93. številka. V Trstu, v sredo 19. novembra 1890. Tečaj XV. „E D I N O S T" mhaja dvakrat na reden, vnako tredfi in »oboto ob 1. uri popolndne. „Edinost" stane: '.a vse leto gi. 6. — ; iiven A vat. 9.— gl. ia polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične številke s« dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t Tntn po Jb nov., v Gorici in v AJdovičini po « nov. naročbe brez priložene naročnine a« ipravniitvo ne ozira. EDINOST OglAll in oznanila se račune po S not vr*ii«"ft V petitu ; zu naslove z debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor bi kfi oh«eglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, oimrtnioe itd ne rai'uno po pogodbi. Vni dopisi *e pošiljajo uredništvu v uiioi Carintia «t. 25. Vnako pinmo mora biti trankovano, kor ne frank o van* so ne sprejemajo. Rokopisi hb ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pre-ema upravništvo v ulici Carintia JH. Odprte reklamacije ho proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. • V rdii'ist Je m i« Po zaključenju deželnega zbora Isterskega Die verlotterten Zustinde..... „Ueutsohe Zeitung". Deželnozborska vrata v dvorani sv. Frančiška v Poreču bo se zaprla : patres patriae dovršili ho svoje delo ter se vrnili vsak k svojemu ognjišču. Ali spomin na njih doželnozborsko delovanje ne izbriše •e nam tako hitro iz spomina; postavili »o si spomenik, viden daleč na okrog; toda ta spomenik ne priča svetu ni o slavnih junaških činih, ni o vestnem in trudoljubivem delovanju človeStvu na korist; ampak na spomenik ta morali bi napisati: Tu-le je samo sebe pokopala neka stranka, ker ni hotela spoštovati božjih in človeških postav; tu-le se je nesmrtno osmešila ista stranka, ker je v svojej brezmernej domišljavosti v dosego umazanih svojih namenov upotrebljevala sredstva, kakorinih na celem božjem svetu ne upotrebljujejo možje, s politiko se baveči, ako imajo le trohico zdrave človeške pameti v možganih svojih. Vredno je, da si nekoliko od bližje ogledamo takozvano italijansko stranko, katero nesrečnim rokam bila je dosedaj poverjena usoda dežele isterske. Kakovosti te Btranke more primerno in po nje res-ničnej zaslugi oceniti le oni, ki natanjko pozna odnošaje, obstoječe po vsej njej domeni ; te sramotne odnošaje mora pa le oni naslikati fotografično natanjČnostjo, ki je sam inoj njimi živel, ki je Ham videl stvari, vršeče so tain doli po Iotri, ki so — lahko to rečemo — naravnost neverjetne, ako pomislimo, da živimo v XIX. stoletju in da živimo v državi, katera se ponaša, da stoji v vrsti modernih, redno upravljanih držav in katere podanike ščitijo ustavni in k u z e n s k i zakoni. Ali kaj gororiino o ustavnih zakonih : niti v naj-zloglasnejšej absolutnej državi ne bi bile stvari mogoče, ki so po Istri na dnevnem redu. Najžalostnejša pri vsetn pa je istina. PODLISTEK. Sredino pismo. Gospod urednik! Vem, da Vas veseli, ker sem tudi jaz enkrat vzel pero v svojo desno roko ter Vam napisal pismo. Ker smo že brali „sobotna", „nedeljska" in „ponedeljska" pisma, zato sem se namenil napisati „sredino pismo" (ne „medno".) Pečati se hočem danes s Kranjci, katere „b6de oves v oči*. Kodo bi si bil mislil, da se znajo ti pohlevni Kranjci tako pošteno razljutiti, ko vender vsak nemški otrok ve, da se jim godi predobro. Pa tinti dr. Tavčar ! kako je govoril v deželnem zboru, da so dela Slovencem krivica. Kedo bi se ne smejal P! Nehvaležni narod ga pa sedaj radi tega govora kuje v zvezde in mu poje hvalo. Le poslušajte : V nedeljo vstopim v neko gostilno in kaj vidim P Sredi sobe stoji možak s „Slov. Narodom" v rokah ter bero zbrani množici Tavčarjev govor. Ljudje ga poslušajo tako verno, kakor dekleta oklioe v cerkvi. Ko je možak sredi sobe nehal brati, nastane šum in vpitje: Živel Tavčar!" Še tolegra tirati so mu hoteli, pa urad je bil žo zaprt. O, ti zapeljano ljudstvo! — mislim da se vse te stvari smatra kot seme ob sebi umevne in da se ob njih nikdo ne izpodtika, to je : nikdo izmed onih, kateri bi mogli odpomočitem sramotnim nerednostim. Oni del prebivalstva, ki trpi in vzdihuje pod temi neznosnimi razmerami, se pač oglaša in prosi pomoči, ali njega glas je Blab in tega glasu nočejo slušati ni v Porelu, ni v Trstu, — ni na Dunaju. Oni krogi katerih sveta dolžnost bi bila, da posežejo vmes se vsemožno roko svojo in se železno eneržijo očistijo Avgijev hlev, v katerem je gori do stropa nakopičene smrdeče nesnage, pa zatiskajo oči, da-le nič ne videjo in nič ne slišijo. Nepoznavatelju nazorov, ki vladajo v odločilnih naših krogih, se gotovo vse to čudno zdi, ne pa nam, ki nekoliko poznamo te nazore in ki vemo na kakih premisah sloni vsa čudna, skoraj neverjetna politika, ki jo tirajo po Primorskem. „Italijanski element je element prastare kulture (dvitn coltura) ; Italijani so predstavi jatel ji javnega reda in poleg tega tudi paradni ustavoverci (nebrojnokrati so jim Dunajski listi podtikali gotovo neza služeni naslov; die verfnssungstreue ita-lienische Bevolkerung) za velike nemško liberalne parade; slovansko prebivalstvo je pa element nemira, razjedajoči element, služeč prenevarnej slovanskej ekapanziv nosti ; zato je treba podpirati prve in za tirati poslednje in ako se pri tem doga jajo tudi kake nerodnosti, treba je milostno zatisniti jedno, ali pa tudi obe očesi". Taka so torej preduslovja, taka je podlaga ne-srečnej in mnogim nerazumljivoj politiki, katore je bila dosednj deležna uboga, trpeča zemlja isterska. Italijani, element javnega reda P ! Za-sniijal bi se človek prav od srca, ako bi stvar ne bila tako silno žalostna. Vsi pojavi v našem javnem življenju oelo vrato let sem, vse nezdrave prikazni na telesu deželne uprave isterske, osobito pa uprave zanemarjenih občin — katero prikazni je si — posnemati hoče te vražje Mladočehe, ki delajo britke ure Nemcem gori na se-verji. Čemu vender toliko krika in zabavljanja, ko vender, nj. ekscelencija, baron Pavel Gautsch, tako lepo skrbi za nas Slovence. Mesto tega K o m I j a n c a , ki je sejal prepir doli po Kočevskej vojvodini, dal nam bo — čujto! — dva c. kr. okrajna nadzornika. „Mein Ilerz, was willst du noch melir !" Nekdo — menda Riese *) — je učil, da je število 2 večji nego število 1, le ti Slovenci so tako „begriffsstutzig", da tega ne zapopadejo. Gospod urednik! Zadnjič ste se mi pa pošteno zamorili. Vi vprašate: zakaj P No, jaz Vam hočem to takoj razložiti. V zadnjej „Edinosti* natisnili ste dopis iz Kočevske vojvodine, v katerem se šteje g- glavarju Thomannu v zlo, da j< agitiral za nemško pridigo v Dragi. (Jaz ne vem, ali je ali ni.) Roko na srce, gosp, urednik, ali ni to lepo, da hoče g. okr. glavar preskrbeti par KoČevcem nem ško pridigo, ter jih napeljati k pobožnemu življenju P Hvaliti ga morate, hvaliti še *) Dominikanci v Tržaftkej kavami „Coin-mercio" pravijo, da je bil grozen — „kozo 1", Opomba Htaveevu. mogel vsakdo videti, ki je le videti hotel — pričajo nam glasno, da je trditev ta — grda laž. V zadnjih časih so celo po Dunajskih listih nekoliko potihnili ti slavospevi, ker se jih Italijani sami dovoli ad absurdum. Tržaški dr. Dompieri, hoteč nekako opravičevati gospode petardovce, govoril je o „idealih". In tudi isterske lahonske oblastnežo hotelo se je čestokrat nekako slično zagovarjati. Ali za isterske hegemone tudi ta izgovor ne velja, kajti njim ni do italijanske kulture (mi imamo seveda svoje posebno nazore o tej kulturi); ta kultura jiui ni smoter za-se, ampak jim je le gola pretveza, le fraza da žnjo slepe ves svet, hoteč tako prikrivati svoje resnične egoistiške namene. Dobro je, da imamo klasično pričo za to našo trditev : P u 1 j s k e g a dopisnika Dunajske „Deutsche Zeitung". Ta sicer verna prijateljica Italijanov piše o „verlotterten Zustiiude" v deželnej upravi in o obilih zlorabah pri upravi italijanskih občin, kateru so uničilo ugled italijanske stranke. List konstatuje nadalje, du se uporablja pupilarni denar za ode ruške kupčije, katerih se udeležujejo najuglednejše družine isterske — to je: italijanske Izrek rečenegi Dunajskega lista o zlorabah pri upravi italijanskih občin trebalo bi v toliko popraviti, da take zlorabo se ne više saino po italijanskih občinah, am pak tudi po hrvatskih občinah, katerim po krivdi na Primorskom vladajočega z is t o m a gospodujejo Italijani — da torej trpe čisto n e-d o I ž n i. Du, uprava občin, to je prežalostno poglavje v zgodovini isterskej. V vsakoj takej občini se rede kar cele družine ob ramenih uboge te občine; župan imasvoje redne, mastne dohodke od samih „komi-sijonov"; razni dohodki se niti ne vkuji-žujejo, ampak izginevajo v globoki žep gospoda podesta. Tako je nek župan dobil od deželnega odbora 900 gld. predplačila za posle ob razdelitvi imetja neke pod-občine; ta denar ni nikjer v knjižen in tudi celemu občinskemu zastopu so niti sanjalo ni o tem predplačilu, dokler ni deželni odbor v povračilo tega predplačila celej mestne j občini naložil 15% d klade. — Nek župan prirejal je, dokler jo bil župan, svojim prijateljem in znan-cem večerje, ki so stalo do 50 gld. Sedaj pa, ko ni več župan, vzame rad dvaj-setico v dar od vrednejšega mu hrvatskega naslednika. Od kod je bil torej denar P Kdo ne ve P! Blagajna uboge isterske občine plačevala je bogate večerje raznim požeruhom. Naveli smo par vzgledov iz par občin. In tako se godi po vsoj Istri, tu v večjej, tam v manj&ej mori. Poglejmo le posestniške razmere po Istri in jasno nam bode takoj, da so razmere te povsem nezdrave. Istra je uboga, siromašna dežela, dosti velikih bogatašev bi toroj ne mogla imeti, ako bi bili od-nošaji normalni. Ali kaj vidimo P ! Vidimo, da ima Istra neverjetno veliko število velikih bogatašev. Od kodi njih bogatstvo P Odgovor nam je dala „Deuthche Zeitung" : iz odoruŠtva, Najuglednejše družino udeležu jejo se oderuških kupčij ; celo ptuj, pupilaren denar upoirebljujo se v ta umazani namen — piše rečeni list. Po vsem tem jo jasno, kol'ko krvavih žuljev selja-kov-sužnjev roma v trdne blagajne oblastne te dinjorije; kako jih na tisoče strada, da sc le nekateri uiasto. Taki so torej „idejali" italijanske gospode ; to so torej predstavitelji javnega reda, ali kakor je „Neuo Freie Presse" nekoč rekla, „der geordneten Zustiinde". (Konec prih.) Zdravstvene razmere v Trstu. m. Tudi v izdelovanju družili opojnih pijač ali likverjov gode so v Trstu naj- posebno, ker jo T r ž a č a n ! Pomilovati ste pa g. župnika Kad unca in župana Turka (strašno ime !) Jaz pa pojem slavo, g, glavarju, da jo vzel uboge Kočevco v varstvo pred tema človekoma, posebno pred Turkom. Ta človek nema le strašnega imena, nego je tudi za glavo večji, ko mi drugi pošteni ljudje! Kedo bi sc ga ne bal P ! Gospod glavar skrbi jako za ugled cerkve, Ko je letošnje poletje potoval premil. knezoškof, prevzvišenost Missia, po Kočevskem, poslal jo župnikom (!) poziv naj ga spodobno sprejmo. Gospodom župnikom vstreže, če le more, tako je hotel menda priporočiti necega župnika, ki ima baje veliko „Vorliebe fiir'« klosterliche Leben" milost, knezofikofu, naj ga vsprejme v kak samostan. Ob priliki odstavljenja g. Komljanoa telegrafiral (!) jo nekemu iskrenemu Slovencu to „veselo" novico. Iz vsega so vidi, da mora vsak katoliški Slovenec braniti gospoda glavarja pred nezasluženimi napadi. Vsaocmu človeku morajo so zumeriti L a š č a n i, ker nošo tega gosp. hoteli izvoliti častnim občanom, — „Deutsche Fraueu L a i b a c h's" mo- ledvajo doneskov za zastavo, katero hočejo podariti „Siingerrunde" nemškega ljubljanskega turnferajna. Kranjskega mesta zagrizeno Slovenske neso dalo niti vinarja, čeravno so jih Ljubljanske gospe lepo prosile. To ni lepo. Nekaterim se zdi Čudno, da »e nabira tudi izven Ljubljane, ko bo vender napis rekel, da so zastavo podarile nemške Ljubljanke. Moj Itog! to ni nič čudnega: čem več se dobi, tem bolje. Pismo mi jo žo naraslo, drugače Vam bi še povedal, g. urednik, o nokej razsvetljavi, ko so bile v nekem kraji „alle Anhohen prachtvoll beleuchtet" — po luni! Pohvaliti mornm še Kočevarje, kateri so izvrstni ljudje. Posebno lepo jih je viditi z nemškimi trakovi in prijetno je poslušati Kočevsko himno : Vom Rinžefluss, bis KulpaBtrand lloch lebo das Uottschoerland Mit seinen tapferen Sohnen! Toda dovolj za danes, gosp. urednik! Ostajam vedno Vaš Stari Ahasver. grse zlorabe. Rum, konjak itd., pridelujejo se v Jganjarnicah, mešajoč v to razne tvari ne. Pripomnim samo, da rum 34°, ki se prodaje t mestu po izplačanem užitnin-skem davku po 47—49 gld., ni drugo, nego brozga narejena iz vode, sladkorja, skrob-nega špirita in raznih odpadkov. Ljudstvo ga imenuje po pravici „sugo delle cavate". Najgorostasnejše je pa, da se ta ruin t prodajalnicah prodaje po 4—10 kr. mala čašica, kojih lehko napolniš 50 iz jednoga litra; ta rum se tedaj prodaje po 2—4 gld. liter ter ima prodajalničar pri njem 300 od sto dobička! Pri tem ne menimo tihotapstva. Glede zadnjega nam je omeniti, da je nemožno, da se špirit v Trst utihotapi, bodisi po kopnem ali po morju, kajti povsod je nastavljenih čuvajev in dacarjev, da je groza. Kako se torej opraviči ona množina špirita, ki se nahaja v Trstu v razprodaji ter se oddaje po 50 kr. liter P Ixdelovalnic alkohola v Trstu nemamo, ▼endar je istega v mestu v obilici. Vzrok temu je ponarejanje, katerega se poslužujejo majhni in veliki trgovci v velikej meri. Občina izdava ogromne troške za svojat uradnikov in dacinih čuvajev, koji nezmiš« Ijeno rubijo ter naložujejo strašanske globe, ako se borni kmet drzne z dežele prinesti v mesto steklenico naravnega tropinovca, a nočejo videti onih fabrikantov v mestu, ki s velikansko drznostjo pridobivajo špirit iz najgnjusnejsih tvarin ter škodijo ne le mestnemu zakladu, ampak tudi zdravju meščanov. Občinski denar se zameta, da ae plačujejo uradniki in čuvaji. Ali kdo je je prizadet po njihovem delovanju P Jedino Je ubožec, a pušča se ogromni krivični dobiček 300 od sto kapitalistom in mestnim premožnikom. Tudi globe radi prestopkov užitnin-akih določeb se jako nepravično odmerjajo. Ravnateljstvo užitninskih uradov in mestni magistrat, kot merodajni oblastvi, kaznujeta po navadi zgolj reveže, v tem ko se pri bogatih trgovcih, gostilničarjih i dr. ravnajo po reku: vrana vrani ne skljuje oči. Ubožec se neusmiljeno odira, pri tem ko se pri imovitniku zapirajo, če treba, tudi obe očesi. V Trstu obstoje samo dve čistilnici alkohola, do katerih se morajo obrniti navadno vsi razprodajalci na drobno. V teh čistilnicah vrši se destilacija takozvanim „mrzlim načinom11 (Destilazione a freddo). Na tak način destilovanega tropinovca stane liter poprečno, ako se rabijo samo pristne sestavine, po 30 kr., ruma 32 kr., rezolija 85 kr. Vendar vdobiš v Tržaških skladiščih iste pijače po 10—12 gl. hektoliter na debelo. Ta tako nizka cena nam jasno priča, da so iste ponarejene. Namesto pristnih sestavin vporabljajo se druge slabše in cenejše. Misliti si moramo aami: kakšen dobiček imajo prodajalci na drobno, kijih prodajejo po 4 ali 5 kr. kozarček, kojih narediš do 50 iz jednega samega litra. Pivo se tedaj ponareja z žvepleno kislino in druzimi prinesi, škodljivimi človeškemu zdravju. Povedali smo na kratko tudi, kako se isto prideluje in koliko stane hektoliter zdravega pristnega piva. Tu hočemo še navesti, kako se pridobiva dobro zdravo pivo za domačo rabo, koje prav dobro nadomestuje dosti dražje vino. Napolni sod, ki drži kacih 40 litrov, z vodo, prideni 2 kilograma vpečenega ječmena. Ako moreš vdobiti onega ječmena, ki je v to že napravljen in kojega varajo pivovarilci, t« m bolje. Predno ga notri deneš, zmlej ga v navadnem mlinu za kavo. Dalje 4 kilograme cele pšenice in tri sveže telečje noge, 125 gramov brinje v i h jagod, 31 gramov kamele. Vsa ta zmes pusti se vreti dobre tri ure in edno uro po vrenju se jej pridene 500 gramov hmeljevih rož ter se vse vkupe pusti vreti še 3 ure. Ko je končano, precedi se pivo na žimnatem situ in napolni ž njim sode, kamor ste deli prej 60 litrov vode, da tekočina ni pregorka, ampak samo mlačna ter da kvas naredi svoj učinek. Postranski se pa razstopi nekoliko sladkorja v zadostnej množini vode ter se to prilije v sode, kader se vanje vliva pivo, V posebnej posodi pa razstopi pol kilograma pivnih drožij ter to zmes vlij mej pivo v sode in zmes dobro premešaj, da se drožje po vsej tekočimi enakomerno razprostre. Na to nalij sode do vrha pustivši, da odtečejo pene, dokler hočejo, na kar sode dobro zamaši. Pivo se potem samo čisti. Da se temprej očisti, prideni mu nekoliko ribjega kleja, pusti zmes ležati kacih 48 ur, na to deni pivo v sklenice ter je dobro zamaši. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežel«. Nemci žugajo. Že sama ta okolnost priča nam na nedvojbeni način, da je stvar, za katero se potegujejo, krivična. Govor je seveda zopet o češko-nem-škej spravi. Glasilo ministerskega aspiranta Chlumetzkvja, „Tages-bote aus Miihren", žuga namreč Čeh om, da, ako ne vsprejmo projektovane sprave, se bode uvela druga sprava, katera utegne Čeh om veliko manje ugajati. Miro- in pravicoljubje Nemcev je res uzorno: ako nećeš, te pa bodemo prisilili. Naš priprosti razum nam pa pravi, da sprava je le tedaj sprava, ako sta oba pogajajoča se dela zadovoljna. Dunajski listi pa javljajo, da glede na veliko vznemirjenje Nemcev niti misliti ni, da bi se ti-le udeležili deželne razstave. Tudi Tirolski Italijani žu gajo, da zapuste deželni zbor, ako ne VBprejmn njih projekta za avtonomijo Južnega Tirola. Nemško-liberalni „Inns-brucker Tagblatt" pa svari svoje italijanske prijatelje, da naj se nikar ne prenaglijo, osobito naj ne zapuste deželnega zbora, ampak čakajo naj protipredlogov, katere bode stavila nemško-liberalna stranka v prihodnjem zasedanju. Po vsem tem soditi, se gospodje Nemci jako boje, da ne bi se zrušilo njih prijateljstvo z Italijani. GospSda so v velikih škripcih : Kar na-ravuost pritrditi zahtevam Italijanov ne smejo iz lahko umevnih razlogov — nim-bus naslova „državna stranka" je tudi nekaj vreden, — Italijanom se zameriti pa tudi ne bi hoteli, ker brez pripomoči teh poslednjih izgube takoj vso svojo veljavo na Tirolskem. Zato pa bi radi stvar zavlekli. Ali kakor vse kaže, zapuste Italijani skoro gotovo deželni zbor. „Wie-ner Allg. Zeitung" piše: „Italijani bodo se svojo trmoglavostjo le potrdili menenje onih, ki menijo, da se Italijani drže le svojih egoistiških namenov in da pri tem puščajo v nemar patrijotiške interese. Italijani se drže načrta njih predloga, kateri pa je v Avstriji neizvedljiv." Kakor se vidi, je konflikt mej Tirolskimi nemškimi liberalci in Italijani neizogiben. Za Spodnje Stajarsko prevažno vprašanjo je rešeno: justični na« minister imenoval je predsednikom okrožnega sodišča v Celju deželne nadsodnije svetnika dra. Gertscherja. Ako smemo verovati nemškim listom, je novi predsednik pristaš nemško-liberalne stranke. Če je to res. je bila sodba dr. Tavčarja o ministru Schonbornu po vsem pravična in resnična. Kaj pravijo k temu imenovanju naši klečeplazi ? Trumfiranje Graške „Tagesposte* nam zveni na uho, kakor žalosten opomin: Lasciate ogni speranza. Na Dunaju je umrl grof M ori c E s t e r h a z y v 84. letu dobe svoje. Za časa avstrijBko-pruHke vojne v letu 1866 igral je ta mož usodepolno ulogo. Dasi je bil v onej dobi grof Mennsdorf minister vnanjih zadev, vender se v obče trdi, da je bil grofa Esterhazyja vpliv jedino merodajen. In ta vpliv zahteval je rečeno vojsko in po njej ono grozovito katastrofo ki je zadela državo našo in prouzročila neizmernega gorja. Vnanje države. Beligradske „Male Novine* objavile so pisma, katera sta si pisala kraljica Natalija in sinod glede nje raz-poročenja s kraljem Milanom. V pismih teh dokazuje kraljica, da je kralj Milan nepostavno in nepravilno postopal, |ker je na nedovoljen način vplival na takratnega metropolita in da je bilo postopanje tega poslednjega brez vsake postavne podlage. Srbska vlada odpošlje posebnega zastopnika v Pariz, da prične obravnavanja za konvertovanje vseh srbskih državnih dolgov po francoskih kapitalistih. Srbski poslanik na Dunaju S i m i č dobil je ruski red Stanislava in bivši vojaški attachć, polkovnik Milovanovič avstrijski red železne krone. Bolgarsko ministerstvo se je popolnilo. Grekov je postal minister vnanjih zadev, Bel če v pa finančni minister. Dunajski listi trde, da so ta imenovanja napravila najboljši utis po vsej deželi. Temu se ne čudimo, vsaj smo že temu vajeni, da vsa dela Stambulova napravljajo „po vsej deželi najbolji utis". Škoda le, da trezni ljudje ne verjamejo tem trditvam Bolgarskih mogotcev. Ruski listi bo še vedno bavijo s pohodom carjeviča na avstrijskem dvoru. „Moskovskija Vedomosti" napisala so navdušen članek, v katerem izražajo željo, da se dožene častno in pošteno sporazum-ljenje mej Avstrijo in Rusijo. Posebna pozornost in velike časti, ki so jih skazovali ruskemu carjeviču na Dunaju, bo tem po-menljivejši, ker je prišel dunajski pohod — kakor znano — povsem nenadejano. Ne glede na podrobnosti tega vsprejema, treba je omenjati, da je cesar Fran Josip sam dvakrat izrazil željo, vsprejeti ruskega carjeviča na cesarskem dvoru in je radi tega tudi odložil svoje potovanje v Gddolo. Nemški državni miniater L u c i u s je odstopil in na njega mesto je imenovan vladni predsednik II e y d e. Dne 16. t. m. je nemški cesar vsprejel predsedništvo poslanske zbornice. Ob tej priliki je govoril o občnem poli-tiškera položaju ter zatrdil, da je mir za bližnjo bodočnost zagotovljen. „Capitan Francassa" prinesel je skoro neverjetno vest, da je paptž za bližajoče ae volitve v Italiji katolikom za-ukazal, da podpirajo vse iredentistiške kandidate in nasprotnike Crispija, osobito pa Imbrianija. Braziljaki kongres so otvorili. Poslanica predaednika poroča o postopanju provizorične vlade, katera sedaj odstopa svojo oblast zbornicama. Obletnico progla šanja republike praznovali bodo na slovesen način. DOPISI.' Iz Hruiice, 13. nov. 1890. (Izv. dop.) Ni mi namen poročati o kakej volilnej ali drugej političnej zadevi. Stvari so se v našem okraju (Podgradskem) obrnile na bolje, duhovi so bo pomirili. Lahko bi kaj poročal o občinskih volitvah, a izvršile so se povoljno za narodno stranko in v nezadovoljnost nekojih višjih oseb. Poročati pa hočem o redkej slovesnosti, ki bo je vršila ta mesec v župnijskej cerkvi v Ilrušici. Kdor je videl to cerkev prej in jo vidi sedaj, skoro ne bi jo poznal. Prej ni bila skoro dostojna biti imenovana hiša božja, vzlasti, ko je lani, dne 15. avgusta, strela vanjo vdarila. A sedaj se je po mnugem prizadevanji č. g. dekana A. Rogača p o s n a ž i 1 a, pobelila, popravila, da jo zamore vsak z veseljem si ogledati. Dobila jo nov tlak iz kraškega mramorja ; stare umazane polomljene klopi nadomestile so se z mecesnovimi, ki so prav prikladne namenu svojemu in lepšajo tudi z svojo vnanjo podobo cerkev. Naredil jih je J. D o d i č iz Obrova po nizkej ceni; primerne so toli za sedenje, kolikor za klečanje ; človeku ni treba, da si lomi svoje ude ; takošno ugodnost najdeš le pri redkih cerkvenih klopeh. Vredno je, da ai jih vsakdo, ki misli enake napraviti, ogleda. Popravljeno cerkev krasi tudi nov križov pot. Ne bodem opisaval starega, kakšen je bil ; lica so bila podobna vse drugemu, kakor Človeškim. A sedaj visijo ob cerkvenih stenah umetno izdelane slike. Pogled nanje je ganljiv; podobe so lepe, svetle, na licih bere se lahko izraz notranjega čutstva. Okviri hrastovi primerni so slikam, lično so izdelani. Za mal denar 500 gld. ga je naslikal S. O g r i n na Vrhniki, kateri naj bode s tem pripo-poročen vsem cerkvenim predstojništvomr Napočil pa je dan, ko se je imel bla-glasoviti ta križev pot. Redka je taka slovesnost v teh krajih. Ljudstva se je kar trlo : od blizo in daleč so prišli. Blagoslovil ga je č. oče H u g o 1 i n S a t n e r iz Ljubljane, vrli redovnik, dober govornik. V srce segale so njega beBede, ko je razlagal pomen križevega pota; srčne vz-dihljeje so izvabile in Bolz'ce tekle so iz mokrih očes poslušalcev. Tako prepričevalno je govoril. Vsako postajo nosila sta dva fanta, ob straneh svetili ste dve dekleti z gorečimi svečami. Vse vršilo so je v lepem redu. Kedo pa je nosil vse te troške P Žalibog, da nemamo tacih dobrotnikov, ki bi kaj več darovali. Posamezne krajcarje se je zbiralo, z velikim potrpljenjem trkalo se je na srca vernih župljanov. A vendar ne morem si kaj, da ne izrečem iskrene zahvale onemu, po čegar trudu in muki ae je vse to dovršilo. To je naš č. g. dekan A. Rogač. Prepričan, da je lepa cerkev ponos župnije, je to z velikim' trudom tudi dovršil. Naj bi se mu posrečilo še vresničiti ono srčno željo : postaviti nov veliki oltar. Za trud, ki ga je imel, ne išče g. dekan ne slave ne plačila ; toda jeden je, ki tega ne pozabi. Domače vesti. Javen shod Po inicijativi odbora političnega društva „Edinost" bode prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. uri predpoludne v hotelu „ EVROPAu javen shod, pri katerem se bode razgovarjalo o novej užitninskej meji in ljudskem štetju. Vstop dovoljen je vsakatererau. Slovenski rodoljubje v mestu in po okolici vabljeni so, da se v njih lastnem interesu udeleže tega shoda. Za podružnico sv. Cirila in Metoda nabrala je „vesela družba" dne 16. nov. na Prošeku 4 gl. 20 nvč. Iz deželnega zbora ieterekega. V IX. seji dne 12. novembra odgovori gosp. vladni zastopnik na interpelacijo dr. Amo-rosa radi obiskovanja vseučilišča v Zagrebu od strani mladine iz Istre. Pozivlje se na dekret naučnega miniaterstva z dne 30. oktobra 1878, izdan vsled najvišjega odloka z dne 28. oktobra 1878, s katerim je bilo dijakom iz Istre in Dalmacije dovoljeno obiskovati vseučilišče v Zagrebu, toda le s pogojem, da obiskujejo IV. leto in položijo II. in III. državni izpit na jednem izmed vseučilišč v (Jislajtaniji. Profesorski izpit morajo tudi položiti na jeduem teh useučilišč. Slednjič navaja ministerjalno naredbo, vsled katere ho za obiskovanje cislajtanskih vseučilišč veljavna zdrelostna spričevala mladeničev, ki so se šolali na gimnazijah v Hrvatskej. — Vladni zastopnik odgovarja na interpelacijo dr. D u k i ć a radi nagrade, n mnenj ene davkarskim uradnikom za iz-tirjevaiije zaostankov na zemljiščno-odvez-neni dolgu. To nagrade neso zabranjena in vladi ne treba so zagovarjati radi prejemanje teh nagrad od strani davkarskih uradnikov. — Slednjič odgovarja na interpelacijo poslanca M a n d i č a radi ljudske šole v Zametu, da je komisija spoznala šolo potrebno lo da jo deželni šolski svet odpre, kakor hitro bode vae pripravljeno. — Poslanec 8 b i s a interpelira radi dopisa v „Deutsche Zeitung," o katerem govorimo tudi mi v denašnjem uvodnem članku. Za nas je ta izjava gosp. Sbisa velezanimiva, ker sam prianava, da je dopisnik, govoreč o najuglednejših družinah, ki se pečajo z ode-ruštvom, izvestno menil le italjanske družine. — Poslanec F lego prečita interpelacijo tikajočo se porabe drv in oglja iz občinskih in zadružnih gozdov na is-terskem Krasu. —■ X. seja dne 13. novembra. Po prečitanju zapisnika zadnje seje opaža poslanec d r. V o 1 a r i č, da z njim (Vola-ričem) vred ni bil pozvan na red poslanec F1 e g o, nego d r. Gambini; toda gosp. predsednik ne jemlje obzira na to opazko, ter so dopisnik odobri. Na dnevni red pride — finis coronat opus — ponever-jenje deželnega blagajnika Gregorja Ri g o. Predsednik reče nekako preplašeno, da bi trebalo imeti tajno sejo; to pa ne radi delikatnosti stvari in tudi ne radi osob, morda prizadetih pri tej aferi, ampak le radi tega, ker Bodna preiskava še ni završena. Dr. h a g i n j a se temu protivi trdeč, da je stvar treba obravnovati v javnej seji, ker se zanjo zanima vsa dežela brez razlike narodnosti. Predsednik se izgovarja, da ni menil tajne, ampak le reservirano sejo. Dr. Amo roso meni, da ni razločka mej tajno in rezervirano sejo. Potem so glasovali za tajno sejo. Stenografi in trije poslušalci morajo zapustiti dvorano. Okolu 1, uri popoludno odpre se zopet javna Beja, pri katerej se prečita zapisnik tajne seje (oficijelni ta zapisnik priobčimo svoječasno). Mej čitanjem zapisnika bilo je po dvorani tako žuborenje, da je moral predsednik poslance opominjati, da ne hodijo notri in ven. Se vidi, da bi bilo gospddi najljubše, da bi o tem nič ne čuli. Koncem seje vsklikne večina „evviva" manjšina pa „živio* presvetlemu cesarju. čudne nazora imajo gospodje Italijani v deželnem zboru Iaterskem o pravicah časnikarstva, odnosno o odgovornosti urednikov. Kakor poročamo v poročilu o re-čenem deželnem zboru, interpeloval j« poslanec Sbifd radi dopisa, objavljenega v listu „Deutsche Zeitung". Zares čudno se vrti ves svet po glavah teh gospodov. Radovedni smo na odgovor na to interpelacijo. Sicer bi pa mi kar jednostavno odgovorili : „Časnikarstvo ni odvisno ni od deželnega odbora, ni od c. kr. oblastev; ako je kdo po krivici žaljen, pa naj toži." Oblasti bi imele pač obilo posla, ako bi si hotele glave beliti za vse ono, kar časniki pišejo o privatnih osoba h. Ali neso morda „najuglednejše isterske rodbine" — o katerih govori omenjeni dopis — privatne osobe ? Da pa hoče poslanec Sbied te „najuglednejše družine", katerim se pred baci va oderuštvo, po vsej sili stlačiti v zvezo z okrajnim sodiščem v Pazinu nam le priča, da se nekateri čutijo zadete in da bi radi odvalili ves odij na osobo, ki nosi c. kr. dostojanhtvo. Kakor povsod, so gospoda Italijani tudi glede časnikarstva le dotlej liberalni, dokler to-le služi njih namenom ; če jim pa časnikarstvo kako grenko, & povsem resnično pove, bi pa najraje absolutno postopali. Ali ne boš Jaka 1 „II Piccolo" bavi se zopet se zadevami katoliške cerkve. List ta najdvom-Ijivejše vrste pride pač v našo cerkev, kakor Pilat v „vero". Toda pisač „Piccolov" se ne bliža cerkvi kot prijatelj, nego kot sovražnik ; on ne bi hotel zidati hiš božjih, ampak podiral bi jih rad. Ta poštenja-kovič se zaleta v propovednika pri oo. je-zuvitih, ker je svoje poslušalce navduševal, da bi pripomogli do gradnje VI. župne oerkvo v Trstu ; trdi namreč, da se rečena cerkev zida le „a favore di una chiesa, che notoriamente si vuole edifirare anehe allo Bcopo di estendere la propaganda »lava..... To je že skrajna predrznost; le zlobna volja in sovraštvo do naše vere more stlačiti v neko zvezo gradnjo cerkve so slovansko propagando. Po slav- nega „Piccola* dokazivanju je torej pro-povednik pri oo. jezuvitih panslavist najnevarnejše vrste. — Veliko lepše bi bilo, ako bi bil „Piccolo" nekoliko bolj odkritosrčen in bi nam lepo povedal, zakaj da je proti gradnji nove cerkve. No, če noče on, povemo pa mi. On je proti novej cerkvi, ker sluti, da se v tej cerkvi ne bode gojil duh, narodu slovenskemu sovražen, kakor se tako dogaja — v srce nas boli, ko to pišemo — po par cerkvah v mestu, odnosno v okolici j ker sluti, da se bode v tej cerkvi gojil duh krščanske ljubezni in božjega miru. Nam so „Picco-lejevi" in njega sodrugov nauki jako dobro znani: kdor smrtno ne sovraži našega rodu je — nevaren panslavist. Po tej čudnej logiki bode nova cerkev ognjišče strašnega panslavizma. Še nekega momenta ne smemo prezreti: nova cerkev se zida v onem okraju, v katerem je bil voljen g. Mauroner. Z ozirom na ta moment in ker bode cerkev izvestno na veliko korist celega okraja, bodi nam dovoljeno vprašanje : kako je to, da je gospod poslanec II. volilnega okraja — katerega dolžnost bi vender bila pospeševati duševne in materijalni koristi svojih volilcev — mej onimi, ki so nasprotni novej cerkvi v Ro-colu ? ! Dotični volilci sedaj vedo, koga so si izbrali svojim zastopnikom ! Prijatelj »Piccolo" jo je res zadel. Kakor žaba, ki se je napihovala, hoteča biti volu enaka, naperil ae je tudi on. hoteč se nekoliko ponorčevati iz vrlih Skedenjcev, ki so neustrašljivi ter se ne bojć lahonskih pritlikovcev, ampak ponosni so na svojo slovansko narodnost. Ondašnje vrlo pevsko društvo je — kakor znano — predminolo nedeljo priredilo domačo veselico, z igro, deklamacijo in petjem v prostornej dvorani g. Sancina-Vrba.Veselica se je prav dobro obnesla. Ali imela je le en „greh" : sodelovali sti namreč pri njej tudi dve občinski učiteljici, gospici Mozetič in Gregorič. To je bilo hudobnemu „Piccolu" preveč; kaj tacega se ni nadejal — da se celo občinske učiteljice dejanski vdeležujejo veselic v enakej „stambergi* (sic). Razjarjen kliče na pomoč deželno šolsko oblast, ki mora gospici poklicati k redu. Hm, „U Piccolo" ne ve, da ni mestni magistrat v šolskih stvareh še edino me-rodajen ; nad njim je še c. kr. dež. šolski svet, ki v tem brez dvojbe ne uvideva nobenega prestopka šolskih zakonov. Kaj tacega si more domišljevati samo prazna butica Piccolovega urednika v svojej slepej italijanomaniji. Narodno blago. Tržaški listi pišejo sedaj na široko ter priporočajo nabiranje „narodnih pesni" v Trstu. „Piccolo" priporoča, naj bi se razpisala nagrada za najboljšo pesen o novej »Legi nazionale" ; drugi listi pa, da naj bi se sedanje pesni sbrale v posebno zbirko, da se ne pozgubč ▼ večnosti. Pesni, kakor „voio far la štampadora" in drugi nesramni izrodki staromeških frajlic bodo v tej zbirki zasedali prvo mesto ! S časoma ae pa bode ta cvet lahonske nesramne kulturo v Trstu predaval v javnej šoli. Prosit. Vode! vode! kliče Tržaško ljudstvo brez vspeha. Mestni očetje so mu pred 27 leti obljubili dovesti v Trst vodo Reke in Bistrice ter v ta namen potrosili do-sedaj preko 170.000 goldinarjev občinskega denarja v studije in proučevanja, ali vodovodna zadeva je se zmirom na prvotnem stališču. Čeprav so v zadnjej seji izvolili M o j z e b a za častnega člana Tržaškega mesta, on vendar le noče povzdigniti svoje palice ter liki svetopisemski Mojzes udariti po skali, da bi iz nje pricurljala blagodejna tekočina. Srečna Italija! Priprost rokodelec plačuje v Italiji poprečno 24 odstotkov svojih dohodkov državi na davkih in pristojbinah ; na Angležketn plača isti samo 5 od sto. Cena kruhu je skoraj za četrti del povišana radi eolnine in davka; na Angležkem 48 ctm.; pri nas v Avstriji 32 kr. ; laška vlada preskrbljuje Švicarsko a soljo po 4 ctm. kilogram, a Italijanom jo prodaje po 35; pri nas je sol po 9 kr. 1'etrolej, ki bi brez carine stal kacih 18 ctm. liter, prodaje se po odplačanej carini po 65—70 ctm. ; družina na Laškem, ki ima letnih 2380 lir dohodkov, plača državi 565 lir za carinski in užitninski davek. A na Angležkem družina, ki ima 1915 lir dohodka, plača državi 85 lir. Omeniti nam je se, da so vlada in občine po Laškem do ušes zadolžene. In vendar avstrijski ne mirneži hlepe po tej deželi mizerije in nazega siromaštva nadlegujoč našo vlado. Z Vipavskega se nam piše: Potujoč po lepej vipavskej dolini opazoval sem običaje tamošnjih prebivalcev. Tu in tam naletel sem na ljudstvo res v pravem smislu udano svojemu narodu. Vendar pa povsodi no voje še pravi duh, ki naj bi napolnjeval srca s pravo ljubeznijo do svoje materinščino. V to nam je dokaz občna „Dornberška". Pretečeno nedeljo, 16. t. m. slavilo je iamošnjo veteranstvo, sploh občina, slavni dan godii presvetle cesarice. Hiše bile so več ali manj se zastavami odičene. Vihrale so v mnogovrstnih barvah: črno-rumene, belo-modre, belo-rudeče; žali Bog — trobojnice naše: „belo-modro-rudeče" si vrli Slovenec zaman iskal. Žalostno, pa vendar resnično. Kako hočeš Slovenec, da bodo tujci priznali naš napredek, če se sam sramuješ pakazati jim naroda razvoj P Pokažimo tedaj pri drugej piložnosti hvalevredno udanost do visoke cesarske rodbine, pri tem pa ne pozabimo, da nas je majka „Slava" v mogočne) Avstriji vzredila! D—z Iz Stran, Postojinskega okraja, se nam piše: Dne 9. nov. t. 1. vtrgala seje na Nanos u nad cerkvijo sv. Brica akala, v obsežju 18 kvadrat, metrov. Nizdolu valeča se skala potegnila je tudi druge, precej velike, za seboj. Skala se je vtrgala z visočine 125 metrov ; skupno je drvilo 7 skal po strašnej strmini proti imenovanej cerkvici s tako silo, da bi jo bile morale zrušiti. Ali glej čudo: jedna skala ustavila se je kakih 30 metrov od svojega prvotnega mesta; dve skali sti se vstavili tikoma pred cerkvijo ; največja pa je priletela v nek jarek pred cerkvijo, od koder je z veliko silo odletela, se izognila cerkvi ter se ustavila na škarpi pod cerkvijo, tako da visi za en meter čez škarpo. Res pravo čudo. Koncert Mare Kiseljako ve bil je srednje obiskan. Znamenito pa je, da so bili poslušalci skoro izključljivo Slovani : drugerodce bil bi lahko na prste seštel. Gospodičina Kiseljakova pela je izborno, osobito ao dopadali hrvatski skladbi „Lastavicam" in „Domovini", kateri je morala ponavljati. „Triester Ztg" piše: „Vse, kar je pela, bilo je izborno in je žela obilo pohvale od straui poslušalcev. Koncert ni bil posebno dobro obiskan, ali napravil je najprijetnejŠi utis na pozorno občinstvo". čudno I Minoli petek imelo je tukaj-šno blagotvorno društvo „La Previdonza" na svojo lastno korist koncert v gledišču „Com-munale". Pri koncertu je sodelovala tudi sloveča pijanistinja, gospa Lucila Pod-gornik - P t o 1 o m e i ter bila po zaslugi burno odobravana. Vsi Tržaški listi so objavili laskave ocene tor poudarjali ukusni umetniški užitek tega koncerta, samo panlahon „Indipendente" je molčal. Bog ve zakaj P Saj je vendar v nebo koval vsak koncert, ki gaje priredilo imenovano društvo s pomočjo laških igralcev. Istotako molči o nemških predstavah v gledišču „Filodrammatico", koje pohvalno omenjajo vsi drugi listi. Mi vprašamo „Indipenden-teja samo : ako bi po nepriliki pozabil svoj italijanski jezik, kaj bi mu bilo začeti P Moral bi izvestno — lajati, kakor psi. Za gradnjo VI. iupne cerkve nabralo se je do sedaj 18.478 gld. 80 kr. Nadaljni prispevki vsprejemajo se v škofijskej pi sarni, pri odboru in gospodih župnikih ele šekotije. Prepovedana paša. Mestni magistrat prepoveduje pašo v občinskem gozdu „Izovec" v Bazovskem okraju. Vsak prestopek se bode strogo kaznoval. Proti pre- povedi se lehko naredi utok na tukajšnja c. kr. naraestnistvo. Promet S češpljami je precej živahen. V mesecu oktobru dovozilo se je tega sadja v Trst iz Slavonije, Srbije in Dosnije 21.764 meterskih centov, v Reko pa 24.937 ineterskih centov, skupno torej 46.700 met. cent. V istem mesecu lanskega leta so je dovozilo 39.361 met. cent. „Popotnik * nam piše : Šetajočega se v nedeljo 16. t. m. po Barkovljah, privela mo je pot mimo hiše, v katerej ima svoje vajo tamošnje pevske društvo ,Adrija". — Nežni glasovi, ki so mi udarjali že od daleč na uho, prisilili so me, — se ustaviti in poslušati — Pel je baš ženski oddelek imenovanega društva neko novo, a krasno Volaričevo skladbo za mešan zbor. Ganilo uio je to krasno petje, prihajajoče is grl domačih deklic; pevovodju „Adrije" g. ltažem-u izreči moram tu vso čast. Ta gospod poučuje namreč prostovoljno ob nedeljah in praznikih domače deklice v narodnem petju in to je vredno omenjati tem bolj, ker jo „Adrija" edino pevsko društvo v okolici, katero ima svoj stalno učeči se ženski oddolek. — Kakor sem po te in poizvedel, gre sedaj „Adriji" slabo v fiiineiiem obziru; temu so krivi primerno veliki stroški, katero ima to društvo. Pomisliti je treba, da je imelo diuštvo dosedaj v tem letu, do 1000 gld. novčnega prometa! — Mestni in okoličanski rodoljubi, in posebno Barkovljanski, naj bi skrbeli s novčno podporo za krepki obstoj tega društva — deloma so upisajoč kot podporni udje tega za narodno stvar prekoristnega diustva. Društvo ima tri ustavnike in mej temi ni nobenega Barkovljana — In vendar ni toliko žrtvovati enkrat za vselej 10 gld. za domače, a prepotrebno društvo! Želel bi pa, da bi našle besede moje primeren odziv. Zblaznel je 50lctni Josip Ortali. Domišlja si, da je papež in zahteva od vseh, da mu skazujejo časti, papežu pristojne. Izročili so ga tukajšnjej bolnici v opazovanje. Znorel radi lene. Nek 48 letni Ivan Domladiš prišel je minoli teden v Trst ter se vstavil v hotelu „Europa". V petek mu je ušla žena ter odnesla s seboj lepo vsoto denarja. Ubozega moža je to tako užalilo, da je sklenil ne dotakniti se več jedi. Postil so je že dva dni. Poklicali so znanega Trevesa, kateri ga je odvedel v bolnico. Izpred porotnega sodišča. Dne 17. t. m. stal je pred poroto 27 leten Ferdinand B1 r i z z i iz Vidma na Laškem, bivši uradnik pri društvu veteranov, ki je zadnjemu izneveril svoto 927 gl. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev ječe. Čudno, da c. kr. veteransko društvo ni moglo v Avstriji vdobiti boljšega uradnika, nego je bil ta laški slepar. Experientia dooet. Porotna obravnava proti Andreju J o b u radi roparskega umora bode dne 26. t. m. Samomor V Reki. Pred tremi tedni vrgla se je iz četrtega nadstropja neke hišo na Reki neka Marija Simoni, soproga Antonu S., risarju v tovarni torpedov. Marija je prelomila zakonsko zvestobo ter imela tajno zvezo z nekim llekselom. Kader se je mož tega zavedel, spodil jo je od sebe in šla k je svojim starišem v Ajdovščino, koji pa o njej neso ničesar hoteli vedeti. Povrnivša bu na Reko obupana storila jo konec svojemu živenju. Od todaj ni imel Anton Simoni več miru ; vest ga je pekla, zapustil jo službo ter prišel v TrBt. Povrnivši so v soboto na Reko iskal je vso noč ljubljenca svoje žene, da ga ubije. Ali zahman. Rano zjutraj šel je na neko kampanijo ter si štirikrat iz samokresa vstrelil v prsi. Prenesli so ga v bolnico, kjer jo kmalu umrl. V nekem pismu, ki so ga našli pri njem, izrazil je željo, da ga pokopljejo poleg njegove soproge. Poziv slovenskim pisateljem! Odbor „Matico Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji „Letopis. Kakor letos se bodo sprejemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanstveni in znaastveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vender je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje plošne zanimljivosti prijajo večini Matičnih društvenikov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca marcija 1891. I. predsedništvu „Matice Slovenske* V Ljubljani. Po pravilih določena nagi ada ▼ „Letopis" vsprejetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana. Razpis častnih daril. I)a bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič- Tomšičeve ustanove 300 goldinarjev častnega darila dvema poveBtima slovenskima,- in to : a) 200 gld. povesti, obsezajoči nsjmenj 10 tiskovnih pol, in b) 100 gld. povesti, obsezajoči najmanj 5 tiskovnih pdl. Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda sloveuskega. Obe povesti morata biti pisani tako, da po obliki in vsebini svojej ustrezata umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodita literarnim namenom ,Matice Slovenske". Pisatelj, kojemu se prisodi častna nagrada iz novoev Jurčič Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska* po § 15. svojega opravilnega reda po 25 — 40 gld. za tiskovno polo. Rakopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do 1. oktobra 1891 1. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano dotično geslo. Večkrat se je poudarjalo, da „ Matica Slovenska" podaja svojim člauom premalo leposlovnega berila, S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsej svojej moči pospešavati tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeja, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu. Listnica uredništva. Dopisniku iz sv. Križa; Prav odkritosrčno Vam povemo, da smo kar debelo gledali, čitajoči Vaš dopis. Spominjajoči se vseh žalostnih skušenj in spominjajoči se vsega onega, kar ste nam V i sami poturali, vprašali smo so začudeno: Od kod kar naenkrat ta sprememba. Predno pridemo do drugačnih nazorov, trebalo bi izdatnih, vsem nam vidnih dokazov poboljšanja. Dotlej pa ostanemo neverni Tomaži. Zato pa, prijatelj, lepo počasi s hvalo in slavljenjem! Sicer nas je pa Vaš dopis vspodbudil, da smo poizvedevali pri kompetentnom in verodostojmem viru; tu pa so nam je reklo, da je vse govorjenje o po- , bolšanju — goli h u m b u g. ^A. ARIJA f\ERMAVNER, roj. Berne Avgust [(ermavner poročena. Trst. 1«. novembra 18PO. t Tužnim srcem javljamo prijateljem, znancem in sorodnikom, da nam je predraga mati Marija Tosti roj. Lantieri po dolgej in mučnoj bolezni, previđena sv. zakramenti v TU. letu v Gospodu zaspala. I/Okve, 19. nov 1890. Žalujoča rodbina. Zahvala. Podpisani izrekajo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, knteri so nam izrazili na katerikoli način svoje so-čutstvo o priliki izgube naše nepozabne hčere Jožefe Slamič. V Rocolu 15. novembra 1890. Žalujoči starini. Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost. nazeb, zadavica. rora. zapala ustijuh itd. mogu se u kratko iriera« i zli eo iti rabljenjem NADARENIH g- 30 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendini. lučbar I Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdj^nili kašljnr norih, navadne jutranje hreputavice i grle nI h zapahih nestaje kao za čudo nziraanjein ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, d.i bude na omotu kutijice (Skntule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajsdno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu fFarmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarna h svietn. 36 — 43 Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavn'ca in reservn dne 31. decembra 1H88. f 38,369 849 10 Premije «a poterjati v naslednjih letih f. 23,202 774.10 Glavnica za znvorovanje živo- nja do Hi. decembra'1888 f. 110,813.920.80 Plačana povračila: a) v letu 1888 f. 9 877.592 55 b) od začetka društva do 31. decembra 1888 f. 217.^"»7.394.75 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja iti sploh vsa natanjčneja pojas*.ila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione v lastno hiši. 11-12 Trgovsk pomočnik (22 let star j izuoen v manufakturnem in Hpeceriskem blagu, zmožen slovenskega, nemškega in nekoliko italijanskega jezika želi svoje mesto preme-niti. VeĆ pri upravništvu lista. 3=3 j Pošilja blago doVro spravljeno in poštnin?: prosto! Varčni ve peči prenosljive Artnsov »istem dobre za vsakovrstno kurjavo. Te pafii cilindrična zunaj narejen« od jeklenih plošč, s pokrivalom vraticarai in podlago od kovanega železa, znotraj se pa nahaja v njih cilinder visok kakor pač satna, masiven, narejen iz trdne tvarino v debelosti, 55 militn.; ako se jih vgreje z zažganio kurjavo, razširjajo po sobi od 18—20 stopinj toplote. Za peč št. 1 ako se rabi tako oglje ali drva, upotrebi se od 12—15 kr, za vsaeili 10 ur nepronehalnogn ognja. Za peč št. 2. trošek je od 21—25 kr. za enake dobo. — Oene tein pečem: 1 poč po pril. podobi s po-poNobnim podnožjem št. 1. f. 12.50; 1 peč enako podobe uli nekoliko večja in pripravna za ogrevanje večjih sob f. 17. Za vsak m. linearne cevi 60 kri Za vsak komolec potreben 10 kr. Za ključ 40 kr. Za robčasto pripravo pr podnožju 60 kr. — Vse blaga se pošilja v notranjo dežele prosto daOS Z do-mičo boleto. Tvornica in zaloga v delalnioi podpisanega Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli st. 17, priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 43 —50 Pcftilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! FILIJALKA e. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredit. papirjih na V napoleonlh na 4-dnevni odkaz 3% 1 30-dnevni odkaz 2°/0 8- „ 3 V/o 3-mesečni „ 2l/*0/« »0- - 3'/*% e- , . 2'/.% Vrednostnim papirjem, glasočim na napoleone, kateri so nahajajo v okrogu pripozna se nove boreatna tarifa na temelju odpovedi od 8. oktobra, 12, oktobra in 3, novembra. Okrožni o t?l /.(llllcl t IMIlIltl bUI posledicam slabe prebave, I zavitok 1 gld. Kazvon imenovanih izdelkov dobivajo so še druge farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene. 12 — 11 Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tnal po poštnem povzetju. Pri dopcšiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. 5—12 Časi; nam je preporučiti p. n, občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i Jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu. JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku narnčbtl bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla to preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao u. pr.: ! za župne urede, okružnloe, račune, list. artlju I zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnioe, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnlke, punomoći, clenlke, Jestvenlke, svako-j vrstne skrlialjke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam | biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (ekladišču) sve potrebno tiskanice i knjigo za crkvena urede. Onda ima na prodaj sliodeće knjige : Kmetijsko berilo za naduljevalne teČajo ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prijo fcO nvč, sada tO tvrdo vezana......®® Sodnijski obrazci sustavi! B. Trnovec . . n. tO Vilim Tel, prevod Gognera ...... n- IS Ljudmila prevod .1 Lebana.....n- tO Filip prevod Križnana.......n. tO Antigona prevod Krizmana......n. tO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma „ A. K „ . . n. tO Ove su knjige jako prikladno za darove o praznicih zato ih si. občinstvu proporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča so Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu