere!) — v življenju nemogoča. Pripominjamo, da to ni osebno mnenje dolgočašnega kritika, ampak sodba občinstva, ki, dasi neuko pravoznanstva zmajuje pri taki igri z glavo, ko vidi grdi čin izgubljene ženske, ki je mati nežnega otroka — goslarice, ki naj daje razkošni ženski zaslužek, da ga brez-stidno razsiplje. Ta nežni otrok pride nato, ker noče izdati matere, tatice drobnega zlatega križca — v ječo ter se obsodi na — obglavljenje, kar je po vseh nekdaj in sedaj obstoječih človeških zakonih nemogoče. (Nenaravna smrt junaške deklice koncem igre je po vseh mukah verjetna). Toliko o igri sami, ki je — kakor zgoraj omenjeno vsebinsko, ker obravnava motiv materinske in otrokove ljubezni, lepa, v predstavi pa nenaravna. Režiserju in igralkam, so zanesle sloves lepe Siomšekove dvorane kot torišča za prosvetno delo v poslednjo prleško vasico — pa vsa čast in priznanje, ker to zaslužijo. Oder lahko z močmi, kakor so križevske predstavlja lepe domače igre, magari dramo, ker ima v prvi vrsti služiti ljudstvu po geslu: Iz naroda za narod! Nabožne igre so lepe in v gotovih letnih časih primerne, a tudi te naj bi bile predvsem — domačega izvora, ali vsaj presajena na slovenska tla.
—	Pozavčin, tipična narodna prikazen je nato nastopil in vkljub neznanju svoje vloge (t. j. besedila kupleta) žel obilno priznanja. — Najbolj pa „ga je pihnila“ gospa Znanoslava s svojo duhovito iznajdbo in svojimi mašinami, ki so vsled nepravilnega navrtanja napravile sijajno zmedo, občinstvu pa dosti smeha. — Vnetim prosvetnim delavcem križevskim pa kličemo: Le krepko naprej po začrtani poti, kakor pravi naslov na Vašem odru, ki je že toliko lepega dal muropolj-skemu ljudstvu: Bogu v čast, mladini v korist !
Kokoriči pri Križevcih. Z velikim zanimanjem smo sledili opisovanju lumparij vaših demokratov in samostojnežev v Gornji Radgoni. Danes vam sporočamo samo toliko, da je ta žlahta povsod enaka. Posebna dva taka rogo-
vileža iz cele občine logarovske si predstavljata gospodarenje z občinskim denarjem čisto kakor vaši tam v Gornji Radgoni. Po domače bi se reklo, kakor prašiča z mehom. — Imamo nujne potrebo. Za vse bi si zrrtislili, da je denar, le našo samotno kapelico ne moremo popraviti, dasi imamo denar in tudi za zvon smo že zložili. Mi niti ne rabimo občinskega denarja, ker je zasebnih darov zadosti. Nasprotujeta pa dva samo-stojneža, ki se štejeta med olikance. Vsi jih poznamo, te nočne tiče. — Na dan volitev pa bo naše ljudstvo tako pametno, da bo odprlo oči (AH jih še niste odprli? Ur.) in vrglo v samostojno škatljo kozje bobke namesto pravih krogljic. To so edino pravi glasovi za te backe. Več pa še pride. Kar nas je poštenjakov, ki še kaj držimo na sebe, jezik naš in našo sveto vero, na naše enostavne človeške pravice, vsi bomo volili našo Kmečko zvezo, samostojneži pa si naj pri nas namalajo enega osla, ki bo šel za njimi, živega itak ne dobijo več.
Propaganda naših vin.
V zadnji seji vinarskega in sadjarskega odseka kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru (13. januarja 23), kot one institucije v Sloveniji, ki se največ briga za interese našega vinarstva, se je med drugim sklenilo izvoliti pododsek za propagando naših vin v tu- in inozemstvu ter ustanoviti v svrho kritja iz tega povoda naraslih stroškov posebni „propagandni fond“.
Propagandni pododsek ima pred vsem nalogo, da oskrbi brošurico z natančnim popisom vseh naših vinskih okolišev, najznamenitejših vinskih vrhov ter najznamenitejših vrst naših vin, s slikami glavnih krajev naše vinorodne pokrajine in posameznih najlepših objektov, vinskih kleti, vinskih stiskalnic itd. Brošurica, namenjena tujcem, pred vsem vinskim kupcem in drngim vinskim interesentom, bi naj bila nekak vodnik po našem vinogorju in bo morala torej vsebovati vse, kar bi zamoglo služiti v .propagando naših vin, torej tudi natančne naslove vseh znamenitejših vinogradnikov, vinarskih društev in zadrug ter vinskih trgovcev, in se bo tedaj morala dati tiskati v večih jezikih, pred vsemi v češkem in nemškem in v večji nakladi.
Nadalje je odsek sklenil prepustiti kot temelj imenovanemu propagandnemu fondu iz svoje imovine znesek 20.000 Din.
Ker se pa stem zneskom nikakor ne bo dalo doseči postavljenega cilja, se odsek obrača tem potom na vse p. n. korporacije in društva, kakor tudi na posamezne gg. vinogradnike in druge ličnosti, ki jim je prospeh in procvit našega vinogradništva na srcu, s prošnjo, da prispevajo po svojih močeh za ustanovljeni propagandni fond.
Naloga propagandnega pododseka bo nadalje, da skrbi tudi drugače za reklamo za naša vina, potom reklamnih člankov po tu- in inozemskih časopisih, potom lepakov itd., sploh, da podvzame vse korake, ki bi zamogli služiti v svrho boljšega spoznavanja naših vin in nam dovesti novih kupcev za naše vinske produkte. Cim večji bo propagandni fond temveč se bo lahko storilo na tem polju.
Vinarski in sadjarski odsek Maribor.
BwminnntBgBjffmuininHWBmiiiHgitmiii
M* Al
KaučtiK pot p e tniKe in p o t p I a t e

Prva sredstva lepote!
Katera drže,
Kar obežaio !
že 23 let vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Elza-iepoto pospešujoča ] sredstva lekarnarja Feller.	j
Elza obrazna pomada zanesljivo varstvo proti solnčnim pegam, solnčni opeklini, lisam, hrapovi koži, ostrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kože, 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev. Elza«lilijn&	milo najmilejše in naj-
finejše milo lepote! Ideal vseh mili Popolnoma neškodljivo, se jako dr.bro peni in je milega finega duha. 4 velike kose spakovanjem ir. poštnino 35 din.
liss-pomasia za rast las krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje lasprhut in prerano oslveiost itd. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev.
En pokus zadostuje, da tudi vi rečete :
„To le ono pravo !"
Iščite v vseh poslovnicah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Feller.
Na vse gornje cene se računa za sedaj še 59/o doplatka.
Naročilna pisma adresirati na: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA Elzatrg št. 326 Hrvatsko.
Froda se posesti
z gospodarskim poslopjem vred, ki meri 2 orala. Je ena njiva in lep vrt za zelenjavo. Hiša ima lepo klet, jedilno shrambo ir. 3 gostilniške sobe, kjer je sedaj dobroidoča gostilna na lepi romarski božji poti k sv. Trojici v Slov. gor. in se nahaja v občini Kraljeva. Več pove lastnik Jakob Njivar gostilničar v Kraljevcih p. Sv. Jurij ob Ščavnici.
MLIN*ARJI, POZOR!
JkM I j popolnoma novo montiran, mo-
111 Tl derno »rejen, z eno mlatilnico
A W 11111 (Dreschmaschine) z novim 2 m E dolg*™ cilindrom. Vprašati v flu PPuUuj : upravništvu „Murske Straže“.
Malo
posestvo
I * vanje z 2 sobi, predsoba, kuhinja, jedilna shramba, kled, škedenj, hlevi za krave in svinje, 2 njivi, sadonosnik, mali vinograd, 1 uro od Ormoža, 5 minut od velike ceste, blizu rudokoda Ključarovci, 2 orala. Vpraša se pri posestniku Ivan Kosi, Sarotinje št. 35 pri Ormožu, p. Velika Nedelja. (Cena 180.000 K.)
AMERIK ANSKI
C|noTPr šiva,ni stroji dobivajo sc edino OilK££vI je v naši lastni novi prodajalni v
Mariboru, Šolska ulica štev. 2
kakor nudi
Singer igle Singer olje Singer sukanec Singer nadomestni deli Itd.
Sin$9tdP šivalni stroji zb rodbinske kakor za vse obrtnlške 8vrhe.
Prodaja na mesečno odplatu. (21 mesecev.)
Lastna mehanična delavnica
za popravila vseh sistemov šivalnih strojev.
Zastopstvo za Gornjo Radgono in okolico:
Ivan Majcen, ključavničar v G. Radgoni
Zastopstvo za Ljutomer in okolico:
Anton Ludvig, ključavničar, Ljutomer
MEH dualni strep Bourns E Co. New-Tork
Maribor, Šolska ulica št. 2.
Držam razredna loterija
Žreb tuje II. kola 6. In 7. februarja 1923
Prodaja in razpošilja
Obrtna baia v Ljutomeru
AR*?	se takoj sprejme, kateri
S. i# šPISfljNll1 ima veselje do usnjarske « obrti, star 16 let iz dobre hiše pri gosp. Karlu Dlouhi, usnjarski mojster v Orehovcih, pošta Gornja Radgona.
t
I
I
Toliko jajc
* mi znesejo moje p. kokoši da je veselje. Najrajši jih prodam
RATNIKu
v GORNJI RADGONI
SPODNJI GRIS Štev. 12
kateri plača po najvišjih
dnevnih cenah.
Kupujem tudi vinski kamen po najvišjih dnevnih cenah.

			
			
Tiskarna Panonija ) gornja Radgona j
Bobru m
moderno opremljeni si priporoča zo točno, ceno in hitro izuršitev tiskovin vseh vrst, ima bogato zalogo vsakovrstnih pisarniških in šolskih potrebščin, vseh barv svilenega in krep-papirja, piv papirja v kasetak in v mapah itd.
♦
g
g
•
g
g
g
•
g
g
g
g
HN3IBÖÜEZ» * KNJIGARNA - TRGOVINA S ; PAPIRJEM IN PISARNiŠHiffii POTREBŠČINAMI •
na drobno in debelo - ZALOGA ŠOLSKIH KNJIB :
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
..i_ mi «	.	»	<	.	...	1
z, z n. z*
obrestuje vloge z 5% od sto, I! daje raznovrstna posojila in vezane vioge tudi višje, | izplačuje dvige brez odpovedi.
račtm ček. urada št. 12.16Ì
Izdaja Konzorcij: „Murska Straža«. - Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: J. Kovačič. - Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.