Novosti iz znanosti in tehnike Uporaba avtomatov Industrija čedalje bolj izkorišča avlomate Posebflii stjoiji, k'. J*hko zamie-Bija.jo človekavo iiba!tniJh delov. »Txoautn.i terraometer« Ima prav tako stereairon. Bolnik ga dene v asta kot cigareto in ter-niometer v treli sekundah poka-že njegovo telesno temperaturo. TfclbviMijslcu celefan, razsvet-Jjava, ki se sama regulira, kuhal-ni iBroj, ki pripravi "jedilo v ne-kaj sdkundaih, vse to oi več uto-pija. Sioreaitroin uravnava razsvet-ijavo, ko se znirači. K.o zunaj de-žuje m ko je mračno, s« vsa okna aivtomacično zaprejo a v sobi oscane svetio kot prej, če-prav ni nikjer videti žarnac. Ste-ne in strap so izdclana 12 svetlih ploioic, ki so ipokr.te s plasrjo fosforncga prahu, ki izžareva enakomerno svetiobo. Vse to je bilo molno lehnično iz.peljatd tu-di iprej, toda s pomočjo dosu dal-^".h pievo-dnikov in velikih cevi. bele sedaj pa je to možno doseii l šibkejšim todtom z uporabo ste-leatd-ona. Avtomatski kontrolor Kotvtroini aipairait, ki deiu)e na elektronaki bazu, lahko popolno-mj kontrolira p.roizvodnjo na te-kačera traku, »Id pa neomejeino itev^lo aperaoij v kaikšnem .pro-izvo*lneim procesu. Ker združuje v«c funikcije konrrole, za katere je je, ki aa-n)e moncira.jo bate, vžigalmike fitd. Paprej je bilo treba za iz-delaivo anega mctorja 796 ur Llo- izgovoricno Steviio na paip'r. Lahko prižiga in ugaluje luč, slu-ii za avtomafično električoo od-p;Tan,je vrait M. Aipa.rat do!a po nastednjem na-čdu: da b! povelje razumel in ga izvršil, ga mora poprej sliša-ti. Slušna funkoija ne ipredstav-ija nikakršrath tehn;čaLh t«žav. Vsak niiikrafon lahko spreijme zvacne vailove -n jiih spremeni v elekrrične, katore potetn aprejme Zaradi uporabe avtomata vodi en delavec cel oddelek tovarne vekovega de!a, sedaij pa samo 120 aparat »Odri«. Prvi korak k ra-ur. Treba pa je upoštevaoi veijo zumcvamju ie analiea govora. Iz-koli^ino dela, kii je porrebna za govorjeni glas je sestavljen ia. montažo srrojev. Neka tavarna gramofonsikih -piošč je aivK>matiziLra.la dve nad-strop;; v »vajvh odidekih, medtom ko tretjegi n'.. Na treojeira nad-stropju dela 250 delavcev v dvo-rani, ki je polna neipriijetaiega voaja zaradi iiparevanja gume in ki-sline. Oblečeal v umazane oble-' ke delajo pri sti^alnicah, fci ipo-V7.roc.ajo zagluJujoč ropot. Na dj^ugem nadstropju delajo samo 4 delavoi na 16 srrajih. De!a.voi so čisto oblečenj, a scroji tiho brmi-jo. Stroji so naimodernejJe kon-struko:je> pogoji dela so zelo pn-jettiis proizvodrija pa je dvalkrat vcčja kakor tista, kjerdela 250 dc- , Lavcev. Razen tega je cudl kako-vost baljša. PapoJno avtomatičiK) uprav-Ijanje uporabliaijo v tiscih objek-tih, kjer se atomAa energija uipo-rablja v mi',rno.dobnc namene. V n;ih uporabLjajo taiko imenovano »plejbck« nipravo, ki dela na te-, mčlju elekrroma.gnetiičnih jekilenih! trakov. SpeolaJriii delavec na''iprej opraivi vse operacije, ki fih mo-( r.i izvršk! stroj, pri iemet se vo delo obelcži na posebnem traku. Poz.nejc Kroi točno ponavi iste giibe, kadairkoJ,? se trak premakne. Pisaraiški robot Ta robot >e pravzaiprav eilck-trrac lahko na usono za-poved ykl;aii r določen sti\>j. Uporafalj*)p ga pri telefo-no. kjjer vkljuiuije po&IScim apa-1 rac in Muaci artomainižno dskai moogiJi valov, kaiterlh intenzite-ta se med časom manja. Ta glas se v »Odpiiju« razsravlja sko-zJ dvanajst raz.!.čniih ce^diil v posamezne pogostnostne trakove. ' (Dvainajst trakov po 300 hercov daje pmtrebno področje, kn za-dostuje za govomi jeziik s 3.500 herci). Potem se izmeri, kaitera in-tenziteta odpade na posameztvi trak in kako se mcrijki v teku ča-sa. Taiko je na primer ra.zdel.vtev intenz.:tete ?.a glas ».« diruga&a, kaikor za glas »o« aii za kakšen soglasnik. Za razumevainije fczJka ]e po-leg razloceyan,ja vsaikega glauu po-trebno tudli znanj« pomena spre-jotega glasu. To »zjianje« vsetnj-j« spomin »Odrija«. Ta del apa-rata scsta/i iz elekcroaskega stro- ja za računanje, v katerem se la-ustaivlja razdeKtev imtenzkece na dvanajst trakov ra vse glasove, ki jdJi »Odri« laliko razume. {Pr-v-otrti obseg njegovega razuimcva-n.fa se ]e omejeval na IrevJkc od 0 do 9 v aagleškem jezika). Ra-čunski stroj sedaj primerja spre-jcito ftnforinacjjo, b'. sesroji iz giasu sprejerega po tmkrofonu, z informacijo, ki fo že rsetmje r trakorih. Ta stroi izračuna, kate-ra razmestiitev inrenzjtete se naj-boj-j striinja s sprejerim glasom ia todaj da glasen odgovor na pri-mer s tem, da prižge določeno heriilko. Recimo, ce izgovor.mo številko 9, tedaj prižge sveriUto Jtev. 9. »Odri« danes lahko s posebnim zbaralcem izgovarja ž« 16 razjičnih glasor.