Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača In toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. V LJUBLJANI, dne 22. julija 1936. Letnik VIL 59. kos. VSEB 457. Ukinitev odločb o prepovedi izvoza in provoza orožja, mu-nicije in vojnega materiala v Italijo, o prepovedi uvoza blaga iz Italije ter neposrednega izvoza blaga iz Jugoslavije v Italijo in njene kolonije. 458. Ukinitev gospodarskih sankcij zoper Italijo. 459. Ukinitev finančnih sankcij zoper Italijo. 460. Način ureditve plačevanja po blagovnih poslih z Italijo. 461. Odločba o ustroju poslovanja ob cenzuri taksnih predmetov, tehnične kontrole in trošarinske cenzure, in dopol- 1N A: nitev v .pravilniku o poslovnem redu pri ministrstvu za finance. 462. Popravek v uredbi o pregrupaciji občin Osluševci in Gorišnica in o preimenovanju občine Gorišnica. 463. Navodila za Sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1937./38. 464. Razglas o oprostitvi ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam v Dravski banovini. 465. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Uredbe osrednje vlade. 457. Ukinitev odločb ministrskega sveta št. 25.535/IV z dne 22. oktobra 1935 in št. 27.640/IV z dne 15. novembra 1935.* Ministrski svet je sklenil v svoji seji z dne 14. julija 1936 na predlog ministra za finance takole: »Ukinjata se odločbi ministrskega sveta št. 25.535/IV z dne 22. oktobra 1935.** s katero je bila odrejena prepoved izvoza in provoza orožja, municije in vojnega materiala v Italijo in njene kolonije, in št. 27.640/IV z dne 15. novembra 1935,*** s katero je bila odrejena prepoved uvoza blaga, ki izvira iz Italije ali njenih kolonij, v Jugoslavijo in prepoved neposrednega ali posrednega iz-.voza iz Jugoslavije v Italijo in njene kolonije. Ta odločba stopi v veljavo na dan 15. julija 1936.« Iz ministrstva za finance, odd. za carine; št. 17.001/IV. m*m ........ * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. julija 1936, št. 160. ** »Službeni list« St 588/86 iz 1. 1935. 458. Ukinitev gospodarskih sankcij zoper Italijo. Odločba ministra za finance št. 10.084/VIII z dno 15. novembra 1935 o začasni razveljavitvi sporazuma o ureditvi plačil iz trgovinskega prometa med kraljevino Italijo in kraljevino Jugoslavijo se razveljavlja z dnem 15. julija 1936.* Minister za finance je odredil pod št. 33.083/VI1I z dne 11. julija 1936 takole: »Skladno s sklepi koordinacijskega odbora Društva narodov in z obveznostmi, ki jih je prevzela naša kraljevina po členu 16. pakta Društva narodov, je bil po sklepu ministrskega sveta z dne 8. novembra 1935, pov. št. 26.032, z mojo odločbo št. 10.084/VIII z dne 15. novembra 1935 začasno razveljavljen sporazum o ureditvi plačil iz trgovinskega prometa med kraljevino Italijo in kraljevino Jugoslavijo, ki je bil sklenjen dne 22. oktobra 1932. Ker je sklenil koordinacijski odbor Društva narodov v seji, ki jo je imel dne 6. julija 1936 v Ženevi, da se ukinejo z dnem 15. julija 1936 sankcije, ki so jih odredile po členu 16. pakta Društva narodov države, članice Društva narodov in torej tudi naša kraljevina, zoper kraljevino Italijo, na podstavi pooblastitve, ki sem jo dobil s sklepom ministrskega sveta pov. št. 16.654 z dne 9. julija 1936, * »Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. julija 1936, št. 160. odrejam: Moja odločba št. 10.084/VIII z dne 15. novembra 1935,1 s katero je bil začasno razveljavljen sporazum o ureditvi plačil iz trgovinskega prometa, sklenjen med kraljevino Italijo in kraljevino Jugoslavijo dne 22. oktobra 1932, se razveljavlja z dnem 15. julija 1936. Bančni in valutni oddelek naj izvrši to odločbo.« Iz ministrstva za finance, bančnega in valutnega oddelka v Beogradu, dne 13. julija 1936; št. S3.084/YI1I. 459. Ukinitev finančnih sankcij zoper Italijo. Odločba ministra zn finance št. 6977/VIII z dne 23. oktobra 1935 o prepovedi finančnih in kreditnih operacij nasproti Italiji se razveljavlja z dnem 15. julija 1936.2 Minister za finance je pod št. 33.083/VIII z dne 11. julija 1936 odredil takole: »Skladno s sklepi koordinacijskega odbora Društva narodov in z obveznostmi, ki jih je prevzela naša kraljevina po členu 16. pakta Društva narodov, so bile po sklepu ministrskega sveta z dne 17. oktobra 1935 z mojo odločbo št. 6977/VIII z dne 23. oktobra 1935 prepovedane vse finančne in kreditne operacije nasproti kraljevini Italiji. Ker je sklenil koordinacijski odbor Društva narodov v seji, ki jo je imel dne 6. julija 1936 v Ženevi, da se dne 15. julija 1936 ukinejo sankcije, ki so jih odredile po členu 16. pakta Društva narodov države, članice Društva narodov in torej tudi naša kraljevina, zoper kraljevino Italijo, na podstavi pooblastitve, ki sem jo dobil od ministrskega sveta pod pov. št. 16.654 z dne 9. julija 1936, odrejam: Moja odločba št. 6977/VIII z dne 23. oktobra 1935’ o prepovedi finančnih in kreditnih operacij nasproti kraljevini Italiji se razveljavlja z dnem 15. julija 1936. Bančni in valutni oddelek naj to odločbo izvrši.« Iz ministrstva za finance, bančnega in valutnega oddelka v Beogradu, dne 13. julija 1936; št. 33.083/VIII. —»■ ■- 460. Način ureditve plačevanja po blagovnih poslih med našo državo in kraljevino Italijo.4 Minister za finance je odredil pod št. 33.291/VIII z dne 14. julija 1936 takole: 1 »Službeni list« št. 646/93 iz 1. 1935. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. julija 1936, št. 160. 3 »Službeni list« št. 608/89 iz 1. 1935. 4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. julija 1936, št. 160. »Na predlog Narodne banke kraljevine Jugoslavije št. 145.658 in na podstavi člena 9. pogodbe med državo in Narodno banko kraljevine Jugoslavije za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931 odrejam; 1. Narodna banka izdaja na podstavi aviza o opravljenih položbah na zbiralni račun pri Istituto Nazionale di Cambio con 1'Estero v Rimu za blago, izvoženo v Italijo po 15. juliju 1936, jugoslovanskim izvoznikom klirinške čeke na italijanske lire. Izvozniki blaga v Italijo smejo realizirati čeke, ki jih prejmo na ta način, na borzi s tem, da jih prodajo domačim uvoznikom po 100% za poravnavo njih obveznosti za blago, uvoženo iz Italije po 15. juliju 1936. 2. Narodna banka izdaja za vse zneske, ki se šele polože na zbiralni račun pri Istituto Nazionale di Cambio con l'Estero v Rimu, kakor tudi za zneske, ki so že bili položeni za blago, izvoženo v Italijo do vštetega dne 18. novembra 1935, domačim izvoznikom na podstavi aviza o opravljenih vplačilih klirinške nakaznice na italijanske lire. Klirinške nakaznice se smejo realizirati s tem. da se prodajo domačim uvoznikom blaga iz Italije, to pa samo za plačila 50% fakturnega zneska za blago, uvoženo do dne 18. novembra 1935. Domači uvozniki poravnavajo lahko svoje obveznosti za blago, uvoženo iz Italije do dne 18 novembra 1935, po 50% z nakupom klirinških nakaznic ali čekov na lire, po 50% pa s položbo ustrezne vrednosti v dinarjih na zbiralni račun pri Narodni banki. 3. Narodna banka se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvajanje teh transakcij po plačilnem prometu z Italijo. ' Bančni in valutni oddelek naj izvrši to odločbo.« Iz ministrstva za finance, bančnega in valutnega oddelka v Beogradu, dne 14. julija 1936; št. 33.291/VIII. 461. Ustroj poslovanja ob cenzuri taksnih predmetov, tehnične kontrole in trošarinske cenzure v ministrstvu za finance, oddelku za davke, in dopolnitev v pravilniku o poslovnem redu pri ministrstvu za finance.* Po pokazani službeni potrebi in na podstavi odst. (8) § 4. zakona o organizaciji finančne uprave in člena 107. pravilnika o poslovnem redu pri ministrstvu za finance odločam: I. Pri oddelku za davke se ustanavljata naslednja nova razdelka: 1. »Razdelek za taksno cenzuro.« 2. »Razdelek za tehnično kontrolo in trošarinsko cenzuro.« II. Pravilnik o poslovnem redu pri ministrstvu za finance se izpreminja in dopolnjuje takole: * »Službene novine kraljevim Jugoslavije« z dne 30. junija 1936, št. 147/XXXV/398, Radi enotnosti pri sestavi občinskih proračunov predpisujem na podstavi § 88. spredaj omenjenega zakona in § 104. zakona o občinah z dne 24. marca 1933 naslednja navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1937./38.* 1. V členu 21. na koncu se doda je: Razdelek za taksno cenzuro (8). Razdelek za tehnično kontrolo in trošarinsko cenzuro ("). 2. Za členom 27. a se dodajeta naslednja nova člena: Clen 27. b. V področje razdelka za taksno cenzuro spada celotno poslovanje ob cenzuriranju taks in pristojbin, in to v stvarnem kakor tudi v, računskem pogledu. Člen 27. c. V področje razdelka za tehnično kontrolo in trošarinsko cenzuro spadajo: celotno poslovanje ob kontroliranju vseh trošarinskih podjetij in shranišč, kamor spada tudi cenzuriranje vseli knjig in zapiskov, ki se vodijo po tro-šarinskih podjetjih in pošiljajo ministrstvu v cenzuro. Nadalje zbiranje in urejanje gradiya tako za izdelavo načrtov zakonov, pravilnikov, razpisov in temu pod. o državni trošarini kakor tudi o gibanju dohodkov od tro-šarinskih predmetov in- pripravljanje točnih statističnih del o trošarini v državi. V Beogradu, dne 20. junija 1936; št. 40.243/36. Minister za finance Letica s. r. •mtm 4C2. Popravek * V uredbi o pregrupaeiji občin Osluševci in Gorišnica in o preimenovanju občine Gorišnica, IV. br. 2863 z dne 13. junija 1936, ki je bila objavljena v »Službenih novi-nah« z dne 4. julija 1936, št. 151/XXXVI,** se glasi S 2.: »Ime občine Gorišnica se spremeni v: občina Sv. Marjeta iiiže Ptuja.« Poslednji paragraf pa ima Št. 3. Iz ministrstva za notranje posle, oddelek za samoupravo, br. IV. 3262. 463. Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije proračunski oddelek VII. V Beogradu, dne 12. junija 1936; št. 5800/VH. Z določbo § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934./35., ki je bita podaljšana s § 113. finančnega zakona za leto 1936./37., je predpisana tehnična sestava tako državnega proračuna kakor proračuna občin. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. julija 1936, št. 102/XL/454.' ** »Službeni list« št. 422/55 iz 1. 1936, UVOD. Glede dosedanjih različnih predpisov o občinskem gospodarstvu vobče je ustvarjen sedaj, ko je dobil moč novi zakon o občinah, možnost, da se pri največ-jem številu občin (izvzemši tiste mestne občine, ki so omenjene v § 136. zakona o občinah) vse delo tako pravnega kakor tudi tehničnega značaja izenači in postavi na novo in umnejšo osnovo. Na ta način se bo olajšal dosedanji postopek pri občinskem gospodarstvu glede kontrolne, nadzorne in glede izvršilne oblasti. V, bistvu je postavil novi zakon o občinah občinsko gospodarstvo na skoraj ista načela, na katerih sloni danes državno gospodarstvo. Dasi obsega pojem »občinskega gospodarstva« v glavnem vprašanja o občinskem proračunu, o občinski imovini in o občinskih javnih davščinah, je tem navodilom namen, da napotijo skladno s § 104. zakona o občinah pristojne občinske orgahe predvsem na tiste predpise zakona o občinah, ki govore o občinskem budžetiranju, o sestavljanju in usvajanju občinskih proračunov in poslovanju v tem pogledu, ker se morajo uravnati druga omenjena finančna vprašanja s posebnim pravilnikom, kakor to sicer tudi predpisuje navedena določba zakona o občinah. OBČINSKI PRORAČUN. 1. Poglavitna načela. Občinski proračun je po § 95. zakona o občinah v glavnem načrt občinskega gospodarstva za leto dni naprej. Kot tak mora obsegati za to dobo vse prejemke in vse izdatke, ki se dajo določiti. Najsi je proračun v bistvu neko določanje, je vendar njegova najvažnejša lastnost ta, da je realen, da mora biti razlika med prelimini-ranim in izvršenim proračunom kar moči majhna. Sposobnost hudžetiranja je poglavitno v tem, da se ta razlika kar moči zmanjša. Kolikor manjša je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom, toliko je proračun realnejši — boljši; kolikor večja je razlika, toliko je proračun nerealnejši in toliko slabši. Če je ta razlika večja od 10%, velja, da proračun ni dobro sestavljen, da ni točen. Drugo poglavitno svojstvo proračuna je to, da mora biti uravnovešen, da morajo biti razhodki kriti z dohodki, kakor to izrečno določa § 96. zakona o občinah. Brez tega načela izgubi proračun vsakršno vrednost. V tem pogledu si je treba prizadevati, da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu, kolikor je najbolj mogoče, pravt 'iu stanju stvari. Proračunsko ravnotežje se mora izvesti predvsem s tem, da se znižajo razhodki. Razen teh splošnih svojstev veljajo tudi še naslednja načela dobrega proračuna: enotnost, popolnost in preglednost. Tudi v občinskem proračunu je treba izvesti načelo proračunske e n o t n o s t i. To je linančno-tehnični sistem, ki mu je namen enakomerna zadostitev vsem občinskim potrebam. Vsi občinski dohodki so nedeljiva * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1935, št. 139/XXXli/358. celota. Kot taki spadajo v eno občno, skupno občinsko blagajno, iz katere se morajo poravnavati vse občinske potrebe, ki so tudi nedeljiva celota. Vsem vrstam občinskih potreb je treba zadostiti enako, t. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Za važnejše potrebe se izda več, za manjše manj. V zvezi s tem načelom je treba stalno upoštevati tudi tako zvano načelo proračunske popolnosti. To pomeni, da terja pravilno budžetiranje, da so postavljene v proračun vse vrste občinskih dohodkov in razhodkov, in to v popolnem — kosmatem (bruto) znesku, brez nikakršnega odbitka. To se nanaša zlasti na dohodke. Občinski dohodki se torej ne smejo deliti na važne in na postranske in se zato ali prav zaradi tega, ker so postranski ali majhni, ne postavljati v proračun. Tak način gospodarjenja bi nasprotoval temu načelu budžetiranja. Ne zadošča pa samo postaviti vse dohodke in razhodke v proračun, ampak jih je treba postavljati po nekem sistemu, ki je najpraktičnejši in ki je obsežen v teh navodilih. Proračun mora torej biti v svoji celoti pregleden. Obrazec, izdelan v teh navodilih, omogoča lahek in lep pregled občinskega proračuna. Kar je poleg preglednosti najvažnejše, je to, da mora biti proračun obenem tudi praktičen; kajti proračun učinkuje že s samim svojim izvrševanjem zelo na knjigovodstvo, ki naj zapisuje vsako njegovo, tudi najmanjšo izvršitev. Zato je bil dosedanji način budžetiranja po »proračunskih poglavjih« v večini naših občin nepraktičen, ker se je pojavljala ista partija, n. pr. potni stroški, kurjava, razsvetljava, pokojnine itd., tolikokrat, kolikor proračunskih poglavij je do-tični proračun imel. Nedvomno pa vpliva tak sistem slabo na pravilno in gospodarsko vknjiževanje in izvrševanje proračuna. V državnem proračunu so proračunska poglavja dopustna, ker je proračun velik, zlasti pa tudi zato, ker ima država skoraj za vsako proračunsko poglavje posebno računovodstvo. Občine, za katere bi bil tak način gospodarjenja drag, si tega ne morejo dovoljevati in zato se budžetiranje po posebnih proračunskih poglavjih prepoveduje. 2. Računsko in proračunsko leto. Občinsko proračunsko leto je tista doba, za katero so odobreni proračunski razhodki in dohodki. Računsko leto je tista doba, v kateri se morajo zaključiti računi o razhodkih in dohodkih proračunskega leta. Po § 95. zakona o občinah se proračunsko in računsko leto začneta in končata hkratu s proračunskim in računskim letom po državnem proračunu. Glede trajanja občinskega proračunskega in računskega leta po tem predpisu velja isto, kar velja glede trajanja proračunskega in računskega leta po državnem proračunu. Po predpisu § 86. finančnega zakona za leto 1983./84. traja državno proračunsko leto od dne 1. aprila do dne 31. marca; potemtakem velja ta odredba tudi glede trajanja občinskega proračunskega leta. Kar zadeva trajanje državnega računskega leta, je to predpisano v členu 13. finančnega zakona za leto 1928./29.* in potrjeno v § 85. finančnega zakona za leto 1933./34. Omenjeni člen 13. se glasi »Odredbe členov 74., 75., 76., 77. in 78. zakona o državnem računovodstvu so razveljavljene; na njih mesto pa stopa nova odredba, ki se glasi: »Po preteku proračunskega leta se ne smejo angažirati izdatki in tudi ue otvarjati krediti. Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, se izdajajo naredbe in nalogi za izplačilo do konca četrtega meseca po preteku proračunskega leta; izplačila pa se vrše do konca petega meseca prihodnjega proračunskega leta, toda samo na redno likvidirane račune. Po tem roku se ne smejo učinjati izdatki iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov.« Po tem zakonskem predpisu traja državno računsko leto do dne 31. avgusta ali pet mesecev dalj ko proračunsko leto. Ker je pa občinsko računsko leto v svojem trajanju po § 95. zakona o občinah izenačeno z državnim računskim letom, mora potemtakem tudi občinsko računsko leto trajati pet mesecev dalj ko proračunsko, t. j. do dne 31. avgusta. Glede pojma računskega leta samega vobče veljajo torej, ker ga zakon o občinah ne omenja izrečno, isti predpisi, kakor za računsko leto po državnem proračunu ali navedeni predpis člena 13. finančnega zakona za leto 1928./29. Poglavitno načelo, po katerem se je torej treba ravnati, je to, da se po preteku proračunskega leta ne morejo več angažirati razhodki. Angažiranje razhodkov (izdatkov) po občinskem proračunu vrši pristojni občinski organ z vsako svojo odločbo, ki ima <.a občino za posledico izdatke, in z vsako svojo odločbo, ki ustvarja za občino obveznost. Odločba tega organa glede občinskega proračuna se mora torej izdati tudi takrat, kadar je ustvarjena obveznost z zakonom, uredbo ali sodno sodbo. Angažiranje pomeni torej odločbo pristojnega občinskega organa, naj se razhodek, določen v občinskem proračunu, izvrši. To ne pomeni obenem že likvidacije in izplačila ustvarjene obveznosti. To svojo pravico angažiranja izvršuje pristojni občinski organ po občinskem proračunu samo do izteka tega proračuna, t. j. do dne 31. marca. Ce se kakšen razhodek po odobrenem proračunu, ki je redno angažiran, ne izplača pred dnem 31. marca, se lahko izplača v breme proračuna, v katerem je angažiran, do dne 31. avgusta, a to samo takrat, kadar je izdana naredba za dejansko izplačilo pred dnem 1. avgusta, t. j. do dne 31. julija. Izza dne 1. avgusta se torej tudi po redno angažiranih razhodkih ne more več izdati dejanska naredba za izplačilo v breme proračuna, v katerem se je angažiranje opravilo. Treba je torej pri trajanju računskega leta kakega proračuna dobro razlikovati tri ločena dejanja. Prvo, angažiranje razhodka, ki se lahko opravi do dne 31, marca, in to je podano, ko se ustvari za občino obveznost; drugo, dejanska naredba za izplačilo angažiranega razhodka, ki se lahko izda do dne 31. julija, in to je posledica končnega obračuna, likvidacija ustvarjene obveznosti, ko se namreč natančno ve* koliko je treba izplačati; in tretje dejanje, dejansko izplačilo, ki se lahko opravi najkasneje do dne 31. avgusta, seveda če je angažiranje v redu in naredba za izplačilo izdana do dne 31. julija. Izza dne 31 avgusta se ne more izvršiti nobeno izplačilo več v breme minulega proračuna. Po sklepu računskega leta se vidi iz zaključnega računa uspeh budžetiranja. Ce izkazuje zaključni račun presežek dohodkov nad izplačanimi razhodki, se mora uporabiti ta presežek dohodka po § 93. zakona o občinah predvsem za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let, če je kaj takih obveznosti. 3. Roki za izdelavo proračunskega predloga za leto 1937./38. in njegova odobritev. Po §§ 83. in 96. zakona o občinah sestavi občinski proračun občinska uprava, in to najkasneje tri mesece pred začetkom proračunskega leta, t. j. do dne 31. decembra vsakega leta. Preden se predloži izdelani predlog proračuna občinskemu odboru v sklepanje, se mora razgrniti po § 96. zakona o občinah pet dni na občni vpogled občinstvu. Vsak član občine kakor tudi vsakdo, ki plačuje od kakršnega koli dohodka v občini državni neposredni davek, ne glede na to, ali je v dotični občini davčna uprava ali ne, ima pravico, podati v določenem roku k predlogu proračuna svoje pismene pripombe, ki jih mora odbor obravnavati, ko sklepa o predlogu proračuna. Občinski' odbor mora izdati sklep o predlogu proračuna in ga poslati po § 97. zakona o občinah z morebitnimi izpremembami vred nadzornemu oblastvu — okrajnemu načelniku. Okrajni načelnik pošlje proračun, če znaša dokladna stopnja v predlogu proračuna do 50%, a ga ni po § 98. zakona o občinah pooblaščen odobriti, pristojnemu oblastvu — banski upravi v odobritev. Če presega dokladna stopnja 200%, ga mora predložiti ministrstvu za finance, in to tako v prvem kakor v drugem primeru najkasneje do dne 15. februarja 1937. Če se nadzorno oblastvo — okrajni načelnik ne strinja s sklepom občinskega odbora (§ 97.) ali če občinski odbor ne usvoji pripomb nadzornega oblastva, pošlje t6 predlog proračuna s pripombami vred radi odobritve pristojnemu oblastvu najkasneje mesec dni pred začetkom proračunskega leta, t. j. do dne 1. marca 1937. Če ne odobri pristojno oblastvo prejetega proračunskega predloga najkasneje do dne 15. marca (§ 98.), oz. do dne 1. aprila (drugi odstavek § 98.), velja predloženi proračun za odobrenega. Če se predlog proračuna vobče ne odobri, veljajo določbe tretjega odstavka § 98. zakona o občinah. 4. Tehnična sestava občinskega proračuna. Vsi občinski dohodki in razhodki, najsi obstoje na kakršni koli osnovi in so kakršne koli vrste, se morajo postaviti v proračun. Tu je torej upoštevati tudi vsa občinska podtjetja pri tistih občinah, ki imajo kaj gospodarskih podjetij, občinske sklade in ustanove, najsi obstoje po kateri koli osnovi. Po določbi § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj. junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov m dohodkov za leto 1934./35. spadajo gospodarska podjetja v občni proračun, t. j. v proračun administracije. Taka sestava proračuna nikakor ne vpliva na bistvo in značaj gospodarskih podjetij in naprav. Tem ostanejo torej še dalje vse pravice in obveznosti gospodarskih podjetij in naprav, kakor to predpisujejo določbe, po katerih kot taka obstoje. Tej zakonski izpremembi je namen, da izenači gospodarska podjetja in naprave s centralo tako, da so tehnično s tč nedeljiva celota. Skratka, nakazovalna pravica in vsa druga proračunska dejanja, opirajoča se na zakon o državnem računovodstvu, s to izpremembo nikakor niso izpremenjeni. Posledica te izpremembe je naslednje: 1. Proračunske partije se označajo, posebej za raz-hodke in posebej za dohodke, z neprekinjenimi zapored- nimi številkami od začetka do konca proračuna. Tak seštevek daje skupni seštevek proračunskih razhodkov in dohodkov. Razhodke občinskih gospodarskih podjetij in naprav je označati s poslednjo partijo tiste stroke, v katero spadajo, pod a, b, c, č itd. Prav tako se označajo dohodki gospodarskih podjetij in naprav s poslednjo partijo tiste stroke, v katero spadajo, in to pod a, b, c, č itd. 2. Dotacije in prebitki dohodkov odpadajo sami po sebi zato, ker se morajo tako razhodki kakor dohodki izkazati v kosmatih zneskih, in se posebej niti ne izkazujejo. Vse to veija pa samo, če ima občina gospodarska podjetja. Ce obstoje posebni deli, o katerih je govora v § 120. zakona, se morajo proračuni takih posebnih delov priključiti občnemu občinskemu proračunu kot njegov po- sebni dodatek; tudi zanje veljajo isti proračunski predpisi. Vsak občinski proračun se deli na A. Razhodke in B. Dohodke.. .... • • ■ . A. Razhodki. Po § 95. zakona o občinah se postavijo v proračun pregledno vsi razhodki po panogah: osebni (prejemki občinskih' uslužbencev, prispevki v pokojninski sklad, nagrade častnim organom itd.) in stvarni (materialni — potrebščine uradov-, davek od občinskih nepremičnin in podjetij, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih zgradb, c'est, ulit, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrba z vodo, zdravstveni ukrepi, šolske in policijske potrebe itd.). Razhodki še delijo po značaju potreb, ki jih povzročajo, na redne in izredne.. Redni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo stalno, bodisi vsako leto bodisi obdobno. Delč se po § 95. na osebne in stvarne (materialne). Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki izvirajo iz občinskih uredb, s katerimi so uravnana službena razmerja občinskih uslužbencev. Stvarni (materialpi) razhodki so tisti redni razhodki, ki omogočajo skupaj z osebnimi razhodki, toda v mejah stvarnih potreb, redno in stalno poslovanje občine kot urada, zavoda, naprave, podjetja itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo občasno. Vsi osebni razhodki občine se izkažejo v proračunu zbrani, ne glede na strokovno panogo, v katero spadajo, vendar pa tako, da se dajo jasno razvideti zneski osebnih razhodkov poedinih strok (glej obrazec). Kar zadeva materialne razhodke, se je ravnati mimo ostalega povsem po pravilniku o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegraf-sko-telefopske .stroške štev, 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Ta pravilnik je razglašen v »Službenih novinah« štev. 117/LIII/336 z dne 25. maja 1932.* Vsi razhodki po občinskem proračunu, tako osebni kakor materialni-, katere povzročajo posli občin iz § 76. zakona o občinah, morajo biti deljeni na proračunske partije, in to po zaporednih številkah. Partije se 'morajo deliti na pozicije, le pa na podpozicije, in se navajajo po redu in strokah tako v osebnih kakor v materialnih razhodkih, na primer kakor sledi. Materialne razhodke je v predlogu proračuna za leto 1937./38. za 20% zneska po letošnjem proračunu zmanjšati. Predlog proračuna razhodkov in dohodkov ............................................... sreza za leto 1937./38. Šte- vilka Predlog za leto 1937./38. Odobreno za leto 1936./37. Razlika Dejansko porab- j ljeno (prejeto) v 1. 1936./37. do dne predložitve novega predloga proračuna min. za fin. v odobritev** 13) '+■> Ui o IS* [o ‘5 RAZHODKIIN DOHODKI Znesek pozicij Znesek partij predlaga za leto 1937./38. Pri- pomba P. D. • dinarjev l l A. RAZHODKI. Redni razhodki. A. Osebni razhodki. Prejemki občinskih uslužbencev: Občno upravno oblastvo Predsednik ...••••>•■> 30.000’— 5 članov uprave ■ • 96.000'— Beležnik (tajnik, sekretar itd.) , a ■ , 18.000'— Podbeležnik • • 14.400'— Arhivar 9.600'— 2 služitelja (po 6.000) 12.000'— 4 čuvaji (po 7.200) 28.800'— *) 312.000 2 Osebna in imovinska varnost 15 redarjev (po 12.000) 180.000'— 204.000 3 Narodna prosveta Direktor občinske gimnazije . , • , . 30.000'— 2 učitelja (po 18.000) 36.000'— 182.400 4 Gradbena stroka 2 cestna nadzornika (po 12.000) . • , . 24.000’— 5 cestarjev (po 7.200) ' 36.000’— 60.000 5 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo Šef kmetijske postaje . 24.000'— Učitelj kmetijske šole 18.000'— Veterinar 24.000'— 4 čuvaji gozdov — parka (po 12.000) . . 48.000'— 2 logarja (po 9.600) 19.200'— 133.200 6 Narodno zdravje Zdravnik 30.000'— 54.000 7 Socialno skrbstvo Pisar - računovodja' 12.000'— 2 služitelja (po 7.200'—) 14.400'— 50.400 8 Trgovina, industri ja, obrt in turizem 3 učitelji obrtnih in trgovinskih tečajev (po 18.000) 54.000'— Učiteljica gospodinjske šole 18.000’— 2 služitelja (po 6.000) . 12.000’— 84.000 9 Občinsko gospodarstvo Upravnik občinskih nepremičnih posestev 30.000'— Knjigovodja 24.000'— Nadzornik lovišča in ribolova . . , . • 18.000'— Služi tel j • ■ • ■ > 6.000'— 108.000 1,188.000 1,200.000 — 12.000 2 Pokojnine: a) Uradnikov ■>■•»> 60.000'— b) Služiteljev ■ > . 20.000'— c) Čuvajev, stražnikov itd 30.000'— 110.000 150.000 - 40.000 Za prenos a a , j 1,298.000 1,350.000 — 52.000 * Vsote so vnesene le za primer. ** V ta stolpec je vnesti številke za razhodke po partijah, za dohodke pa tudi po pozicijah. Ce gre za razhodke, je treba prečrtati besedo ?prejeto«j če gre pa za dohodke, je prečrtati besedo »porabljeno«, Šte- vilka Predlog za leto 1937./38. Odo- Razlika Xt v k JO > C > 0 **H « 'T-ma o u J;2 e a« ■>, 24.000'— Itd 36.000 72.000 81.000 - 9.000 6 Posebne nagrade in doklade: Navesti jih je po strokah in pozicijah, če jih je kaj, in na kateri zakonski osnovi in kakšne so nagrade in doklade. Osebni razhodki skupaj . . . 1,440.000 1,511.000 - 71.000 B. Materialni razhodki. 7 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 11 Občno upravno oblastvo: Razhodki za vse stroke službe: Potni in prevozni stroški , , , » Pisarniški material Kurjava pisarn Razsvetljava pisarn Službene novine • » ► Poštne, telegrafske in telefonske takse Vzdrževanje pokopališča > > . > Stroški nabora Vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic . , , , , Čiščenje pisarn 20.000 6.000 14.000 6.000 600 6.000 2.000 10.000 2.000 1.500 67.000 70.001» — 3.000 8 • 1 2 3 4 5 6 7 8 Osebna in imovinska varnost: Najemnine za orožniške .postaje in njih vzdrževanje Porotniške dnevnice Razsvetljava ulic Prispevek v sklad za zidanje zgradb za sreska načelstva Vzdrževanje gasilskih čet Prispevki gasilskim društvom ....■»•>> Pokončevanje steklih in divjih živali • ■ a. • ■ » 18.000 2.000 12.600 10.600 40.000 5.000 4.000 92.000 99.000 - 7.000 9 1 2 3 Narodna prosveta: Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole Itd > 90.000 80.000 170.000 180.000 - 10.000 10 Finančna stroka: Anuitete Državni hipotekarni banki * Tu je izkazati odplačila in obresti —anuitete — po občinskih posojilih in drugih obveznostih v smislu § 94. zakona o občinah. Razen tega se mora v besedilu te partije označiti in izkazati: kdaj je dolg nastal; kolikšen je bil prvotni dolg; koliko je doslej poplačanega; koliko še ostaja in v katerem času je treba dolg popolnoma poplačati. 80.000 80.000 Za prenos > , , j 409.000 429.000 - 20.000 Šte- vilka Predlog za leto 1937./38. Odo- Razlika ■ t’ « « 2 B X) > c > o*** d O v-U C a« 2 u o NT3 g £ (O —t^\ O q S © *S o * TJ a c & oa s § 4) V V- CU 3 Q v”1 d '0/3 >0 > Pri- pomba ra o. a dinarje v Preneseno . . . Po predpisih § 94. zakona o občinah se smejo najemati posojila samo za izredne potrebe in praviloma za trajne namene, ki se ne dajo ostvariti iz rednih letnih dohodkov po občinskem proračunu. Posojila se torej ne smejo nikdar in nikoli sklepati radi pokritja primanjkljaja po proračunu in za tiste razhodke, ki so v proračunu določeni. Pred sklenitvijo posojila mora najti občina potrebno pokritje in določiti vnaprej načrt, po katerem se naj opravlja anuitetna služba ali odplačevanje. Ko se eventualno prosi odobritev posojila, mora predložiti občinska uprava razen sklepa občinskega odbora pristojnemu oblastvu tudi še to-le: razpored posojila, načrt, kako je sklenjeno posojilo odplačevati, pregled prej sklenjenih in še ne poplačanih posojil, ostvar-jene dohodke v tekočem letu do dne, ko se prosi posojilo, pregled nezaloženih občinskih dolgov, če jih je kaj, in naposled, če gre zd podjetje, od katerega se pričakuje znaten dohodek v najkrajšem času, donosnostih račun. Brez teh prilog se zahteve za odobritev posojil po pristojnih oblast-vih ne vzamejo v postopek. . 403.0Q0 429.000 — 20.000 11 1 Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občinskih cest 30 00d o 3 4 5 6 7 8 9 10 Vzdrževanje in poprava občinskih mostov .... Vzdrževanje in poprava občinskih zgradb .... Vzdrževanje občinskih parkov Vzdrževanje in nabava telefonskih jamborov in drugih objektov in naprav Poprava ulic Poprava trgov in tržnic . . . ■ Poprava in uvedba vodovoda Čiščenje rek, potokov, vodnjakov itd Itd 15.000 20.000 10.000 10.000 10.000 5.000 10.000 ■ 6.000 116.000 120.000 - 4.000 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: Vzdrževanje kmetijskih šol in tečajev Kmetijske in živinorejske razstave, ekskurzije in tečaji Pospeševanje kmetijstva Pospeševanje živinoreje Pospeševanje sadjarstva Pospeševanje vinogradništva Pogozdovanje goličav Zatiranje živalskih, sadnih in trtnih bolezni .... Pokončevanje divjih živali in drugih škodljivcev . . 20.000 20.000 20.000 10.000 6.000 5.1100 5.000 5.000 2.000 92.000 1 95.000 - 3.000 - 10.000 13 Narodno zdravje: Vzdrževanje občinskih bolnic in ambulanc .... Dopolnitev zdravniških instrumentov Bolnični stroški (v drugih bolnicah) . Zatiranje kužnih bolezni Stroški propagande za narodno higieno ..... Asanacija vasi Vzdrževanje studencev, vodnjakov in drugih vodovodov Stroški za pošiljanje v Pasteurjev zavod Podpora Rdečemu križu Itd 40.000 .10.000 8.000 . 7.00C 10.00C 10.00C 15.00C 5.00C 10.000 10.000 , . . . . . . 125.000 135.000 14 1 2 3 4 5 Socialno skrbstvo: Podpora invalidom Podpora siromakom in nezaposlenim Podpora človekoljubnim društvom in napravam . . 30.000 10.000 10.000 10.000 60.000 60.000 — 15 1 Trgovina, industrija, obrt in turizem: Vzdrževanje obrtnih, trgovinskih, gospodinjskih in vajenskih šol in tečajev 40.000 ) 1 Za prenos t . . I 40.000 tj 802.001 '| 839.0u( >1 - 37.001 1 1 Šte- vilka Predlog za leto 1937./38. Odo- Razlika Dejansko porabljeno (prejeto) v 1. 1936.'37. do dne j predložitve novega predloga prora-! čuna min. za fin. J v odobritev Li C« *e3 O RAZHODKIIN DOHODKI Znesek pozicij Znesek partij breno za leto 1936./37. predlaga za leto 1937./38. Pri- pomba CL a d i n a r j e v Preneseno . . . 40.000 802.000 839.000 — 37.000 2 3 4 6 6 Podpora trgovinskim, obrtnim, gospodinjskim in vajenskim šolam in tečajem Najemnine za šolska poslopja Nabava šolskih potrebščin Pospeševanje turizma 10 000 12.000 8.000 20.000 90.000 95.000 - 6.000 16 Občinsko gospodarstvo: 1 2 3 4 5 6 7 8 Vzdrževanje in obdelovanje občinskih zemljišč . . > Vzdrževanje občinskih gozdov Vzdrževanje in okoriščanje kamnolomov Vzdrževanje lovišča Vzdrževanje ribolova Davek na občinska posestva Takse 40.000 10.000 6.000 5.090 4.000 3.000 2.000 70.000 •75.000 - 5.000 17 Štipendije in subvencije: «... 1 2 Štipendije 92.000 92.000 98.000 - 6.000 18 Nepričakovani razhodki: 1 2 Kredit za nezadostno preliminirane materialne raz- hodke po vseh strokah proračuna Kredit za nepričakovane materialne razhodke po vseh strokah 30.000 20.000 60.000 50.000 (Iz te partije se ne smejo vršiti osebni razhodki.) Materialni razhodki skupaj . . . , 1,104.000 1.157.000 - 53.000 Razhodki skupaj 2,544.000 2,668.000 - 124.000 V razhodkih se morajo zavarovati krediti v proračunu za tiste potrebe, o katerih govori § 14. zakona o občinah. I B. DOHODKI. lO’ treba uporabljati največjo pozornost in obzirnost. Zajamčeni morata biti znosnost in pravičnost bremen; zato je treba strogo upoštevati plačilno moč občanov. Za merilo v tem pogledu rabijo ostvar-jeni dohodki v 1. 1936./1937. in samo v mejah teh zneskov se je gibati. Stopnja doklad ne sme biti nikdar in nikoli večja od stopnje, ki je odobrena za tekoče leto. Da bi se uvedle nove davščine ne bo o d o b r e n o ; n a s p r o t n o, tudi pri obstoječih se izvrši revizija in se tiste, ki so pogosto in večinoma previsoke in ne ustrezajo vredno- • sti proizvodov in uslug, za katere se pobirajo, ukinejo ali znižajo. Vse vsote v proračunu dohodkov morajo biti realne. To se nanaša zlasti na zaostale in neubrane dohodke in doklade iz prejšnjih let. Računati je samo s tem, za kar se zanesljivo ve, da se d& izterjati. Redni dohodki: 1 Občinska doklada (primanjkljaj dohodkov proti razhodkom, ki se mora pokriti iz naslova občinske doklade) 1,644.000 1,658.000 - 14.000 Za Pi#op» .li 1,644.000 1,658.000 v - 14.000 Šte- vilka RAZHODKIIN DOHODKI o n. Predlog: za leto 1937./38. Znesek pozicij Znesek partij Odobreno za leto 1936./37. Razlika se predlaga za leto 1937./38. i > S i I . C I ; ON3 : SIS ■* »N C n ■'O O O T) £ ra*a v O- c o W ra 3 Pri- pomba dinarjev 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Preneseno . . » Dohodek od taks: Trznina..................•»».•«»»» » » » Od živinskih potnih listov Tehtarina................... Zavzemanje hodnikov Manipulacijska taksa ............................. » Taksa na pse ................. Taksa na lovske karte ...»k........................ . Taksa na ribolovske karte ........................... Taksa na prevozna sredstva............................ Dimnikarska taksa..................................... Od bobna (taksa)...................... Od tramvajskih in avtobusnih kart ................... Od mesarskega zakupa.................................. Od tobačnega zakupa ............ Po zakonu o taksah .................................. Itd.......................................... . . » . Dohodek od trošarine: Trošarina na alkohol (vino, žganje, špirit, rum, liker in druge alkoholne pijače)......................... Trošarine na brezalkoholne pijače (sadne sokove i. dr.) Tlakarina............................................. Trošarina na vse ostalo blago — predmete . . . . Dohodek od posestev: Dohodek od zemljišč........................... Dohodek od lovišča.................... Dohodek od ribolova................................... Od najemnin za občinske zgradbe in druga posestva Od zakupa pravic in posestev..................... . Itd............................................... . . Razni nepričakovani dohodki: Sem je vnesti n. pr. subvencije, darila, podpore, dohodek od prodane občinske iinovine itd., ki jih je izkazati po vrstah v posebnih pozicijah. Dolgovani dohodki: Dohodek od neizterjane občinske doklade iz prejšnjih let ........... Dohodki skupaj . . . REKAPITULACIJA: A. Razhodki skupaj dinarjev • • • B. Dohodki skupaj dinarjev ■ ■ ■ 60.000 15.000 30.000 95.000 20.000 10.000 7.000 3.000 20.000 5.000 2.000 8.000 15.000 10.000 10.000 100.000 20.000 30.000 140.000 180.000 20.000 6.000 15.000 10.000 1,644.000 310.000 290.000 230.000 70.000 2,544.000 2.544.000 2.644.000 1,658.000 — 14.000 350.000 330.000 250.000 80.000 2,668.000 2,668.000 2.668.000 - 40.000 - 40.000 — 20.000 10.000 124.000 ■ 124.000 ■124.000 Po tem obrazcu morajo postaviti občine v svoj predlog proračuna po svojih potrebah vse svoje razhodke in dohodke, kolikor jih dotična občina ima, in to po vrstnem redu, označenem v obrazcu. 5. Virmiranje in naknadni kredit.* Po predpisu § 100. zakona o občinah je občinska uprava dolžna finansirati po proračunu tako, kakor je odobren, t. j. krediti, odobreni za določene potrebe, se smejo uporabljati samo za te potrebe. Prekoračitve po-edinih postavk in prenosi iz ene postavke v drugo niso dopustni brez odobritve pristojnih oblastev, ki so določena za to po § 100. v zvezi s § 98. zakona. Tu je treba uvaževati, da so po zakonu dovoljene samo tiste ne-obhodne prekoračitve in dovoljeni samo prenosi iz ene postavke v drugo, t. j. iz ene pozicije v drugo pozicijo, ki se nanaša na istovrstne izdatke. Prekoračitve poedlnih partij in prenosi iz ene partije v drugo niso dopustni. Ulede takih po zakonu priznanih prekoračitev je tret * vselej zaprositi pristojna oblastva predhodno in pravočasno za potrebno odobritev pred storjenim izdatkom. Prekoračitve, izvršene brez predhodne odobritve po pristojnih organih, se ne bodo priznale, ampak obremene računodajnika in nakaZovalca. Vsako zahtevo o prekoračitvi morata spremljati zadostna obrazložitev in mnenje nadzornega oblastva, če naj zahtevo odobri banska uprava, in mnenje banske uprave, če je za to potrebna odobritev ministrstva za finance. Pripominja se, da se iz partije >Nepričakovani razhodkk ne smejo opravljati osebni izdatki. Tako opravljeni izdatki, najsi so naknadni ali pa izredni krediti, se morajo izkazati v zaključnem računu v posebnih stolpcih. Ob prekoračitvi se mora izkazati v zaključnem računu celotni znesek partije. V zaključnem računu se morajo izkazati tudi tisti proračuni, ki se sklenejo na podstavi § 99. zakona; tudi za te veljajo vsi ti predpisi v teh navodilih. 6. Priloge k predlogu občinskega proračuna. Vsakemu občinskemu proračunu, ki ga je predložiti v treh primerkih, se morajo priložiti naslednje priloge: a) Pravilnik za izvrševanje proračuna za 1. 1937./38., sestavljen po odstavku 3. § 108. finančnega zakona za leto 1936./37. v treh primerkih. b) Zapisnik in sklep občinskega odbora o predlogu proračuna ob točni označbi skupne vsote dohodkov, razhodkov in odmerjene občinske doklade s točno stopnjo; dalje sklep o pobiranju vseh taks, v dveh izvodih. c) En izvod odobrenega proračuna iz minulega leta z odobrilno klavzulo pristojnega oblastva. č) Poedinični pregled občinskih dolgov in terjatev za prejšnja leta. d) Pregled ostvarjenih dohodkov in opravljenih raz-liodkov za tekoče leto, napravljen po vrstah in mesecih. e) Imenski seznamek vseh občinskih uslužbencev s pregledom skupnih letnih prejemkov za tekoče leto. f) Uredba o občinskih uslužbencih. g) Poslednji odobreni zaključni račun. h) Ekspozč — pojasnilo proračuna. Nadrobnejša raz-ložitev vseh razhodkov za vsako partijo posebej. * V »Službenih novinah« je naslov tega poglavja po-ttiotnn označen s št. 6. in naslednjih poglavij s št. 7. in 8. *— Op. ur. i) Izkazi — potrdila davčnih oblastev o predpisu neposrednega davka. j) Aneksi — priloge k občinskemu proračunu, kakor: sklad odkupnine za osebno delo (kuluk); sklad za javna dela; sklad za izredno ukoriščanje cest in drugi skladi, če jih je kaj pri poedinih občinah. Zneski teh skladov se ne zaračunavajo ne med razhodki ne med dohodki občinskih proračunov. 7. Sklep. Po drugem odstavku § 97. zakona o občinah morajo biti vsi predlogi proračuna za leto 1937./38. poslani v odobritev najkasneje do konca meseca februarja 1937. Predloge občinskih proračunov, o katerih mora izdati odločbo ministrstvo za finance, pošljejo kraljevske banske uprave v odobritev samo, če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so se občine povsem ravnale po teh navodilih. Drugače se morajo nepravilno sestavljeni predlogi proračuna, ki niso v skladu s predpisi teh navodil, vrniti dotičnim občinam, da jih spravijo v sklad ustrezno tem navodilom. Pripominja se, da je, razen že spredaj razloženega, namen teh navodil, da se pri doslej različnem načinu budžetiranja ustvarita enoličnost in ena vrsta enotnega občinskega budžetiranja vobče, kakor tudi, da se s sistematičnim razporedom razhodkov in dohodkov obsežejo vsi tisti primeri, ki so doslej obstajali, a ni bilo zanje nikakršnih predpisov. Tudi ob tej priložnosti opozarjam na strogo varčevanje v njegovem osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse panoge občinske uprave. Občne finančne razmere nalagajo neizogibno, da se ta prizadevanja pri izdelavi občinskih proračunov dosledno izvedejo. To pa zato, ker se dajo s skupno akcijo na vseh poljih javnih, državnih in občinskih financ najprej doseči pozitivni uspehi in ker se ostvari na ta način težnja kraljevske vlade, da se znižajo fiskalne obremenitve samoupravnih teles, predvsem občin, do skrajne meje možnosti. Tudi med tem proračunskim letom se je pokazalo, kakor že med predhodnim, da se občinski proračuni zelo slabo izvršujejo, vse to pa, ker je dohodkov manj, kot jih je bilo usvojenih. To dejstvo mora biti odločilno pri sestavi občinskih proračunov za leto 1937./38. Potemtakem je vsako potrebo najskrbneje oceniti in ničesar, kar ne bi bilo neobhodno, ni postaviti v proračun. Posebno pozornost je obračati na osebne razhodke. Treba je skrbeti, da se vse nepotrebne in odvišne osebe izločijo iz občinske službe. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neobhodne potrebe, je ukiniti, sorodne pa spojiti in na ta način tudi osebne razhodke zmanjšati. To zmanjšanje je doseči poglavitno s tem, da se zniža število osebja za 10%. Znižanje osebja je opraviti poglavitno pri nekvalificiranih uslužbencih in pri osebju na delu v občinski službi. Zaradi važnosti in velikega pomena tega zmanjšanja tako za proračunsko ravnotežje kakor tudi za koristi občinske administracije je neizogibno, da se ukrene že sedaj vse, česar je treba, da ne bi nastale pri izvedbi tega zmanjšanja težave, ko bo stopil novi občinski proračun za leto 1937./38. v veljavo. Krediti za uradniške pripravnike, za pogodbene in honorarne uslužbence kakor tudi za razne nagrade in honorarje in posebne doklade se morajo postaviti pri-lagodeni uredbi o zmanjšanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev št. 37.420/1 z dne 17. septembra 1935. Pri sestavi proračuna je treba tudi paziti, da prejemki osebja, obdržanega v občinski službi, nikakor ne presežejo prejemkov, ki so odobreni s proračuni za leto 1936./37., oz. se morajo določiti po uredbi, ki jo je izdati po § 85. zakona o občinah. Tudi ob tej priliki opozarjam na svoj razpis, ki sem ga poslal pod številko 7546/VII z dne 15. julija 1933 vsem banom in jih zaprosil, naj se zmanjšajo osebni prejemki. Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1937./38., morajo paziti, da ne bo odstopkov od teh navodil. Drugače nosijo odgovornost po zakonu o uradnikih. Ta navodila se naj natisnejo v »Službenih novinah«, gg. bani pa se naj zaprosijo, da opozore v svojem območju občinske uprave, da se morajo strogo po teh navodilih ravnati. Proračunski oddelek ministrstva za finance naj skrbi za natančno izvrševanje teh navodil in naj daje potrebna tolmačenja, če se pokaže za to potreba. Minister za finance Letica s. r. Banove uredbe. 464. V. No. 30/49-1936. Razglas o oprostitvi ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam v Dravski banovini. Ministrstvo za gradbe je z odločbo br. 16.106/36 z dne 9. julija 1936 na osnovi § 67. zakona o samoupravnih cestah oprostilo Dravsko banovino ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam v proračunskem letu 1936./37., ker je določena v odobrenem banovinskem proračunu nadomestna cestna doklada. Obveznost ljudskega dela in odkupnina za občinske ceste v smislu razglasa kraljevske banske uprave V. No. 17/93 ex 1935 z dne 3. januarja 1936 (Sl. 1. št. 27/3 iz leta 1936.) ostane neizpremenjena. Prav tako ostane neizpremenjena obvezna odkupnina javnih uslužbencev po § 21. novele k cit. zakonu (Sl. 1. št. 114/20 iz 1. 1930.). Kraljevska banska uprava Dravske banovine Y Ljubljani, dne 15. julija- 1936. Po pooblastilu bana, načelnik tehničnega oddelka: Ing. V. Skaberne s. r. 465. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37. II. No. 11.341/2. Občina Cerkvenjak v srezu mariborskem levi breg pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 128 (sto dvajset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 25'—, č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5’—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2-—, e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 30-—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. julija 1936. II. No. 18438/1. Občina Ig v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 60 (šestdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 piva din 50'—, c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5—, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 1'75, d) od goveda nad 1 letom din 20-—, e) od goveda pod 1 letom din 10'—, f) od prašičev din 10-—, g) od drobnice din 5-—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. julija 1936. II. No. 2379/2. Občina Slov. Konjiee-okolica v srezu konjiškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 170 (sto sedemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta din 50’—, c) od 100 1 piva din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 51—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3-—, e) od 100 1 sadjevca din 25-—, f) od goveda nad 1 letom din 20-—, g) od goveda pod 1 letom din 10'—, h) od prašičev din 10'—, i) od drobnice din 5‘—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. julija 1936. Izdaja, kraljevska banska uprava Dravsko banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, (Tiska in zalaga Tiskarna Merku* d. & X Ljujjljaaij »jen predstavnik; Otmar Mihalek s Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 59. kosu VIL letnika z dne 22. julija 1936. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2424/25. 2227 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. julija do 7. julija 1936. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez o — <2 ca o o e o > ca Ul Ul H O 55 “S 7T. ° TJ u O o ► Skupina tiluznih bolezni. Krežice................ Celje.................. Kamnik................. Kranj.................. Konjice ............... Litija................. Ljubljana (srez) . Novo mesto............. Prevalje............... oinarje pri Jelšah . Vsega 10 Griža. — Dysentcria, 1 Gornji grad............... Kočevje .................. Ljubljana (mesto) . . . Ptuj...................... Vsega Škrlatinka. — Scarlatina. 11 Celje 1 1 Gel je (mesto) Kamnik 1 7 1 4 1 — 2 10 Kranj 9 4 9 11 6 Kočevje , , . , 5 o 1 Konjic®:::::::::: 1 1 Krško , 1 9 3 Laško ...» 2 3 1 4 Litija 4 1 3 jdubijana (srez) Kiubljana (mesto) .... Maribor desni breg . . . JJaribor levi breg .... Maribor (mesto) ..... gorska Sobota t0vo mesto . » preya* ie (mesto) ....... ?a(|ovljica “Marje pri Jelšah 3 26 5 3 15 5 3 2 1 12 1 9 1 4 1 4 2 6 1 4 1 6 - 1 29 6 2 15 6 2 2 1 10 1 Vsega . . . 107 35 26 — 116 Ošpice. — Morbilli. Ljubljana (mesto) . . . . | 21 — 2 Vsega 2| - — — 2 , Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidetnira. *oisevje................ 1 I-l-l Srez o_ o> > 2.2 4? u a o «•8 CC M TJ Ui S C** z N O L) 0 ' Davica. — Diphteria et Croup. yscga,.,i lj —1-| —J 1 Brežice 7 2 __ 9 Celje 1 2 1 2 Celje (mesto) ....... — 2 2 Dolnja Lendava ..... 2 — 1 1 Kamnik .......... 1 3 — 1 3 K ran j ........... 1 1 — 2 Kočevje . , — 1 — 1 K rško 2 — 1 1 Laško ........... 4 — — — 4 Litija 3 — — 3 Ljubljana (srez) ..... 6 1 1 6 Ljubljana (mesto) .... 11 4 3 — 12 Maribor desni breg . . . 5 2 4 3 Maribor levj breg .... 6 — 3 — 3 Maribor (mesto) 10 2 3 — 9 Murska Sobota 1 — — — 1 Novo mesto 1 — — — 1 Prevalje 3 1 — — 4 Ptuj 1 2 3 — — Radovljica 1 — — — 1 Slovenjgradec 4 — 3 — 1 Vsega . . . 70 23 23 1 69 Sen. — Erysipelas. Dolnja Lendava 1 — 1 — Gornji grad — 1 — — 1 Kočevje .......... 1 — — — 1 Krško 3 — 1 2 Laško 1 2 1 — 2 Logatec 1 — — 1 Ljubljana (mesto) .... 7 — — 7 Ljutomer 1 — — 1 Maribor desni breg . . . 4 — 3 1 — Maribor levj breg .... 1 — 1 — — Maribor (mesto) . . . • 3 2 1 4 Murska Sobota ...... 1 — — — 1 Prevalje 1 — — 1 Ptuj 2 — 1 1 Ptuj (mesto) 1 — — 1 Partovliica 2 1 — 3 Slovenj Gradec 1 — — 1 Vsega 31 6 9 1 27 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Črnomelj 1 — — - 1 Dolnja Lendava 1 — 1 — — Vsega . . . 2 — 1 1 Otročniška vročica. - - Sepsi s pucr peralis Ljubljana (mesto) .... 1 — ( — — 1 Maribor levi breg .... — 11 — — 1 Novo mesto 1 -1 — 1 Vsega . . . 2| i| — | ~ 3 Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica. Ptuj ...a........* 14| 4! 12 | -1 6 Vsega . , . 141 A J 12 | -1 6 Ljubljana, dne 9. julija 1936. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. V. No. 3303/9-1936. 2240 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi členov 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni I. javno ofertno licitacijo za dobavo 555 izgotovljenih (konfekcioniranih) dežnih plaščev v treh velikostih oziroma 2350 m nepremočljivega blaga za dežne plašče, širine 14(1 cm, izdelavo (krojenje in šivanje) 555 dežnih plaščev z dodatkom vseh pritiklin (svile, sukanca, gumbov itd.) in 564 službenih čepic raznih velikosti. Licitacija bo dne 4. avgusta 1936 ob 11. uri pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave (Gledališka ul. št. 8) v sobi št. 34, v III. nadstropju. Ponudbe, taksirane s kolkom po tar. post. 25. zakona o taksah in banovinskim kolkom v višini 50% državne takse v zapečatenem ovitku z vnanjo označbo: »Ponudba za dobav'o... ponudnika 1.1.< mora izročiti ponudnik ali njegov pooblaščenec na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu znani licitacijski pogoji in da v celoti pristaja nanje. Najkasneje do 10. ure istega dne mora položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave predpisano kavcijo v višini 5% oziroma 10% skupne vrednosti ponudene dobave ali dela. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma ne sprejemajo za kavcijo. Ponudnik mora predložiti predsedniku licitacijske komisije tudi potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji. Pogoje za to licitacijo kakor tudi vse potrebne informacije dobe interesenti med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8, soba št. 41, v IV. nadstropju. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1936. Namestnik bana, pomočnik: dr. Majcen s. r. * 2284 3-1 K V. No. 4100/26. Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za re. konstrukcijo drž. ceste št. 52 od km 66,500—67,600 (preložitev pri Moravi) II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega razdelka sreske-ga načelstva v Ljubljani, Vrazov trg 4. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša din 447.845-65. Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od vsote din 438.440-90, ki je bila dosežena pri javni pismeni ponudbeni licitaciji. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnega razdelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1936. * V. No. 193/22. 2251 3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem zidarskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del ter zidarskih del pri zaklonišču drž. šolske poliklinike v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunov, ki znašata: 1. za zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela din 773.932-47; 2. za zidarska dela pri zaklonišču din 211.344-13. Podrobnosti razpisa 60 razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1936. * K V. No. 172/54. 2263 3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za re-konstrukcijo drž. ceste št. 50 od km 138,040—141,752 (Maribor—Pesnica) II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 51 tehničnega razdelka sreske-ga načelstva Maribor levi breg. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov 300 din dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku Maribor levi breg. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 1,114.533-75. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1936. VIII. No. 5042/1. 2224-2-2 Pr.: Ing. Pahernik, elektrarna v Vuhredu ob Dravi, uvedba razlastilnega postopka. Razglas. Elektrarna ing. Pahernik v Vuhredu ob Dravi je zaprosila za uvedbo razlastilnega postopanja zoper posestnika zemljišč pare. štev. 108/1, 109, 112, 116, 118/1, 119, 100, 86/2, 79/1, 79/2, 70, 78 in 75 kat. obč. Vuhred in pare. štev. 1433, 1434, 1453, 1462 in 1460 kat. obč. Sv. Vid, vse last Hinka Pogačnika ml., posestnika v Rušah, s predlogom, da se na teh zemljiščih ustanovi služnostna pravica radi postavitve drogov ter gradnje in vzdrževanja piostovoda v korist KDE. Zgraditev elektrovoda je bila že odobrena, kolikor pa ni odobritev že izdana, pa se uvaja s tem tudi odobritve-ni postopek. Na to prošnjo se na podstavi § 58. ob. zak. ozir. § 45. fin. zak. iz leta 1933./34., § 365. obč. drž. zakonika z uporabo določil III. oddelka zakona z dne 18. februarja 1878, drž. zak. štev. 30, razpisuje razpoložitev razlastilnega predloga z načrti in seznami v času od 20. jul. do 3. avg. 1936 pri sreskem nač. na Prevaljah s pristavkom, da smejo prizadeti razpoložene spise in načrte pregledati in v istem roku zoper predlagano razlastitev ustno ali pismeno pri omenjenem načelstvu ugovarjati. Obenem se na podstavi §§ 110., 122. ob. zak., § 84., odst. 2., § 89., odst. 3., gradb. zak., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. odreja komisijski ogled na kraju samem in obravnava na torek, dne 11. avgusta t. 1. s sestankom komisije ob 11. uri pri elektrarni. Interesenti se obveščajo s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave kr. banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo ijavnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15- julija 1936. * II. No. 16.493/2. 2207-3-2 Razglas. Stupica Josip, pos. v Ljubljani, prosi za dovolitev, da sme vgraditi pri svoji vodni napravi turbinsko napravo. Predmetna vodna naprava leži na desnobrež-ni mlinščici Kamniške Bistrice, ki se odcepi od glavne struge nad Homcem ter se pri Mali Loki steka nazaj v Kamniško Bistrico. Vodna naprava prosilca je ob tej mlinščici predzadnja ter leži na parceli št. 186, k. o. Studa, in ob levobrežni parceli št. 183/43, k. o. Studa, v upravni občini Domžale v srezu kamniškem; obe navedeni parceli sta last prosilca. Za pogon mlinskih kamnov, kotrljača in mešanih naprav v tovarni barv naj služi Francis turbina s stoječo osjo, ki izrablja pri padcu h = 2'4 m pri minimalni uporabni vodi Q = 570 1/sek E bruto = 18-25 HP ali 13‘5HP neto, pri normahni uporabni vodi Q - 910 1/sek E bruto - 291 HP ali 22’4 HP neto ter pri maksimalni uporabni vodi Q = 2100 1/sek (1640 1/sek) E bruto - 67'2 HP. ali 40-5 HP neto. V smislu § 17., odst. 2., tč. a), ter §§ 37, in 38. zakona o ukoriščanju vodnih sil se o gornji prošnji s tem odreja krajevni ogled in razprava na mestu samem za torek, dne 4. avgusta 1986, in po potrebi naslednje dni s sestankom komisije na mestu samem ob 7. uri 15 min. Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreske-ga načelstva v Ljubljani. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila in zahtevke glede vprašanj, ki se bodo obravnavala na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z gradnjo naprave ter se bo dovolitev izdala, če ne bo proti temu pomislekov iz javnih ozirov. Obravnavala pa se bodo na razpravi tudi pismena opozorila in zahtevki, ki se predlože kraljevski banski upravi Dravske banovine, upravni oddelek v Ljubljani, najkasneje do dne 1. avgusta 1936 ali pa vodji razprave do njenega pričetka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. julija 1986. * V. No. 212/186. 2204-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo parketar-skih del pri gradnji III. državne realu® gimnazije v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacij0 na dan 28. julija 1936, ob 11. uri dop-v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popuste v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki zna' ša: din 237.17514. Predpisana kavcija znaša 24.000 din- Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih str0" škov med uradnimi urami v pisarni teh' ničnega oddelka banske uprave v LjuD' ljani. Podrobnosti razpisa so razvidne * razglasa o licitaciji na razglasni des tehničnega oddelka banske uprave i sreskih načelstev. Kraljevska bauska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. julija 1936. y. No. 208/34. 2205-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinskega oddelka v Planini pri Rakeku l javno pismeno ponudbeno licitacijo «a dan 12. avgusta 1936, ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek °dobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 442.688’25. Predpisana kavcija znaša dinarjev 45.000’-. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banska uprave v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. julija 1936. * V. No. 154/22. 2177 3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za spodnji ustroj banovinske ceste Slov. Bistrica pOplotnica v km 2.120—3.454 ‘I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. julija 1936 ob 11. uri dop. J prostorih sreskega cestnega odbora Maribor, Koroška 26/11. Pojasnila in Ponudbeni pripomočki se dobe proti Plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki po-Pusta v odstotkih (tudi z besedami) na Vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 199.396-22. Podrobnosti razpisa so razvidne na rnzglasni deski tehničnega oddelka. ^ralj. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. julija 1936. V- No. 5807/2. 2176 3-3 Razglas o licitaciji. . Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za l8fadbo železobetonskega Kolterjevega •Postu preko Meže v tiru banovinske ce-1/15 Dravograd—Poljane—Črna v Dravogradu ■ javno pismeno ponudbeno licitacijo *a dan 14. avgusta 1936 ob 11. uri dop. I.sobi št. 218 tehničnega oddelka v rjubljani, Gajeva ul. št. 5/11. Pojasnila J} Ponudbeni pripomočki se proti pla-l*u napravnih stroškov dobivajo med Uradnimi urami v Gledališki ulici št. 8, št. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta odstotkih (tudi z besedami) na vsoto ^obrenega proračuna, ki znaša: din 540.447*01. Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. julija 1936. VI. No. 21.682/1. 2262 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Iglič Maks, zdravnik v Novem mestu, in dr. Klinc Ladislav, docent v Ljubljani, sta vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. julija 1936. Razglasi sodišč in sodnih oblastev I 0 603/36—19. 2266 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Klavžar Anton, Aleksandrova cesta št. 4/V je umrl dne 5. junija 1936. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dnd 13. avgusta 1936 dopoldne ob 10. uri v sobi št. 34 ustno, ali pa do tega dneva pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 13. julija 1936. Og 27/36-4. 2255 Amortizacija. Na prošnjo »Športnega kluba Železničar« — Maribor se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice Posojilnice r. z. z o. p. v Mariboru št. 25.241, glaseče se na ime »Športni klub Železničar« v Mariboru z vlogo din 714-72, ki jo je prosilec baje izgubil ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vložna knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. julija 1936. * I 243/36-7. ^ # 1999 Dražbeni oklic. Dne 25. avgusta 1936 dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ihan vi. štev. 83, 84, 174. Cenilna vrednost: din 222.198’—. Vrednost pritiklin: din 22.500’—. Najmanjši ponudek: din 150.000’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri verL V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Brdu, dne 19. junija 1936. * I 329/36-13. 1902 Dražbeni oklic. Dne 26. avgusta 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Klanc vi. št. 96. Cenilna vrednost: din 6.363’50. Vrednost pritikline: din 1142’—. Najmanjši ponudek: din 5.004’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri verL V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. J Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 3. junija 1936. I 179/36-6. 2174 Dražbeni oklic. Dne 27. avgusta 1936 ob pol devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zilče vi. št. 92. Cenilna vrednost: din 2.800’—. Varščina: din 280’—. Najmanjši ponudek: din 1.867’—, - Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 22. junija 1936. & I 224/33-24. 2076 Dražbeni oklic. Dne 27. avgusta 1936 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Buče vi. št. 22 do H, zemljiška knjiga Vrenska gorca vi. št. 81 in 178 do K, zemljiška knjiga Sedlarjevo vi. št. 24 do H. Cenilna vrednost: din 34.24370. Vrednost pritikline: din 1255’—. Najmanjši ponudek: din 22.830’—, Varščina: din 3425’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Kozjem, dne 3. julija 1936. V a I 384/36-8. 2190 Dražbeni oklic. Dne 27. avgusta 1936 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zg. Šiška vi. št. 797 (hiša št. 52 na Brdu z gospodarskim poslopjem, vodnjakom, dvorišče, vrt). Cenilna vrednost: din 46.955'—. Najmanjši ponudek: din 25.270'—. Za polovico vložka znaša torej cenilna vrednost din 23.477'50, najmanjši ponudek: din 12.635'—, vadij: din 2.350. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a, dne 13. junija 1936. * V a I 5536/35-10. 2030 Dražbeni oklic. Dne 27. avgusta 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zg. šiška vi. št. 125 (hiša na Vodnikovi cesti 48 s pritiklinami, dvoriščem in njivo). Cenilna vrednost: din 106.230'—. Najmanjši ponudek: din 70.820'—. Vadij: din 10.623'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a, dne 13. junija 1936. * I 79/36-15. 1998 Dražbeni oklic. Dne 27. avgusta 1936 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin (srednje kmetsko posestvo v Vrči-cah št. 3 z gospodarskimi poslopji in raznovrstnimi zemljiškimi parcelami) zemljiška knjiga k. o. Pribišje vi. št. 82 in 200. Cenilna vrednost: din 44.220—. Vrednost pritikline: din 980'—. Najmanjši ponudek: din 29.480'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Metliki, odd. II., dne 17. junija 1936. I 185/36-12. 2154 Dražbeni oklic. Dne 25. avgusta 1936 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Veličane vi. št. 46, zemljiška knjiga Cerovec vi. št. 43. Cenilna vrednost: din 63.486'10 in din 8.386'90. Najmanjši ponudek: za vi. št. 46 k. o. Veličane din 42.324'56, za vi. št. 43 k. o. Cerovec din 5.591'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ormožu, odd. II., dne 7. julija 1936. I 3212/35-14. 2071 Dražbeni oklic. Dne 27. avgusta 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Gorca vi. št. 5. Cenilna vrednost: din 108.386'50. Vrednost pritiklin: din 1000'—. Najmanjši ponudek: dne 72.258'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 25. junija 1936. I 715/36-10. * 2038 Dražbeni oklic. Dne 27. avgusta 1936 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Sp. Leskovec vi. št. 5 in 193. Cenilna vrednost: din 114.400'—. Vrednost pritiklin: din 930'—. Najmanjši ponudek: din 76.268'—. Prodajalo se bo v šestih skupinah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 25. junija 1936. •j; I 1040/35—13. 2241 Dražbeni oklic. Dne 26. avgusta 1936 o b o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vrhole vi. št. 268. Cenilna vrednost: din 488.384-40. Najmanjši ponudek: din 325.589-60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slov. Konjicah, dne 14. junija 1936. -g? I 194/36-12. 2219 Dražbeni oklic. Dne 22. avgusta 1936 d o p o 1 -dneob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorica vi. št. 63 in 2/14 vi. št. 115. Cenilna vrednost: din 85.000-—. Vrednost pritiklin: din 1.415'—. Najmanjši ponudek: din 65.000'- Vadij: din 8.641'50, ki ga je pred začetkom dražbe v gotovini, domačih državnih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po predpisih, veljavnih o tem, nalagati novci varovancev, v nevin-kuliranih, brez omejitev izplačljivih vložnih knjižicah. Vrednostni papirji se računajo po tečaju prejšnjega dne; ta tečaj mora dokazati ponudnik. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom diražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja^ glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Višnji gori, dne 17. junija 1936. H* I 179/36. 2101 Dražbeni oklic. Dne 25. avgusta 1936 dopoldne iob devetih bo pri podpisanem s;°' dišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin kmečkega posestva, njiv, travnikov 111 gozdov Zaplanina št. 7, zemljiška knjiga k. o. Zaplanina vi. št. 4, 52. Cenilna vrednost: din 334.433'65. Vrednost pritikline: din 6.885'—• Najmanjši ponudek: din 222.955'—■ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja1 glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. _ , V ostalem se opozarja na dražben oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče Vransko, dne 2. julija 1936. I 827/35-10. * _ 2138 Dražbeni oklic. Dne 27. avgusta 1936 dopoldne desetih bo na mestu samem v ob Ra- kitni, v gostilni Logar dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakitna vložek št. 34, 187 in 593. Cenilna vrednost: din 118.986’—. Najmanjši ponudek: din 79.327’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 2. julija 1936. [Vpisi v zadružni register. Opisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 647. Sedež: Hrastnik. Dan vpisa: 24. junija 1936. Besedilo: Zadružna elektrarna v Hrastniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopili so iz načelstva: Bauerheim Pavel, trgovec v Hrastniku; Dolinšek Avgust, trafikant v Brnici; Restar Jakob, pos. v Praprotnem; Zavrašek Ivan, rud. nadpaznik v Hrastniku; Safonov •Dimitrij, tov. inženir v Hrastniku. Vstopili so v načelstvo: Podlogar Alojzij, rud. nameščenec v Hrastniku; Štravs Alojzij, trgovec v Hrastniku; Ze-linka Emanuel, uradnik kemične tovarne v Hrastniku; Roš Ferdo, posestnik v Hrastniku; Kotar Valentin, električar v Praprotnem. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 1936. Zadr. III 112-20 * 648. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 15. junija 1936. Besedilo: Kmetijska okrajna zadruga ? Kranju, registrovana zadruga z ome-lpno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Jenko “°za in Erzar Lovro, vpiše pa se član JJačelstva Pogačnik Janez, posestnik, ^vtrče št. 23. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. junija 1936. Zadr. IX 260/13 649. Sedež: Ljubljana. Han vpisa: 8. junija 1936. , Besedilo: Dom jugoslovanskih obrtni-!°v v Ljubljani, registrovana zadruga * omejeno zavezo. Ha občnem zboru dne 2. aprila 1936 g g^86 spremenila zadružna pravila v > ^brišejo se člani načelstva Mihelčič Van Vidmar Ivanka, Jankovič Matija n Breskvar Anton, vpišejo pa se člani ^''elstva: g 'larc Anton, kroj. mojster v Ljubljani, pmeniška ulica 4, Kregar Josip, tes. °jster v Ljubljani, Povšetova ulica, Sajovic Rajko, miz. mojster v Ljubljani, Fiignerjeva ulica 13, Praznik Ivan, miz. mojster v Ljubljani, Za vrti št. 9. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1936. Zadr. XI 10/3 * 650. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: dne 30. junija 1936. Besedilo: »Domačija«, stavbna zadruga mestnih uslužbencev ljubljanskih, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Izbrišejo se člani načelstva Tavčar Ciril, dr. Mis Franta, Pelan Vladimir in prof. Kleč Frida, vpišejo pa se člani načelstva: Šuštar Lovrenc, načelnik, Stopar Davorin, podnačelnik, Košak Mila, roj. Ocepek, in Pavšič Albin, vsi uradniki mestnega magistrata v1 Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1936. Zadr. IX 55/6 * 651. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. junija 1936. Besedilo: Hranilni in posojilni zavod v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Barle Janko, vpiše pa se član načelstva Golf Anton, župnik v Srednji vasi v Bohinju. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1936. Zadr. VII 254/20 * 652. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. junija 1936. Besedilo: Kmetijska družba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani izvršnega odbora: Sancin Ivo, Grad Ivan, Ažman Ivan, Lenarčič Stanko, Pestotnik Ivan in Pipan Tvan, vpišejo pa se člani izvršnega od-’ bora: dr. Kovačič Stanko, posestnik, Košaki, podpredsednik, Soršak Anton, ravnatelj, Ljubljana, podpredsednik, Urek Ivan, posestnik, Globoko, Mravlje Milan, geometer v Ljubljani. Petovar Lovro ostane član izvršilnega odbora, ni pa več podpredsednik. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1936. Zadr. X 318/5 653. * Sedež; Ljubljana. Dafa vpisa: 11. julija 1936. Besedilo: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. t Izbrišeta se Člana načelstva Punčoh Mirko in Černeka Zmago, vpišeta pa se člana načelstva: Magajna Jože, žel. uradnik v Ljubljani, Korytkova 31, Verhovšek Vojteh, žel. uradnik v Mariboru, Ptujska cesta 28. Okrožno kot tr£. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. julija 1936. Zadr. VII 143/46 * 654. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. junija 1936. Besedilo: Privredna in zdravstvena zadruga za uzajamno pomaganje, reg. zadruga z o. z. v Ljubljani. Izbriše se član načelstva Peter Velikonja, vpiše se Jakob Gregorec, trg. potnik v Ptuju. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1936. Zadr. XI 42/23 * 655. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. junija 1936. Besedilo: Privredna in zdravstvena zadruga za uzajamno pomaganje, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Vpišeta se člana načelstva; Čampa Joško, uradnik v pok. v Ljubljani, Ge-strinova ulica 8, in Primožič Leopold, vodja zemljiške knjige v pok. v Ljubljani, Gregorčičeva 7. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1936. Zadr. XI 42/24 * 656. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. junija 193b. Besedilo: Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Ložar Franc, vpiše pa se član načelstva Brinskele Ivan, čevljar v Ljubljani, Florijanska ulica 23. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1936. Zadr. VI 268/2i * 657. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. junija 1936. Besedilo: 'Splošna delavska gospodarska zadruga »Železničarski dom«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Izbrišejo se člani načelstva Pavlič Hinko, Sivka Martin, dr. Lemež Milan, Baznik Ivan in Zaviršek Anton, vpiš.ejo pa se člani načelstva: Čepeljnik Franc, strojevodja drž. žel. v p., Štepania vas 77, načelnik zadruge, Pušnik Martin, vlakovodja drž. žel. v p., v Ljubljani, Podmilščakova 25, Zdovc Anton, vlakovodja drž. žel. v p. v Ljubljani, Kamniška 4, Makuc Ivan, mestni uslužbenec v Ljubljani, Stadionska ulica 18, Pajer Hinko, zas. tehn. uradnik v Ljubljani, Cimpernlanova ulica 1. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. juniia 19BS. Zadr. .VI 273/24 658. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. junija 1$36. Besedilo: Učiteljski dom v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 9. aprila 1936 so bila spremenjena zadr. pravila v §2. Namen zadruge je vzdrževati v Ljubljani lasten zavod, ki naj nudi zadružnim članom popolno oskrbo njih sirot in na ljubljanskih šolah študirajočih otrok brezplačno ali po primerno nizki ceni. Izbriše se član načelstva Kobal Josip, vpiše pa se Član načelstva Urbančič Anton, učitelj v Ljubljani, Oražnova ul. 5. Vpiše se Kobalu Josipu podeljena pravica sopodpisovanja. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1936. Zadr. VIII 292/8,9 * 659. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. junija 1936. Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva ing. Fatur Drago, vpiše pa se član načelstva Gorkič Franc, višji rač. inšpektor banske uprave v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, o(ld. III., dne 6. junija 1936. Zadr. IX. 49/8 * 660. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. junija 1936. Besedilo: Zadružna tiskarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Vpiše se Blejcu Maksu, faktorju Zadružne tiskarne v Ljubljani, podeljena p rok u ra. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1936. Zadr. II 160/58. * 661. Sedež: Ljutomer. Dan vpisa: 25. junija 1936. Besedilo: Kmetijska zadruga v Ljutomeru, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 14. junija 1936 so se izpremenila zadružna pravila v § 9. Opravilni delež znaša diri 10'—. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. junija 1936. Zadr. V 76/3 Konkurzni razglasi 662. 2259 Konec poravnave. V poravnalni stvari Engeleta Valterja, posestnika in trgovca v Kočevju, se v smislu § 55. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša postopek za dovršen, ker je odločba o odobritvi poravnave postaia pravnomočna. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. julija 1936. Por 2/36-16. 663. 2265 Sklep. Poravnalna zadeva Kunstlja Franceta, ključavničarja in trgovca na Bledu. Potrja se prisilna poravnava izven konkurza, ki jo je dolžnik sklenil na poravnalnem naroku sreskega sodišča Radovljica dne 6. junija 1936 s svojimi upniki tako, da plača svojim upnikom 40% kvoto tekom leta po pravnomočnosti poravnave, in sicer K v 6 mesecih, Vi v devetih mesecih, ostalo polovico pa v 12 mesecih po pravnomočnosti poravnave. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. julija 1938. Por 14/36-35. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 2289 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. julija 1936. Aktiva. dinarjev Podloga . . .1.535,312.771-91 (-11,817.602-43) Devize, ki niso v podlogi 430,680.890"45 (— 690.247-38) Kovani novac 422,281.190"50 (+12,202.717"—) Posojila . . . 1.598.408.455-07 (- 7,703.820--) Vrednostni papirji . . . 40,344.667-31 (- 5,600.000--) Prejšnji predjemi državi . . . 1.660,965.334-01 (+ 38.333-30) Začasni predjemi gl. drž. blagajni 600,000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 134,935.425"60(— 53.031"72) Vrednosti ostalih fondov ............ 29,869.231-68 Nepremičnine .......... 161,632.523-92 (4- 350.67P96) Razna aktiva 595,051.015-73 (- 3.956.456-61) 7.209.481.506-18 Pasiva. dinarjev Kapital . . 180,000.000-- Rezervni fond .... 146,271.613-61 (+ 3.808-28) Ostali fondi . 30,196.636-92 Novčanice v obtoku . . . 4.780,079.800-- (-39,784.700--) Obveze na pokaz 1.658,681.843-21 (+17,026,960-79) Obveze z rokom .... 50,000.000"— Razna pasiva 365,251.712-44 (+ 5,525.495"05) 7.200.481.506-18 Obtok in Obveze . . . . 6.438,761.643-21 Celotnokritje .... 30-64 °/o Kritje v zlatu .... 29*41 % Obrestna mera: po eskomptu.................................5% po zastavah: na zlato in varante.......................5% na vrednostne papirje . • » . , • 6% No. 7183/1. 2228 Razglas. Dne 10. avgusta 1936 ob 10. uri se bo pri sreskem načelstvu v Kranju v sobi Št. 5 vršila dražba lastnega lovišča »planina Šija«, ležečega v davčni obČipi Sv. Katarina, za dobo od 1. aprila 1936 do 31. marca 1948. Lovišče meri 243"2886 ha. Izklicna cena je din 1500-—. »Šija« je obremenjena z realnim bremenom predpravice zakupa lova in uporabe lovske koče v korist dr. Borna Karla in njegovih pravnih naslednikov. Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbe položiti varščino din 1.500-— v gotovini in se izkazati z veljavno lovsko karto. Če dražba ne bi uspela, se bo vršila vnovična dražba brez posebnega oklica dne 17. avgusta t. 1. ob isti uri in na istem kraju, eventualno tudi pod izklicno ceno. Podrobni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu med uradnimi urami. Sresko načelstvo v Kranju, dne 14. julija 1936. T. No. 476/5. 2233 3-1 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu prvo javno pismeno ofortno licitacij® za oddajo vzdrževalnih del na državnih cestah št. 17 in 47 na dan 22. avgusta 1936 ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru v sobi št. 51. Na licitaciji se bodo oddala sledeča dela: a) Na državni cesti št. 17: 1. poprava mo6tu čez Dravo v Ptuju v km 23,660; proračun znaša .................. 2. poprava mostu čez Pesnico v km 37,820; proračun znaša . . 3. naprava cevnih pro-pustov premera 50 cm v km 8,602 in km 23,090; proračun znaša . . . . . 4. razširitev in ureditev ceste v Spodnji Hajdini od km 21,398 do km 21,628; proračun znaša . . . Vsa dela na državni cesti št. 17 skupaj Kavcija znaša din 8000. b) Na državni cesti št. 47: 1. poprava lesenih ino-stov v km 94,315 in 102,670; proračun znaša .................. 2. dobava in postavitev 10 komadov pol-kilometrskih kam- i nov; proračun znaša 3. dobava 340 koma-dov mejnikov iz armiranega betona* proračun znaša . . din 31.400—» „ 18.000 > „ 6.400—» „ 18.000— din 73.800— din 44.176-1°» „ 630 ’ u 4.080-' Vsa dela na državni cesti št. 47 skupaj din 48.886-10. Kavcija znaša din 5000. Kavcija se polaga pri davčni upravi Maribor-okolica do 10. ure na dan licitacije. Ponudbe je vlagati v obliki popusta v procentih (tudi z besedami) na cene uradnih proračunov, in sicer ločeho za državno cesto št. 17 in 47. Načrti, proračuni in vsi pogoji licitacije so na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek. T. No. 708/3. 2168 3-3 Razglas o licitaciji *a oddajo gradnje opornih zidov na progi km 38—44 ter na progi km 104*5 in 108-8 državne ceste št. 50. Po nalogu kraljevske bahske uprave v Ljubljani V. No. 3699/1 z dne 8. aprila 1936 razpisuje sresko načelstvo v Celju prvo javno, pismeno, ponudbeno licita-cijo za oddajo gradnje opornih zidov nd progi km 38—44 ter na progi km 104.5 in 108.8 državne ceste št. 50 na dan 1. avgusta 1936 ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju, soba št. 16. Proračun: ska vsota znaša za gradnjo zidov v km 38—44 din 32.033-— in za gradnjo zidov v km 104.5 in 108.8 din 23.323*—. Kavcijo, ki znaša za prvo vrsto del din 4.000-— in za drugo din 3.000-—, je vložiti pri davčni upravi v Celju najpozneje na dan licitacije do 10. ure. Proračun, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju, kjer se dobijo tudi potrebna Pojasnila. S kolkom za din 100-— opremljene Ponudbe na predpisanem obrazcu je vložiti na dan licitacije najpozneje do ll. ure. Sresko načelstvo v Celju, dne 11. julija 1936. Vi. št. 1147. 2246 Razglas. Z odtokom ministrstva za notranje Posle št. IV—2840 z dne 12. junija 1936 Se je spremenilo dosedanje ime občine ^Trnovska vas« v ime >občina Sv. Bol-u‘nk v Slov. gor.«. Od dne 1. avgusta 1936 naprej preneha torej naziv občine: ^Trnovska vas« ter se glasi odtlej: ‘Sv. Bolfenk v Slov. goricah«. Uprava občine Trnovska vas, dne 17. julija 1936. * 2267 Agrarni primer: Hotiza. btev.: R u 147/27—233. Razglas o razgrnitvi načrta 0 nadrobni delitvi in ureditvi užitnih in gospodarskih pravic na skupnih zemlji- ščih posestnikov iz Hotize, Marofa in Velike Poljane. Načrt o nadrobni delitvi in ureditvi v katastrski občini Hotiza (vi. št. 23), kat. obč, Kapča (vi. št. 77) vpisanih skupnih zemljišč bo na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1909, dež. zak. št. 44, od dne 30. julija 1936 do vštetega dne 12. avgusta 1936 pri načelniku gospodarskega odbora g. Kelencu Mihaelu v Hotizi razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 30. julija 1936 v času od 13. do 14. ure pri načelniku gospodarskega odbora g. Kelencu Mihaelu v Hotizi. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 30. julija 1936 do dne 28. avgusta 1936 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 20. julija 1936. Komisar za agrarne operacije: dr. Maršič s. r. $ E. R. št. 8744. 2253 3-1 Razpis. Obča državna bolnica v Ljubljani razpisuje za čas od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937 prvo (I.) ofertno licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona o drž. računovodstvu (B pogodbe in nabave) in pravilnika za izvrševanje istega, in sicer: dne 24. avgusta 1936 za meso, slanino in drobovino ter moko in mlevske izdelke; dne 25. avgusta 1936 za kruh in kvas ter mleko in mlečne izdelke; dne 26. avgusta 1936 za špecerijsko in kolonialno blago ter hišne potrebščine; dne 27. avgusta 1936 za zdravila, ob-vezila in druge sanitetsko-lekarniške potrebščine. Licitacija se bo vršila vsakokrat ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika te bolnice. Pogoji, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga za udeležbo pri licitaciji, se dobe v ekonomski pisarni bolnice. Iz uprave obče državne bolnice v Ljubljani, dne 18. julija 1936. * Št. 630/36. 2201-3-2 Razpis dobave. Za dobavo živilskih in hišnih potrebščin drž. bolnici za ženske bolezni v Ljubljani v času od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937 se razpisuje prva olert-na licitacija, ki se bo vršila po določilih člena 89. v zvezi s členom 82. ter osta- lih predpisov zakona o državnem računovodstvu, pravilnika za njega izvrševanje in ostalih zakonskih predpisov ter pooblastil, in sicer: 1. dne 27. avgusta 1936 za špecerijo in hišne potrebščine, za mleko in mlečne izdelke; 2. dne 28. avgusta 1936 za vse vrste mesa, mesne izdelke in slanino, za kruh vseh vrst in kvas, za moko, mlevske izdelke in poljske pridelke. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni tukajšnje bolnice. Če prva licitacija ne bo uspela iz kakršnega koli razloga, se bo vršila v smislu člena 94. zakona o državnem računovodstvu na istem kraju in ob istem Času druga ofertna licitacija, in sicer za potrebščine, navedene pod točko 1. dne 17. septembra 1936 in za one pod točko 2. dne 18. septembra 1936. Pogoje kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 13. julija 1936. * Št. 59. 2245 Razpis težaških, zidarskih in instalacijskih del za šolski vodovod v Št. liju pri Velenju, Načrti in druga pojasnila se dobe pri predsedniku kr. šol. odbora Grilu Francu, p. d. Mak, v Lazah in pri župnem uradu v Št. liju pri Velenju. Pravilno kolkovane ponudbe s 5% varščino v gotovini ali v drž. vrednostnih papirjih je predložiti za posamezna ali za celos kupna dela pri krajevnem šol. odboru v Št. liju pri Velenju (v roke predsednika Grila Franca) do 10. avgusta 1936 do 18. ure. Kraj. šolski odbor si pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponudbe. Krajevni šolski odbor v Št. liju pri Velenju, dne 18. julija 1936. •j. Štev. 1016/36. 2261 Objava. Po § 8. adv. Zakona se objavlja, da je gospod Jelenc Gojmir z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Mariboru, Sodna ulica 9/II. V Ljubljani, dne 20. julija 1936. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani: podpredsednik dr. Krivic Rudolf s. r. Razne objave 2252 Objava. Izgubila sem evidenčno tablico štev. 2-16044-5 bicikla in jo proglašam za neveljavno. Trnovlje pri Celju, dne 13. julija 1933. Zdolšek Lizika s. r. Razni računi . r . Položitelji depozitov in Razni r Depoziti 2244 Objava. Izgubila se je potniška legitimacija zbornice za TOI št. 226 od 2. junija 1936 na ime Jos. Bukovec ter se zaradi tega razveljavlja. Voršič Franc, Maribor, Vrbanova ul. 19. * 2189-3-3 Objava. Izgubile so se sledeče carinske deklaracije iz leta 1928.: št. 8757 z dne 13. avgusta, št. 8993 z dne 17. avgusta, št. 14.526 z dne 25. oktobra, št. 14.528 z dne 25. oktobra, št. 14.542 z dne 25. oktobra, št. 14.742 z dne 27. oktobra, št. 15.046 z dne 31. oktobra, št. 15.256 z dne 5. novembra, št. 15.432 z dne 6. novembra, št. 15.675 z dne 9. novembra, št. 18.128 z dne 7. decembra, št. 18.030 z dne 5. decembra, št. 18.350 z dne 11. decembra, št. 18.893 z dne 19. decembra, št. 19.131 z dne 21. decembra v zadevi P. Ladstiitter & sinovi v Dom- Žalah ter jih proglašamo za neveljavne. 2236 Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Bilanca za 1. 1935. Aktiva; Debitorji 570.640-97, inventar 450.458-10, nepremičnine 358.466-20, blagajna 19.128-55, Poštna hranilnica 709-39, zaloga 131.455-—, zguba 67.945-63, skupaj 1,598.803-84. Pasiva: Delnice 625.000-—, banke 820.520-73, kreditorji 153.283-11, skupaj 1,598.803-84. Račun zgube in dobička za 1. 1935. Dati: Stroški 1,146.563-49. Iineti: Bruto-dobiček 947.162-86, zale; ga 131.455-—, zguba 67.945-63, skupaj 1,146.563-49. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Upravni svet. NAHODIVA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Imovina Bilanca z dne 30. junija 1936. Dolg din Obtok in a vista obveznice . . 6.449,076.167'60 Skupna podloga z 28'5% prima 1.989,174.282-53 pokritje 30*84% Zlato v blagajnah z 28*5% prima 1.893,590.310'56 pokritje 29 36% Po sklepu upravnega odbora z dne 23. maja 1936 smo podpisani pregledali gornjo bilanco, jo primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točna in pravilna. 7. julija 1936 v Beogradu. Člani upravnega odbora: Milan L. Milič Tihomir Panič Dr. Igor Roziua Aleksander I. Jovanovič-Resavac Šef knjigovodstva: Dragomir Dragojevič Na podstavi 81. 34. in 53. zakona o Narodni banki in čl. 59-statutov je nadzorstveni odbor pregledal gornjo bilanco in J° odobruje, ko je ugotovil, da je pravilna. 8. julija 1936 v Beogradu. Predsednik: Ljubomir Mihajlovič Člani nadzorstvenega odbora: Živojin Jankovič Svetozar Godevac Dragoslav V. Gavrovič Tauasije Zdravkovič Zafir Stankovič Podloga: zlato v blagajnah '«• • V > » zlato v inozemstvu . . . . novec v tujem denarju : . devize......................... Devize, ki niso v podlogi . . Kovani novec: v srebru in niklju . , , . Posojila: na menice • •»««■« *• na zaloge Vrednostni papirji................ Prejšnji predujmi državi . . . Začasni predujmi glavni državni blagajni....................... Vrednosti rezervnega fonda . Vrednosti fonda za amortizacijo nepremičnin..................... Vrednosti bančnih fondov: za zidanje založišča . . . . za podpiranje kmetijstva . . za podpiranje kmetijske književnosti ......................... za dopolnitev dividende . .' Vrednosti pokojninskega fonda Nepremičnine...................... Zavod za izdelovanje bankovcev Pohištvo in oprema , . , . računi in kavcije « ■ ■ . . 113,071.806'53 45,352.461'02 2,575.908-82 10.300,605.510'42 10.300,005.510'42 Glavnica............................ Bankovci v obtoku . , , « , Obveznosti na polcaz: državne terjatve................. žiro-računi razni računi Obveznosti z rokom . ■ . , . Rezervni fond....................... Fond za amortizacijo nepremič- Ulil .................... • l • Bančni fondi: za zidanje založišča . > . . za podpiranje kmetijstva . . za podpiranje kmetijske književnosti ......................... za dopolnitev dividende . . Pokojninski fond bančnega osebja.............................. 13,532.270'98 718,.571.791*10 883,492.205''52 2,566.178*01 403.432*10 341.956-18 3,197.033*60 180,000.000-— 4.833,479.900*- 1.615,596.267-60 50,000.000— 145,267.705*33 23,687.998*93 6,508.600*49 1.547,995.550*61 422,200.416*02 404,999.817*- 784*03 600,000.000-- 136,519.222*32 6,437.015*96 44,329.098*79 161,000.176*37 550,451.547*01 3.089,521*873*08 Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, [Tiska in zalaga Tiskarna Merkur y Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani,