m
■i»
F -
h -
Glasilo Botaničnega društva Slovenije

VSEBINA:	stran
RoBli D., Wraber T..: Življenje in delo botani-	7
ka Gabrijela Tomažiča (1899-1977)
Trinajstič I,i Stjepan Horvatic i Gabrijel	23
Tomažič - pioniri fitocenoloških istraživanja travnjakau Sloveniji
Zupančič M.: Vegetacijska raziskovanja G.	31
Tomažiča na Notranjskem Snežniku
Marinček I,, Košir P., Šilc U; Prispevek k	41
sinsistematiki asociacije lsopyro-Fageium Košir 1962
Čarni A., HrovaT T.: Vegetacija gozdnih posek	57
na dinarskem visokem krasu
Čušin B.: Inicialne združbe na prodiščib reke	67
Kadiže v zahodni Sloveniji (asociacija Epilobio-Scrophularietitm caninac W. Kocli & Br.-Rl. ex Mtiller 1974)
Šac U: Združba z vrsto Fesiuca mhru kot	79
dominantno vrsto na cestnih brežinah
Martinčič A.: Vegetacijska podoba vrste	87
Schoenus fernigineus L. v Sloveniji
KvtnaR L.: Pokljuška smrekova barja -	107
prispevek k pestrosti gozdnatega prostora
Rozman B.: Flora kvadranta 0051/1 (Rovte,	115
osrednja Slovenija)
STRCULC Krajšek S., Jogan N.: Epilobium	125
montanam L. in £. eollinum C. C. GmeL v Sloveniji
Plazar J., Jogan N.: Skupina smrdljiike	135
tGeranium mbetrtianum. agg.) v Sloveniji
Trčak B., Jogan n.: Carex vulpma ogg. v	145
Sloveniji
Matic B., Pavletič Z.: /ris cmgialli Ambr.	159
(Iridaceae) v Sloveniji - kariološka analiza
TraJber D., Breznikar a., Sinkovič T..	167
Batič F.: Ugotavljanje križancev doba (Quercus robur L.) in gradna (Quetvu\ petraea (Mau.) Liebl.) z morfološko analizo listov
Grebenc T., Kraigher H.: Kartiranje tipov ektomikorize po anatomski metodi in s primerjavo s PCR-RFLP vzorci eksikatov gliv iz mikoteke G1S
CONTENTS:
Robič D., Wrabf.r T.: Life and work of botanist Gabrijel Tomažič (1899-1977)
Trinajsti« L: Stjepan Horvatič i Gabrijel Tomažič - the pioneers of phytosociological investigations of grasslands in Slovenia
Zupančič M.: Tomažič's researches in Snežnik mountains
Marinčf.k i.., Košir R, Šilc I".: Coniribution
to the synsystematics of the association Isopyro-Fagelum Košir 1962
Čarni A., HrovaT T.: Vegetation of forest clcarings in Dinaric Karst
Čt.štN H.: Initial Communities on the Gravel-banks of the Nadiža river in Western Slovenia t association Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br.-Bl. ex Muller 1974)
Šilc U: Community with Fesiuca rubra as dominant species on roadside slopes
Martinčič A.: Vegetalional status ofSchoenus ferrugineus L in Slovenia
Ki;tnar L.: Spruce mires on the Pokljuka plateau - a contribution to the biodiversity of woodlands
Rozman B.: Flora of quadrant 0051 /1 (Rovte, Central Slovenia)
Stkgulc Krajšek S., Jogan N.; Epilobium momanum L- and E. collimtm C. C. Ginel. in Slovenia
Plazar J., Jogan IN.: Geranium robeniamim agg. in Slovenia
Trčak B.. Jogan n.: Curex vulpina agg. in Slovenia
TrinajstiC 1.: Iris cengialti Ambr. IIridaceae) in Slovenia - karyological analyses
Trajber I)., Breznikar A., Si.nkovk T., BatičF.: Assessment of common (Quercus robur L.) and sessile oak (Quercus petraeu I Matt.) Liehl.) hybrids by morphological leaf analyses
Grebem T., Kraigher H.: Mapping of types of ectomycorrhizae by anatomical method and by comparisons of the PCR-RFLP database of exi-cates of fungal fruitbodies from tlie Herbarium and Mycntheca of Ihe Slovenian Forestry Institute
Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia Splošno
Revija objavlja prispevke, ki obravnavajo floro in vegetacijo. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Prispevki so napisani v slovenskem ali angleškem jeziku, samostojni članki pa morajo vedno imeti izvlečka v angleščini in slovenščini, če je besedilo angleško pa slovenski povzetek. Prispevki naj bocio napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk (uporabljajo naj se le tam, kjer jih predpisuje pravopis), znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi (na tipkopisu valovito podčrtana), naslove se natisne odebeljeno, priimki avtorjev pa naj bodo napisani z "malimi kapitalkami" (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem (tudi, ko nadomešča besedico "do", npr 5-6 cm) naj bodo presledki. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (1990), če pa vključimo v tekst znake, ki jih običajno ne uporabljamo (npr. a, f. e. B), jih na natisnjenih kopijah obkrožimo in ponovimo na desnem robu. Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila, pri pisanju pa izključimo avtomatsko deljenje besed ("auto hyphenation off') in prav tako besed ne delimo sami.
V tekstu citiramo avtoije po vzorcu: "PaULIn (1917)" ali "(Loser 1863a)", številko strani pa dodamo letnici (npr. "1917: 12", "1917: 23-24") le ob dobesednem navajanju. Predvsem v prispevkih, ki navajajo mnogo znanstvenih imen rastlin ali združb, se držimo nomenklature v nekem standardnem delu (npr. Martinčič, A. & al., 1999: Mala flora Slovenije. ... - nomenklatura vir naj bo imenovan v uvoduem delu, za izvlečkoma), da po nepotrebnem ne navajamo imen avtorjev. Tudi sicer se avtorski citati izpisujejo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v nekem članku.
Oblikovanje besedil
Samostojni članki (razen poročil, razmišljanj in komentarjev, pri katerih je dopuščeno več svobode) se začno z naslovoma v slovenskem in angleškem jeziku (na natisnjenih kopijah naj bodo vsi naslovi in podnaslovi podčrtani, po možnosti tudi krepko natisnjeni), sledi navedba avtoija(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), navedba poštnih in elektronskih naslovov avtorjev ter izvlečka v angleščini in slovenščini. Podnaslovi prvega reda so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi drugega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4) itd. Nadmorsko višino okrajšamo kot "m n.m".
Viri - Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu:
Amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59-65.
Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp.
Hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge, pp. 257-258.
Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varst. Nar. (Ljubljana) 14-15: 9-428.
Pri štirih ali več avtorjih napišemo le prvega in "& al", pri manj znanih revijah navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih navajamo tudi v besedilu.
12-13 (2001)
Revijo Hladnikia izdaja Botaničnodruštvo Slovenije. V reviji izhajajo floristiim, vegetacijski in dragi holanični prispevki. Revija izhaja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih, vsaj dvakrat letno.
Uredništvo; I. Dakskobler, N. Jogan (tehnični urednik), M. Kaligarič, A. Martinčič (glavni in odgovorni urednik), T. Wraber in zunanji člani uredniškega odbora: H. Nikifeld (Wien), L. Poldini (Trieste), I. Trmajstič (Zagreb).
N aslov uredništva: Nejc Jogan, Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana. Slovenija; tel.: +386 (0)1 4233388, email: webmaster.bds@uni-lj.si ali neje.jogan@uni-lj.si
Cena posamezne Številke je določena ob izidu. Člani Botaničnega društva prejemajo revijo brezplačno.
Številka žiro računa pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133-05-1038 ¡17-2045/79 Botanično društvo Slovenije Ižanska 15 Ljubljana
davčna številka: 31423671 ISSN: 1318-2293, UDK: 582
Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo RS, številka 415-01-100/93 z dne 16. 12. 1993 šteje Hladnikia med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3. zakona o prometnem davku, za katere se plačuje 5% davek »d prometa proizvodov.
Priprava za tisk in tisk: Tiskarna Pleško d. o. o. Naklada: 300 izvodov
Fotografija na naslovnici: Gabrijel Tomažič
Članki v tej številki Hladnikie so bili predstavljeni na simpoziju "Flora in vegetacija Slovenije 1999", ki je bil posvečen stoti obletnici rojstva Gabrijela Tomažiča (1899-1977)
Articles in this issue of Hladnikia were presented at the symposium "Flora and Vegetation of Slovenia 1999" dedicated to the hundreth anniversary of Gabrijel Tomažič (1899-1977)
NAGOVOR MINISTRA DR. LOJZETA MARINČKA OB ODPRTJU TOMAŽIČEVEGA SIMPOZIJA
Spoštovane kolegice in kolegi!
Delovanje Gabrijela Tomažiča je bilo tesno povezano z delom in snovanjem veleza-služnih pionirjev v raziskovanju vegetacije na Slovenskem Maksa Wraberja in Vladimirja Tregubova. Zato dovolite, da izkoristim priložnost in z ozirom na nekoliko odmaknjen čas neobremenjeno razgrnem poglede na njihovo delo, kakšni so bili njihove ambicije in zasluge pri preučevanju vegetacije na Slovenskem, čas v katerem so delovali, in kakšno dediščino so zapustili zanamcem.
Gabrijel Tomažič, zelo blizu temu, čemur se reče genij, je zablestel kot meteor na našem fitocenološkem nebu. Njegovi prvenci so obetali, da bomo dobili Slovenci fitocenologa evropskega tormala, enakovrednega plejadi fito.cenologov od Braun-Blanqueta do Tiixena, Moora in drugih. Njegova dela o gozdovih rdečega bora so tudi danes klasična fitocenološka dela, biseri fitocenološke literature. Vendar je predčasno odnehal, kar sc zelo pogosto dogaja izredno nadarjenim ljudem s filozofsko dušo, ki vidijo stvari globlje in jih tudi globlje dojemajo kot sodobniki ter jih premaga scio me nihil scire. Preprosto obupajo nad dejstvom, da smo ljudje trenutna bitja, z omejenimi možnostmi dojemanja svoje okolice in z bremenom našega iskateljstva: kdo smo, od kod prihajamo, kam smo namenjeni. Gabrijel Tomažič, brez dvoma po svoji duši filozof, je v nekem obdobju izgubil tla pod nogami, po vrnitvi v normalno življenje pa mu njegova opešana življenjska energija in izredna samokritičnost nista dovoljevali, da bi svoja izredno bogata opazovanja in zamisli spravil na papir. Ko se danes sprašujemo, kakšno dediščino nam je zapustil Gabrijel Tomažič na fitocenološkem področju, smo zaradi njegove sicer enkratne, vendar fragmentarne dejavnosti z odgovorom nekoliko v zadregi. Verjetno bi dali kompetenten odgovor na to vprašanje fitocenologi, Tomažičevi prijatelji, ki so imeli srečo, da so osebno doživljali njegov fitocenološki esprit. Vsekakor lahko ugotovimo, da tako izčrpnega popisovalca rastlinskega sveta, z bogatim florističnim znanjem in izrednim smislom za sinsitematiko, v Sloveniji še danes težko najdemo.
Njegov sodobnik Maks Wraber je bil povsem nasproten značaj. Trdno je stal na slovenskih tleh. Mož z neomajnim značajem, velik garač, pošten, dosleden, nepopustljiv do sebe in zahteven do drugih, globoko veren, z življenjskim načelom ora et tabora, zaljubljen v fito-cenologijo, njena osrednja osebnost na Slovenskem. Samo mož s takimi lastnostmi je lahko previhari! viharne čase po drugi svetovni vojni in istočasno intenzivno preučeval gozdno rastlinje po vsej Sloveniji. Bil je resnično izredno delaven, njegovi sodelavci so pripovedovali, da so delali popise, ko seje zvečerilo, tudi ob svetlobi baterije. Mogoče to zveni danes nekoliko neresno, v dobi potrošniške miselnosti, ko se delo konča ob uri, odmerjeni s sindikalnim sporazumom. Takrat smo delali drugače, z danes komaj razumljivim entuziazmom, ki je meji! na skoraj fitocenološke orgije. Delali smo od jutra do večera, ne da bi kdo sploh pomislil na plačane nadure. Da ne govorim o težavnih razmerah dela na terenu: ni bilo toliko gozdnih cest, kot jih je danes, na žalost so bile mnoge skoraj uničene, tudi ni bilo prevoznih sredstev. Vse smo opravili peš. Pogosto smo hodili ure, da smo prišli na kraj raziskovanja. Najprej smo imeli mopede, pogosto sva se peljala dva na enem, tudi motorje smo uporabljali, nato so prišli na vrsto fički, frankofili smo si omislili spačke, redki so imeli volksvagne. Na terenu smo ostajali po cel teden ali celo štirinajst dni. Skoraj brez vsakega udobja, v gozdarskih
kočah. Naši fitocenološki mentorji so delili tegobe terenskega dela z nami. Tako se je skovalo med nami neko vmesno stanje med globokim spoštovanjem in tovarištvom. To skoraj neverjetno garaštvo je rodilo poleg drugega enormno število fitocenoloških kart s pripadajočimi elaborati. Ko mlajša generacija uporablja te karte in prebira te elaborate, ki omogočajo lažje delo na terenu, naj vsaj za trenutek pomisli na svoje starejše kolege in jim v duhu poreče hvala za njihovo predano delo.
Naj se povrnem na razmišljanje o našem velikem fitocenologu Maksu Wraberju, osrednji osebnosti naše fitocenologije. Samo mož s takšno energijo, izobrazbo in predanostjo je lahko ustvaril skoraj nepregledno število elaboratov, znanstvenih razprav in poljudnih člankov. Prvi je podal pregled gozdne vegetacije Slovenije, prvi seje spustil na spolzka tla opisovanja conalne gozdne vegetacije, ki terja veliko znanja in tudi pronicljivosti, kar ni dano vsakemu raziskovalcu vegetacije.
Pa še nekaj izredno simpatičnega. Skoraj nemogoče je opisati, s kakšnim ognjem in navdušenjem je Maks Wraber v tujini, koder je imel veliko prijateljev, predstavljal naravo in lepote naše Slovenije. Mogoče so bila njegova dognanja s stališča današnjega vedenja včasih nekoliko preohlapna. Vendar nam je Maks Wraber prvi odprl vrata na stežaj v evropski prostor. Bojim se, da ga nismo takrat povsem dojeli. Upam pa, da smo fitocenološka generacija za njim danes vredni njegovega spomina.
Končno še Vladimir Tregubov. ruski emigrant, kozmopolit, ki seje po prvi svetovni vojni zatekel v državo z ljudmi s provincialno miselnostjo. V Bosni je začel preučevati tamkajšnje lepo ohranjene jelovo-bukove gozdove. Zelo izobražen mož, ki mu tuji jeziki niso delali težav, se je po drugi vojni izredno zavzeto lotil preučevanja gozdnih združb na dinarskem in predalpsko-alpskem območju Slovenije. Prvi je začel z načrtnim kartiranjem gozdnih združb v Zgornji Savski dolini in zbral okoli sebe dandanes starejšo generacijo fi-tocenologov. Kot gozdarje imel izreden smisel za ločevanje med posameznimi ekološkimi kompleksi in za združevanje, kot danes pogosto rečemo, osnovnih in uporabnih znanosti. Gozdne združbe, ki jih je opisal, Še danes "stojijo", mogoče sicer pod drugimi imeni, vendar je bistvo spoznanja o njih ostalo. Takrat, po drugi svetovni vojni, smo imeli Slovenci enkratno priložnost, da bi on prevzel pedagoško delo na področju fitocenologije. Vendar za naše razmere ni bil "primeren", vsekakor pa je v Iranu ustanovil gozdarsko fakulteto in na njej predaval. Povsod si je s svojim svetovljanstvom in pametnim delom pridobil občudovanje in naklonjenost. Pozneje seje vrnil v naročje svoje druge domovine Slovenije in v njej končno in dokončno našel svoj mir.
Gabrijel Tomažič, Maks Wraber in Vladimir Tregubov, te značajsko tako različne osebnosti, so vsak po svoje postavili temelje fitocenologije v Sloveniji, temelje, ki so omogočili njihovim naslednikom, da smo se na tem področju enakopravno kosali z našimi sosedi. Hvaležni smo lahko usodi, da nam je dodelila takšne raziskovalce vegetacije na samem začetku uveljavljanja fitocenologije v svetu.
Življenje in delo botanika Gabrijela Tomažiča (1899-1977)
Life and work of botanist Gabrijel Tomažič (1899-1977) Dušan Robič', Tone Wraber2
1	Pugljeva 27, SI-1000 Ljubljana
2	Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana
Izvleček; Avtorja predstavljata življenje, delo in bibliografijo botanika in prvega slovenskega filocenolo-ga Gabrijela Tomažiča (Roč pri Buzetu, 23. 3.1899 - Vrhnika, 12. 5. 1977). Na ljubljanski univerzi jc 1928 diplomiral iz biologije, 1940 pa promoviral za doktorja znanosti z disertacijo o združbah borovih gozdov v Sloveniji. Poleg gozdne vegetacije je preučeval tudi združbe travišč. Od 1929 do upokojitve 1. 1 1973 je kot asistent, docent in izredni profesor deloval na ljubljanski univerzi. Poleg znanstvenih je objavljal tudi strokovne in poljudnoznanstvene članke ter sodeloval pri botaničnih priročnikih in učbenikih. Zlasti po 2. svetovni vojni je za gozdarsko prakso raziskoval gozdne združbe v raznih območjih Slovenije.
Abstract: The authors describe life, work and bibliography of the first Slovenian phytosociologisl, the botanist Gabrijel Tomažič (Roč near Buzct, 23, 03. 1899 - Vrhnika, 12. 05. 1977). He graduated in biology from the University of Ljubljana in 1928 and earned his PhD in 1940 with a dissertation on the Scotch and Black Pine forests in Slovenia. In addition to forests he also studied grassland communities. From 1929 till his retirement on 01. 01. 1973 he worked as assistant, assistant professor and as associate professor at the University of Ljubljana. He published scientific, technical and popular-science articles and contributed to botanical manuals and text-books. It was particularly after the 2M World War that he was carrying out for forestry menagement research on forest communities in different parts of Slovenia.
Uvod
Stoletnica rojstva Gabrijela Tomažiča, ki je od diplome na tedanji Filozofski fakulteti leta 1928 do upokojitve 1. I. 1973 deloval na ljubljanski univerzi, je priložnost, da pobliže predstaviva njegovo življenje, delo in bibliografijo, kar se doslej še ni zgodilo. Ob slovesu na ljubljanskih Žalah 16. 5. 1977 sta mu spregovorila tedanji predstojnik Gozdarskega oddelka A. Funkl (z besedami, ki jih je napisal D. Robič), v imenu slovenskih botanikov pa T. Wraber, s kratkim zapisom so se ga v Spominskem zborniku BF 19471977 II (1977) spomnili sodelavci gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete, nakar so izšli še članki v Slovenskem biografskem leksikonu (Adamič 1980), Primorskem slovenskem biografskem leksikonu (T. Wraber 1990) in Enciklopediji
Slovenije (T. Wraber 1999). Vsebino in obseg njegovega delovanja pri gozdarskem univerzitetnem študiju je prikazal Robič (2000). Tomažičev pionirski pomen za raziskovanje slovenske, zlasti še gozdne vegetacije obravnavajo Marinček, Puncer & Zupančič (1979), njegovo življenje in delo pa je v svojem pregledu fitocenoloških raziskav v Sloveniji na kratko opisal Zupančič (1997), ki je ocenil tudi Tomažičeve vegetacijske raziskave na Notranjskem Snežniku (2001). Ta je v uvodu v svoj pregled (1997) z besedami, da bi lahko o vsakem pomembnejšem li-tocenologu napisali poseben prispevek, pričujoči biografsko-bibliografski članek tudi že napovedal.
Prvi avtor, posredno pa seveda tudi drugi, se zahvaljujeta gospodu Antonu Vidmarju za prepustitev tistega dela Tomažičeve zapuščine, ki se nanaša na njegovo strokovno in pedagoško dejavnost, pa tudi na izčrpna ustna sporočila o svojem tastu, lei se ga
spoštljivo spominja in s katerim je vrsto let preživel pod isto streho.
Življenjepis
Gabrijel Tomažič je bil rojen 23. marca 1899 v Roču pri Buzetu v Istri načelniku orožniške postaje Francu in Ivani, roj. Bizjak. Otroška leta je preživel v Trstu. Po očetovi smrti (23. 1.1904) se je družina preselila na očetov rodni dom v Gradišču pri Vipavi, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo (1905-1912). Gimnazijsko šolanje, ki ga je 1912 začel na klasični gimnaziji v Gorici, je prekinil začetek vojne z Italijo (1915). Do vpoklica v vojaško službo je pomagal pri kmečkih delih na domu, študiral in opravljal izpite na klasični gimnaziji v Ljubljani. Od 17. 1. 1917 do 29. 11. 1918 je služil v avstroogrski vojski (soška fronta, tečaj za rezervne oficirje v Miirzzuschlagu, Tirolska). Gimnazijske študije je nadaljeval kot privatist na Višji gimnaziji s slovenskim
Slika 1: Gabrijel Tomažič po fotografiji, objavljeni leta 1944
učnim jezikom v Gorici in tam 10. 5. 1920 maturiral. 1.10. 1920 je vpisal biologijo in geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med študijem se je preusmeril na izključno biološke in geološko-paleontološke predmete, Osmi študijski semester jc, kot je to razvidno iz njegovega osebnega izkaza, ki ga hrani arhivsko-muzejska služba Univerze v Ljubljani (neuradno Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani), opravil v poletnem semestru študijskega leta 1923/ 1924, nakar o njegovi nadaljnji življenjski poti do dneva diplome (15. 2. 1928) ni podatkov. Pozen datum diplome je razložljiv z njegovim izjemno skromnim gmotnim položajem, ki se je izboljšal šele z nastavitvijo za asistenta-pripravnika na Botaničnem inštitutu 21. 9. 1929, potem ko je bil že 9. 10. 1928 nastavljen kot neplačani asisteni-volonter na tem inštitutu. Leta 1929 se je na Visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju 2 meseca specializiral pri genetiku E. Tschermak-Seyseneggu. Strokovni izpit za univerzitet-
SHka 2: Gabrijel Tomažič v poznejših letih.
Slika 3: Prof. dr. Franc Jcscnko s študenti v Dolini Triglavskih jezer 5.7. 1924. Od leve; Dušan Beg, Srečko Baučer, Gabrijel Tomažič, F. Jesenko, France Planina. Foto F. Planina (iz njegove zapuščine, last T. Planina)
nega asistenta za botaniko je opravil pred 4-člansko komisijo na univerzi v Beogradu 5. in 6. 10. 1934. Kot pisni izdelek je predložil temo Rastlinske zadruge gozdov in resav na Golovcu pri Ljubljani in sosednem hribovju Prvi dan je opravil splošni izpit iz nemščine, "srbsko-hrvatsko-slovenskega" jezika s književnostjo, naslednjega dne pa je pisal klav-zurno nalogo "Šuma/zemljište, prirodno-šumarske formacije in šumska granica" in
(pri dr. Ljubiši Glišiču kot članu komisije) naredil ustni strokovni izpit iz botanike . Ves asistentski strokovni izpit je opravil z odličnim uspehom, diplomo je podpisal minister za prosveto 20. 3. 1935.
Kmalu po strokovnem izpitu (5. 11.1934) se je poročil z Marijo Robida. V zakonu se jima je 12.7. 1939 rodila hči Marija Karmen.
Njegova disertacija "Asociacije borovih gozdov v Sloveniji" je bila na podlagi poročila
S. Horvatiča in J. Hadžija sprejeta 16.6. 1939, doktorski izpit (rigoroz) je pred izpitnim odborom, v katerem so bili J. Hadži, S. Hor-vatič, A. Seliškar kot člani in F. Kidrič kot predsednik, opravil in bil s tem promoviran 16. 3. 1940. Izpit in disertacija sta bila ocenjena z oceno 10.
Asistent je bil vse do leta 1943, ko gaje Fakultetni svet Filozofske fakultete 5. junija tega leta izbrai za docenta za botaniko. Zaradi neurejenih razmer v vojnem času je predlog za imenovanje obtičal na Visokem komisariatu in bil vrnjen septembra istega leta univerzi. Filozofska fakulteta je 13. 4. 1944 njegovo izvolitev ponovno predlagala v potrditev, kar se je zgodilo z odločbo šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani 27. 4. 1944. Ni jasno, zakaj je 27.7.1944 sledila odločba z istega mesta, s katero se Tomažič postavlja za asistenta. Vsekakor pa je bil 2. 12. 1941 imenovan za honorarnega predavatelja za botaniko na Filozofski fakulteti, kar se je nedvomno zgodilo zaradi odhoda prof. dr. Stjepana Horvatiča istega leta v Zagreb in mu omogočilo, da je - kot asistent - vendarle tudi predaval. Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije je imenovanje za docenta 25. 8. 1945 potrdilo, z veljavnostjo od 13.4.1944.22. 11. 1945 je bil imenovan tudi za honorarnega predavatelja za Mikroskopske vaje v tehnični botaniki z navodili, kar je sicer bil tudi že v letih 1938-1941, ko ga je na tem mestu nasledil dr. M. Wraber. 5. 12. 1945 ga je fakultetni svet Filozofske fakultete izvolil za izrednega profesorja za botaniko, kar je potrdil univerzitetni senat, nakar je bil 19. 4. 1946 z odlokom Ministrstva za prosveto vlade ljudske republike Slovenije postavljen za izrednega profesorja na Filozofski fakulteti. V zimskem semestru štud. leta 1946/47 je 23. 9. 1946 nastopil študijski dopust pri akad. P. M. Žukovskem na Inštitutu za aplikativno botaniko Timirjazovske akademije v Moskvi. Po vrnitvi jeseni 1947 je spet delal na Botaničnem inštitutu. Od decembra 1951
do junija 1953 je bil na daljšem bolezenskem dopustu. 26.6. 1958 je bil ponovno izvoljen za izrednega profesorja za splošno in sistematsko botaniko pri Naravoslovni fakulteti. 1. 10. 1960 je prešel na Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, katere del je postal - po preosnovanju nekaterih fakultet - študij biologije. Na tej, 1961 v Biotehniško preimenovani fakulteti, je predaval do upokojitve. Na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo pa je že v letih 1948-1952 predaval genetiko agronomom, v letih 1949-1952 ter 19571962 - po izvolitvi 10. 10. 1957 za honorarnega izrednega profesorja za fito-cenologijo - pa gozdarsko ekologijo in fito-cenologijo gozdarjem. Upokojen je bil s 1. 1. 1973 (Spominski zbornik BF, str. 182), umrl pa 12. 5. 1977 na Vrhniki.
Bibliografija
I. Natisnjeni prispevki in doktorska disertacija (1-48)
(1)	N. Košaninova rastlinsko-geografska raziskovanja Južne Srbije v letih 19111925. Geogr. vestnik 1: 130-136, Ljubljana 1925.
Pregledni članek o geobotaničnih raziskovanjih N. Košanina v Makedoniji in Metohiji.
(2)	Donos k spoznavanju rasprostranje-nosti rastlin na Slovenskem. I. Notranjski Kras, dolina Vipave, Trnovski gozd in Brda. Geogr. vestnik 4: 98-106, Ljubljana 1928.
Po podatkih iz obstoječe floristične literature; nova nahajališča sredozemskih rastlin.
(3)	Donos k spoznavanju rasprostranjenos-ti rastlin na Slovenskem. II. Nekoliko o druženju rastlin in o lesovju (Geholze, lignosa). Lesovje močav na Notranjskem Krasu, v dolinah Reke in Vipave, v Tmov-skem gozdu in Brdih. Geogr. vestnik 5-6: 63-73, Ljubljana 1930.
Slovensko poimenovanje tipov lesovja (logi, dobrave, jelšcvja, topolovja, brezovja, borovja, gaji), grmovij (šibja, šibovja, vrbovja, rakitovja), oznake loka, ločje, trstje, šašje in barje; razširjenost drevesnih in grmovnih vrst, ki gradijo loge in greze. Iz opisa veje dinamično pojmovanje razvoja različnih načinov druženja rastlin, tako v smislu sukccsivnega razvoja kot tudi ekološkega coniranja. Srečujemo izraze, kot so tla, tlo, sprstenina (humus) in prcperina.
Članki, navedeni pod (4)-(10) in (12)-(19), so nastali na pobudo antropologa priv. doc. dr. Boža Škerlja, ki je v letih 1935-1938 uredil 4 letnike časopisa Evgenika. Ta je izhajal kot priloga Zdravniškega vestnika. Navedeni članki so izšli v rubriki Generični seminar, ki jo je vodil G. Tomažič (B. Skerlj, Evgenika 1: 56,1935), predstavljajo pa poljuden uvod v citologijo in genetiko.
(4)	Staniča, delitev stanice, hromosomi. Evgenika 1: 56-60, Golnik 1935.
(5)	Se o hromosomih. Evgenika 1; 74-78, Golnik 1935.
(6)	Seme (spermatozoon, sperma); jajčko-va stanica (ovulum). Združitev semena z jajčkovo stanico (oploditev, osemenitev, spočetje). Spojek (zygota); zametek ali zarodek (embrijo). Evgenika 2: 6-9, Golnik 1936.
(7)	Nastanek in dozorevanje semena in jaj-čkove stanice. Evgenika 2: 25-25-30, Golnik 1936.
(8)	Pomen iti vloga plazme (živi) pri dedovanju. Evgenika 2:39-42, Golnik 1936.
(9)	Lastnosti in njih spremenljivost (vari-jabilnost). Evgenika 2: 54-59, Golnik 1936.
(10)	Lastnosti in njih spremenljivost (varija-bilnost). Evgenika 2:70-75, Golnik 1936.
(11)	O zimskem spanju drevja in grmovja. Proteus 3; 203-209. Ljubljana 1936.
(12)	Lastnosti in njih spremenljivost (vari-jabilnost) - mutacije. Evgenika 3: 1113, Golnik 1937.
(13)	Še o modifikacijah in mutacijah. Evgenika 3: 23-28, Golnik 1937.
(14)	O trajnih modifikacijah. Evgenika 3:
42-45,	Golnik 1937.
(15)	O hromosomih in genih. Evgenika 3: 57-63, Golnik 1937.
(16)	Metode dednostnega raziskovanja. Bastardi - homocigote - heterocigote. Evgenika 3; 70-75, Golnik 1937.
(17)	Dedovanje heterocigotnih lastnosti pri potomcih prvega rodu. Evgenika 4:1115, Golnik 1938.
(18)	Dedovanje heterocigotnih lastnosti pri potomcih drugega, tretjega rodu itd. Evgenika 4: 44-47, Golnik 1938.
(19)	Dedovanje heterocigotnih lastnosti pri potomcih drugega, tretjega roda itd. Evgenika 4: 66-69, Golnik 1938.
(20)	Pogovori.Proteus5:205. Ljubljana 1938. Odgovori na vprašanja Proteusovega bralca s področja botanike.
(21)	Splošen pregled gozdne vegetacije iz razreda Querceto-Fagetales v Sloveniji. Zbornik Prirodoslovnega društva 1:
43-49,	Ljubljana 1939.
Prvi - sicer kot predli od na objava - natisnjeni pregled tedaj znanih sintaksonov lega razreda na Slovenskem. Podana jc njihova umeščenost v evropski prostor, naštete so njihove značilnice ter nekatere sinhorološ-ke in sinekološke posebnosti. Po ustnem sporočilu G. Tomažiča (19661 prvemu avtorju (D. R.) je hilara7prava napisana konec leta 1937, njen avtor pa je z njo nastopil 26 2. 1938 na Referatnem sestanku Prirodoslovnega društva.
(22)	Donos k poznavanju flore Slovenije. Hrvat. Geogr. Glasnik 39: 80-84, Zagreb 1939 Horvatič & G. Tomažič). Prvi avtor je prispeval podatke za vrsti Gau-dinia fragilis in Sisyrinchium angustifolium, drugi pa za vrste Centrosis aburtiva, Chima-phiia umbellata, Chysopogon gryllus, Frit-illaria meleagris, Juncus filiformis, Pulmo-nariaangusiifalia in Sarothamnus scoparius.
(23)	Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. Doktorska disertacija, predložena 3. 6.1939 Filozofski fakulteti v Ljubljani, sprejeta 16. 6. 1939. 161 str. tipkopisa.
Hrani jo ta fakulteta; v besedilu omenjene tabele manjkajo. Disertacija obsega 4 dele: Fitosociološko-sistematski pregled gozdnih združb v Sloveniji (str. I-VI), Principi in metode fi-tosociološkega raziskovanja (str. (l]-45). Asociacija Pinetum silvestris illyricum asoc. nov. (Pineto-Cytisetum pttrpurei) (str. 1-86), Asociacija Pineto-Lycopodietum eomplanatt asoc. nov. (str. 1-16), Seznam literature (str. 1-8). Prvi del jc dokument o vednosti, ki jo je o gozdni vegetaciji v Sloveniji imel - ob zelo fragmentarnih raziskavah E. Aichingerja (1933) in E. Schmkla (1936) - njen edini raziskovalec v obdobju pred 2. svetovno vojno. Drugi del jc prikaz zgodovine in metodike tltoccnoloških raziskav, ki bi - natisnjen - mogel biti prvi slovenski tovrstni učbenik. Tretji del podrobno obravnava asociacijo, ki jo je avtor v vsebinsko nekoliko razširjeni publikaciji (24) preimenoval v Pineto-Genistetum januensis. V tabeli II, ki je primerjalna, utemeljuje samostojnost opisovane asociacijo s primerjavo popisov drugih avtorjev v primerljivih borovjih iz ožjega širšega prostora. Tabela dve je vsebovala vsaj 21 popisov (gl. str. 67), kolikšen pomen je avtor pripisoval primerjalnemu študiju, kaže izčrpen komentar (str, 32-86). Četrti del je nekakšno predhodno poročilo (15 popisov!) o asociaciji, ki jo jc avtor v publikaciji obdelal mnogo bolj izčrpno (45 popisov !) kot v disertaciji in jo preimenoval v Pinelo- Vaccinietum (myrtilli) var. geogr. austroatpinum. V tem delu provizo-rično omenja tudi združbo Pineto-Chima-philetum umbellatae (3 popisi s Sorškega polja), ki pa jo je v publikaciji (28) uvrstil v prvoimonovano združbo.
(24)	Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. I. Bazifilni borovi gozdi. Razprave mat.-prir. razr. AZU v Ljubljani 1: 77120. Ljubljana 1940.
Natisnjeni del disertacije (23), v kateri pa sta objavljeni le sintetski tabeli (I: Pineto-Genistetum januensis z 41 popisi, II: Pineto-Genistetum januensis pinetosum nigrae s 5 popisi).
(25)	Les associations des pineraies en Slovénie. I. Les pineraies basiphiles. Prirod-
oslovne razprave 4: 113-120, Ljubljana. Francoski povzetek razprave pod (24).
(26)	Travniška vegetacija reda Arrhena-theretalia v nižinskem pasu Slovenije. Zbornik Prirodoslovnega društva 2:6875, Ljubljana 1941 (Š. Horvatič & G. Tomažič).
(27)	Senožeti in pašniki na plitvih, pustih in suhih tleh Slovenije. (Asociacije iz podzvezc Xerobromion v Sloveniji.) Zbornik Prirodoslovnega društva 2:7682, Ljubljana 1941.
(28)	Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. IT. Acidifilni borovi gozdi. Razprave mat.-prir. razr. AZU v Ljubljani 2: 161260 + tabela. Ljubljana 1942.
Zelo razširjeni del disertacije (23). Omeniti velja, daje v njej z 10 popisi dokumentirana tudi asociacija Calluneto-Geniste-tum, ki je bila pod imenom Cytiseto-Cal-lunetum temeljilo opisana, razčlenjena in s tabelami dokumentirana že leta 1934 v pisnem izdelku za strokovni izpit v Beogradu.
(29)	Znanstveno delovanje prof. Alfonza Paulina. Jutro (Ljubljana), letnik 22, štev. 220 (26. 9. 1942): 3, štev. 221 (27. 9. 1942): 3, štev. 224(1. 10. 1942): 5, štev. 226 (3. 10. 1942): 5.
Gradivo, objavljeno v ljubljanskem dnevniku, je Tomažič po Paulinovi smrti uporabil v publikacijah (31) in (32).
(30)	Alfonz Paulin t. Zbornik Prirodoslovnega društva 3: 5-8, Ljubljana 1943.
(31)	Alfonz Paulin. Letopis AZU v Ljubljani 1: 241-248, Ljubljana 1943.
(32)	Pomen dela A. Paulina. Letopis AZU v Ljubljani 1: 249-257, Ljubljana 1943.
(33)	Zemlja - naša krušna mati. Zbornik zimske pomoči, 516-528, Ljubljana 1944.
(34)	Ginseng, kitajsko zdravilo za vse bolezni. Proteus 8: 117-118, Ljubljana 1945.
(35)	Mičurin in ruski botaniki. Proteus 8: 138-142, Ljubljana 1945.
(36)	Mičurinovo življenje in delovanje. Proteus 8: 193-200, Ljubljana 1946.
(37)	Metode, praktični in teoretični uspehi Mičurinovega delovanja. Proteus 8: 221-226, Ljubljana 1946.
(38)	Ivan Vladimirovič Mičurin. Proteusova mala knjižnica 4: [1]-[19], Ljubljana 1946.
Ponatis člankov (35)-(37).
(39)	Flora in vegetacija kraških jam. Zbornik Prirodoslovnega društva4: 74-78 + tabela, Ljubljana 1946.
(40)	Nenavadna oblika velikega trpotca (Plantago matur L.). Proteus 9: 14-16, Ljubljana 1946.
(41)	Bocanika za višje razrede gimnazij. 324 str. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1947 L. Detela & G. Tomažič). Poglavje o sleljčnicah (str. 172-211) je napisal I.Lazar, o praprotnicah (str. 216-226) V. Petkovšek in o cvctnicah (str. 226-310) A. Piskernik, tako da sta glavna avtorja napisala predvsem splošno botaniko in mahove.
(42)	Asociacije borovih gozdov v Sloveniji III. Jasasti borovi gozdički in sorodne družbe rastlin, ki rastejo na produ in pesku Posavja. SAZU, razr. mat., prir., med. tehn.vede, prir. odsek, Razprave 4: 159-203 + tabela. Ljubljana 1949. Razprava je bila sprejeta v tisk žc 29. 12. 1944! Na separatnih odtisih je publikacija citirana kot Razprave razr. prir. med. vede SAZU v Ljubljani.
(43)	Zdravilna zelišča in gozdni sadeži: priročnik za nabiranje. 163 str. Gosad, Ljubljana 1950 (G. Tomažič, S. Logar, V. Velušček).
Tomažičev prispevek sc gotovo nanaša na imenstvo in opis zdravilnih rastlin, čas cvetenja, rastišče in nahajališče ter torej obsega večji del knjige.
(44)	Priručnik za tipološko istraživanje i kar-tiranje vegetacije. 231 str. + vegetacijska karta Risnjaka. Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb 1950 (I. Horvat, S. Horvatič, M. Gračanin, G. Tomažič, H. Em, B. Maksic, urednik S. Horvatič). Tomažič je (ob sodelovanju S. Horvatiča) napisal poglavje Metode terenskog istra-
živanja vegetacije (str. 30-55). Rokopis je očitno oddal še pred izidom svoje razprave pod (42), ker je v seznamu literature še ne navaja. Iz opombe G. Tomažiča na kopiji lip-kopisa sledi, daje svoj prispevek v slovenščini odposlal 23. 3. 1949. Precej nad polovico priročnika obsega pedološki (M. Gračanin) in mikroklimatološki del (B. Maksic). ki sla bila očitno - v primerjavi z metodiko vegetacijskih raziskovanj in kartiranja - deficitarna.
(45)	Botanika za višje razrede gimnazij. 380 str. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1951 L. Detela in G. Tomažič). Učbenik velja za drugo, predelano izdajo učbenika pod (41), se pa od njega v marsičem razlikuje. Poglavje o steljčnicah (sir. 150-187) je napisal J. Lazar. Kako sta si Detela in Tomažič razdelila drugo snov, ni navedeno, nedvomno pa lahko izključno Tomažiču pripišemo poglavje Osnovni geo-botanični in fitocenološki pojmi (str. 318352), doslej najbolj temeljit prikaz na srednji stopnji v slovenskem jeziku.
(46)	Prispevek k spoznavanju morskega pelina (Artemisia caerulescens L.). Predhodno poročil o o raziskovanju. Acta phar-maceuticajugoslavica2:41-42, 1952 (S. Vodopivec, Sivec & G. Tomažič).
(47)	O santoninu in jadranskega morskega pelina (Artemisia caerulescens L.). Poročilo o raziskovanju. 46 str. + 16 str. ilustracij. Nova proizvodnja, Ljubljana 1953. Tomažičevo je poglavje Botanični del (str. 5-21), ilustrirano z 12 stranmi ilustracij.
(48)	Posebnosti flore in vegetacije podzemnega Krasa. Prvi jugoslovanski speleo-loški kongres v Postojni 15. 06. 1954: 93-106, Ljubljana 1955.
2. V tisk sprejeti, a nenatisnjeni prispevki (49-53)
(49)	Flora in vegetacija Cerkniškega jezera. Poročilo o floristično-fitocenoloških raziskavah, opravljenih po naročilu Tehničnega oddelka Kraljevske banske uprave dravske banovine v avgustu in septembru 1939 na območju presihajočega jezera. Vključeno je v elaborat Cerkniško jezero (A. Hoče-
var, Ljubljana 1940, tipkopis) na straneh 67-102. Tomažič navaja 107 vrst praprotnic in semenk in floristično sestavo 32 popisov, ki jih uvršča v združbe Scirpeto-Phragmitetum, Carex gracilis-Teucrium scordium, Molinietum coeruleae, Meso-brometum in Lolium perenne-Plantago major. Obravnava tudi naravno in antro-pogeno (umetno) dinamiko teh združb. Prvemu avtorju (D. R.) je Tomažič povedal, daje bila poročilu priložena tudi fi-tosociološka karta.
(50)	Vprašanje našega obrtnega drevja. Razprava je bila sprejeta v tisk leta 1940 pri Kmetijski zbornici v Ljubljani, kjer so izvirnik rokopisa (9 str., ta je ohranjen) prevzeli 8.4. 1940 in ga v 2 dneh prepisali. Besedilo sta popravljala in dopolnjevala vsaj še dva, od katerih je bil eden dipl. inž. gozd. J. Miklavžič. Eden od obeh recenzentov ja Tomažičevo bivališče (v smislu nemškega termina Standort) dosledno spreminjal v rastišče, kar je Tomažič v nadaljnjih delih sprejel.
(51)	Asociacije borovih gozdov v Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi.
Razprava jc bila sprejeta v tisk na konferenci fitosociologov v Ministrstvu za gozdarstvo FLRJ leta 1949 v Beogradu. Tipkopis (120 str.) je ohranjen.
(52)	Baziftlna borovja v Sloveniji, v Jugoslaviji in drugod v srednji in južni Evropi. (Primerjava.)
Tipkopis razprave je bil leta 1953 predložen komisiji za tisk Fakultete za agronomijo in gozdarstvo, bil sprejet, nato pripravljen za tisk, vendar zaradi obsežnosti in pomanjkanja sredstev ni bil natisnjen. Tipkopis (200 str.) je ohranjen.
(53)	Zgodovina razvoja genetike. I. Sagerat-Naudin-Mendel-Morgan. II. Timirja-zev-Mičurin-Burbank. III. Tri etape Mičurinovega delovanja. Lisenko in njegovi učenci.
Rokopis je bil po naročilu ministra prosvete LRS napisan leta 1949. I. del obsega 157 str., II. in III. skupaj 166 str. Oddan je bil v tisk Državni založbi Slovenije, a ni bil natisnjen; avtorju so ga vrnili konec leta 1951 Tipkopis je ohranjen.
3. Nenatisnjeno gradivo (elaborati ipd.) (54-83)
Seznam pretežnega dela naslovov, ki sledijo, je sestavljen iz različnih pregledov, ki jih je, sam ali v sodelovanju s Tomažičem, sestavljal prvi avtor (D. R.). Najpopolnejši seznam je nastal ob izpolnjevanju Vprašalne pole za pregled raziskovalcev, ko je D. R. na dekanovo željo januarja 1973 prepisal Tomažičevo bibliografijo iz Tomažičevih rokopisnih seznamov. V najinem seznamu sva izpustila razne neohranjene vegetacijske profile in skice ter fitocenološke karte ter, razen (55), študijsko gradivo za potrebe pouka fitocenologije, ki je nastajalo v letih 1961-1971. Posodobljeno in dopolnjeno obliko študijskega gradiva iz fitocenologije, namenjenega študentom gozdarstva, je v letih 1965, 1966 in 1971 Tomažič pripravil ob tehnični in redakcijski pomoči tedanjega asistenta D. Robiča. Nisva navedla tudi Seznama semen, nabranih v Botaničnem vrtu v Ljubljani leta 1950. Podrobnejši podatki o neomenjenih bibliografskih enotah so na voljo pri prvem avtorju (D. R ).
Kratice:
BF: Biotehniška fakulteta FAG: Fakulteta za agronomijo in gozdarstvo FAGV: Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo
GG: Gozdno gospodarstvo
GIS: Gozdarski inštitut Slovenije
IGLGS: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo
Slovenije
(54) Rastlinske zadruge (asociacije) gozdov in resav na Golovcu pri Ljubljani in na sosednjem hribovju. I. del: Resave. Po-likopija, 1934. 45 + XIX str. + 5 tabel popisov (I-V).
Ta dokument je ohranjen na Katedri za botaniko Oddelka za biologijo BF, kjer gaje malo pred Tomažičevo smrtjo našel drugi avtor (T. W.). Po vsej verjetnosti predstavlja gradivo za pisni izdelek, ki ga je Tomažič predložil za strokovni izpit (Beograd, 1934), temelji pa na avtorjema nedostopnem, a od Tomažiča v njegovih rokopisnih bibliografskih seznamih omenjenem rokopisu O gozdovih in resavah na Golovcu pri Ljubljani in na sosednjem hribovju, Ljubljana 1932 (cik-
lostil, 32 str. + 2 fitosociološki tabeli + fi-tosociološka karta za Golovec-Črni vrh-Movnik). Omenjena fitosociološka karta jc prva karta, izdelana po sigmatistični metodi v Jugoslaviji. V polikopiji je pomemben navedek "L. 1928 sem začel raziskovati ozemlje Golovca in sosednjega hribovja tja do Molni-ka. Najprej je bilo moje raziskovanje usmerjeno predvsem floristično, od 1. 1930 pa fi-tosocijološko." Iz tega sledi, daje Tomažič s fitocenološkimi raziskavami začel najpozneje leta 1930. Polikopija predstavlja temeljito predstavitev resav v ljubljanski okolici, kijih avtor pod imenom Cytiseto-Callunetum pra-ealpinum orientale (illyricumJ (s 6 subaso-ciacijami) opisuje kol geografsko varianto zahodnoevropske asociacije Cytiseto-Callune-tum. Tako temeljitve predstavitve resav v Sloveniji tudi danes ne premoremo. Del omenjenega, avtorjema nedostopnega rokopisa ali pa vsaj gradiva zanj, je najbrž tudi ohranjena rokopisna tabela združbe Querceto-Castaneetum iz leta 1932, ki jo je v Tomažičevi zapuščini našel prvi avtor (D. R ). Ima 14 popisov, narejenih na Golovcu in Rožniku s Šišenskim hribom, je zelo podrobno izdelana in predstavlja najstarejšo znano ohranjeno slovensko fitocenološko tabelo. Tabela dokazuje, daje Tomažič že na samem začetku svojega fitocenološkega delovanja delal po sigmatistični metodi. Ohranjeni polikopija (resave) in tabela (hrastovo-kostanjev gozd) sta najstarejše pričevanje o Tomažičevem fitocenološkem delovanju in o takšnem delovanju v Sloveniji nasploh.
(55)	Fitocenologija in njena metodika. Skripta, 1949.
Najstarejši, a neohranjeni primer študijskega gradiva, ki je vsebovalo, sodeč po ohranjenem tipkopisu, Uvod in Metode raziskovanja vegetacije na terenu, in bilo, po Tomažičevi opombi v njegovih bibliografskih seznamih, podlaga za Tomažičevo poglavje v priročniku (44).
(56)	Fitocenološka analiza in opis gozdnih vegetacijskih enot in njihovih rastišč, v (na) katerih so z uspehom sadili macesen v mešanih sestojih rdečega bora, hrastov in kostanja v nizkih legah Sabanskega bukovja v porečju Mime na Dolenjskem.
Rokopis, izdelan za Katedro za gojenje gozdov FAG, 21. str., 1951.
(57)	Fitocenološka analiza in opis gozdnih vegetacijskih enot in njihovih rastišč, v (na) katerih so z uspehom sadili macesen v mešanih sestojih rdečega bora, hrastov in kostanja v okolici Negove (Slovenske gorice). Rokopis, izdelan za Katedro za gojenje gozdov FAG, 1952.
(58)	Vegetacija logov ob Muri, Dravi, Savi, Soči, Nadiži in pritokih. Splošni pregled. Elaborat, izdelan na podlagi raziskovanj v letih 1955 in 1956 za GIS (tema Topol), 108 str., 1956.
(59)	Fitocenološki opisi vegetacijskih enot in fitocenološka karta revirja Oplotni-ca in zgornjega dela revirja Šlovrenc (Pohorje). Elaborat, napisan v sodelovanju z Piskernikom, za GIS, 1956.
(60)	Vegetacija logov na Otoku pri Veliki Nedelji. Rokopis, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAG V, 1957.
(61)	Vegetacija logov v Fošnjaku pri Veliki Nedelji. Rokopis, izdelan za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1958.
(62)	Gozdne vegetacijske enote v Jabljah pri Mengšu. Rokopis, izdelan v sodelovanju s Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1958.
(63)	Tabelarni pregled gozdnih tipov (G. Tomažič & V. Tregubov). V: V. Tregu-bov: Gozdno gojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Gomance. IGLGS, 1958. Elaborati 7.
(64)	Tabelarni pregled gozdnih tipov za revir Okroglina (G. Tomažič & V. Tregubov). Vegetacijski profil. V: V. Tregubov: Gozdno gojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Okroglina. IGLGS, 1959. Elaborati 13.
(65)	Fitocenološka analiza in opis gozdnih vegetacijskih enot in njihovih rastišč v okolici Žirov, Holedrščice, Logatca in Cerknice. Rokopis, izdelan v sodelovanju s P. Krebljem za GG Ljubljana, 1959.
(66)	Predhodno raziskovanje in pregled gozdnatih in travnatih vegetacijskih enot v nekaterih predelih slovenskega Pritnorja. Rokopis, izdelan s soavtorjem M. Piskernikom kot izhodišče in podlaga za vegetacijsko kartiranje, za IGLGS, i 959 (dopolnjevano v letih 1960, 1961, 1963, 1964 in 1966).
(67)	Fitocenološki opisi vegetacijskih enot in njihovih rastišč za Koračico (Ptuj). Rokopis, izdelan v sodelovanju s F. Sger-mom, za Katedro za urejanje gozodv FAGV, 1960 (dodatka 1961, 1963).
(68)	Fitocenološki opisi vegetacijskih enot in njihovih rastišč za Staro cesto-Makotnjak (Ptuj). Rokopis, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1960 (dodatka 1961, 1963).
(69)	Fitocenološki opisi vegetacijskih enot in njihovih rastišč za Stari Marof-Vo-dranci (Središče). Elaborat, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1961 (dodatek 1963).
(70)	Fitocenološki opisi vegetacijskih enot in njihovih rastišč za okolico Ljutomera (Moravci, Kamenščak, Babji ložič, Gor-deninci, Cezanjkovci, Grezovščak (Vord) in Radomerščak (Radomerje). Elaborat, izdelan v sodelovanju s F. Sger-mom za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1961 (dodatek za Babji ložič 1963).
(71)	Fitocenološki opisi vegetacijskih enot in njihovih rastišč za Staro goro (Pluj). Elaborat, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1961 (dodatek 1963).
(72)	Fitocenološki opisi vegetacijskih enot in njihovih rastišč za Šardinje (Udina, Vukova graba) pri Veliki Nedelji. Elaborat, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1962 (dodatek za vegetacijske enote, kjer so nasadi introduciranih drevesnih vrst 1963).
(73)	Fitocenološki opisi vegetacijskih enot in njihovih rastišč za Stolenščak. Elaborat, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1962.
(74)	Fitocenološki opisi vegetacijskih enot in njihovih rastišč za Dobrovščak (Do-verščak) in Lešnico. Elaborat, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1962.
(75)	Kumen (Pohorje): Opis vegetacijskih enot gozdne vegetacije. Elaborat, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAGV. 1962.
(76)	Gozdna vegetacija med Polskavo in Dra-vinjo (Savinsko, Dolena (Lešje), Zgornja Pristava, Globoko) in v delu Haloz. Tipkopis, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1962 (Dolena, Globoko: dodatek 1963).
(77)	Gozdna vegetacija v okolici Vurberka (Vurberk-Vumpah, Grmada-Kozjak, Čret). Tipkopis, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Katedro za urejanje gozdov FAGV, 1963 (Čret: dodatek 1963).
(78)	Raziskovanje travnate in gozdne vegetacije na Nanosu, vHrušici in v Trnovskem gozdu. Tipkopis, izdelan v sodelovanju z V. Petkovškom, a brez upoštevanja Trnovskega gozda, za Biološki inštitut BF, 1963.
(79)	Vegetacija gozdov, posek in mladovja na peščencu v okolici Litije. Rokopis, izdelan v sodelovanju s F. Sgermom za Gozdarski oddelek BF, 1963.
(80)	Vegetacija gozdov in resav v potočju Rovščice (Volčji potok, Rova, Hudo, Kolovec, Jasen). Rokopis, napisan v sodelovanju z D. Mlinškom za Inštitut za gojenje gozdov Gozdarskega oddelka BF, 1964.
(81)	Fitocenološka karta za gospodarsko enoto Kamniška Bistrica: Uskladitev kart ing. Čveka, doc. F. Sgerma, rezultatov ing. Ž. Koširja in lastnih fitocenoloških in kartografskih dognanj. Fitocenoška
karta oddana Katedri za urejanje gozdov gozdarskega oddelka BF (za GG Ljubljana), 1964 (dodatek 1965); opisi vcgctacijskih enot, rastišč in vegetacije rušja oddani 1964 in 1965.
(82)	Gozdna vegetacija v okolici Žetal (Ti-sovec-Log (Macelj), Resenikl, Med-gore, Završc, Dobrina, Gruškovje) in poločja Lipnice pod Brezovo goro. Tip-kopis, izdelan v sodelovanju s F. Sgcr-mom, oddan Katedri za urejanje gozdov gozdarskega oddelka BF (za GG Ptuj), 1965-1965.
(83)	Fitocenološke analize, opisi vegetacijskih enot in rastišč, kjer so z uspehom sadili introducirane vrste iglavcev (dug-lazijo, japonski macesen, pacipreso idr.) in listavcev (rdeči hrast). Rokopis, izdelan v sodelovanju z R. Erkerjem za Katedro za dendrologijo gozdarskega oddelka BF, 1968.
Oznaka in pomen Tomažičevcga dela
Tomažičevo zanimanje je najprej veljalo geobotaniki. Še kot študent je 1925 povzel rezultate fitogeografskih raziskav srbskega botanika N. Košanina v Makedoniji in Meto-hiji (1) in tako kot prvi opozoril na slovenskim botanikom čisto neznana območja tedaj nove države, nekaj let pozneje pa pisal o razširjenosti rastlin, zlasti lesnih, na Notranjskem in Primorskem in ob tem obravnaval tudi slovensko geobotanično izrazje (2, 3). Čeprav je pri svojem terenskem delu naletel na mnogo novih nahajališč, je - v skupni objavi s svojim predstojnikom S. Horvatičem - objavil le 1 povsem florističen prispevek (22).
Geobotanično raziskovalno problematiko je razširil na raziskovanje rastlinskih združb. Na tem področju je bil prvi slovenski fitocenolog in na njem je dosegel največje uspehe. O tem, kdaj se jc usmeril v fito-cenologijo, so podatki različni. V življenjepisu, ki gaje oddal ob prijavi k doktorskemu
izpitu, jc zapisal: Že kot slušatelja so me zanimali predvsem floristični in fitogeografski problemi, intenzivneje pa sem se začel bav-iti z njimi po 1. 1929, ko sem razširil izprva izključno floristični delokrog svojega raziskovanja tudi na vegetacijo (Curriculum vi-tae, 3. 6. ! 939, arhiv disertacij Filozofske fakultete). V univerzitetni bibliografiji (ULBB 1: 37) je kot začetna letnica navedena 1928. V tej zvezi je pomembno tudi Tomažičevo sporočilo, ki ga navajava v bibliografiji pod štev. (54).
Ni izpričano in tudi nikjer zapisano, kdo je vplival na Tomažiča, da se jc začel zanimati za fitocenologijo, ki so jo tedaj kot včasih tudi še danes imenovali fitosociologi-ja. Njegovemu akademskemu učitelju in poznejšemu predstojniku prof. F. Jesenku tega vpliva gotovo ne moremo pripisati. Domnevamo lahko, da je bil v tej stroki To-mažič avtodidakt, da si je ustrezno znanje pridobil ob branju del zgodnjih fitosociolo-gov, predvsem švicaijev W. Kocha (Linth-ebene, 1926) in J. Uraun-Blanqueta (Pflanzensoziologie, 1928) ter morda tudi Hrvatov I. Horvata in S. Horvatiča, ki sta signia-tistična fitocenološka dela začela objavljati v letu 1930; drugi je prišel v Ljubljano šele leta 1933, ko je bil v poletnem semestru štud. leta 1932/33 kot naslednik prof. F. Jesenka in novi Tomažičev prestojnik prvič najavljen kot predavatelj botaničnih predmetov. Tedaj pa jc Tomažič že končal svoje prve fitocenološke raziskave na Golovcu.
Kot nalogo za strokovni (asistentski) izpit je Tomažič predložil razpravo Rastlinske zadruge gozdov in resav na Golovcu pri Ljubljani in sosednem hribovju (54), ki jo je delno uporabil pri pisanju svoje disertacije (23), predvsem pa - močno razširjeno - pri pisanju razprave o acidifilnem borovju (28). Presledek med njegovimi rokopisnimi in prvimi natisnjenimi fitocenološkimi izdelki lahko pripišemo dejstvu, daje Tomažič kot Jesenkov asistent deloval predvsem na področju genetike in selekcije žit. V nekro-
logu, ki ga je ob Jesenkovi smrti objavilo ljubljansko Jutro, beremo, da pripravlja G. Tomažič obširno knjigo o Jesenkovih žitnih križancih (T. Wraber 1982: 152). Proti koncu 30-ih let seje v literaturi prvič pojavil s fitocenološko razpravo, v kateri je podal pregled gozdne vegetacije iz razreda Quer-ceto-Fagetales v Sloveniji (21). V disertaciji (23) je v uvodnem delu navedel dotlej znane gozdne združbe v Sloveniji in obsežno opisal izhodišča in metode fitoceno-loškega delovanja, nato pa na novo opisal dve borovi združbi, eno bazifilno in eno acidifilno. Medtem ko je pri objavi bazifilne borove združbe besedilo disertacije le malo razširil (24, 25), lahko ob objavi acidifilne borove združbe (28) rečemo, da je zadevno besedilo v disertaciji v primerjavi z objavljenim skoraj še embrionalno. V tej razpravi je, kot inicialno fazo združbe Vaccinio (myr-tilli)-Pinetum var. geogr. austroalpinum, predstavil tudi floristično sestavo združbe Calluneto-Cenistetum. Ponovno se je lotil borovij na naplavinah Save pri Ljubljani, ki jih v disertaciji še ni omenil, v razpravi o bazifilnem borovju (24) uvrstil v gozdno združbo Pineto-Genistetum januensis, v razpravi o kserobrometalni vegetaciji (27) omenil kot pionirje borovja v novoopisani združbi Festuca pseudovina-Centaurea rhenana, v monografski razpravi o tej združbi (42) pa imel za njeno zaključno fazo (subasociacijo pinetasum). V tej razpravi je na ljubljanskem Posavju evidentiral še danes lege artis neopisano mezobrometalno združbo Molinieto litoralis-Angelicetum veriicillatae in prodiščno združbo Myrica-rieto-Epilobietum dodonaei Aichinger. Vse tri razprave, zlasti druga, utegnejo po širini, temeljitosti in poglobljenosti pristopa imeti - z izjemo Braun-Blanquetove monografije o združbi Quercetum ilicis galloprovinctale (1936) - v fitocenološki literaturi absolutno prvenstvo. V vseh treh Tomažič prinaša do kraja dognane tabele, v besedilu pa v nazornem jeziku minuciozno analizira floristično
zgradbo, biološki spektrum, sinekologijo, sindinamiko, sintaksonomijo in sinhorolo-gijo vsakokratne združbe, ki zato nadvse plastično zaživi pred očmi bralca.
Zaradi poglobljenega poznavanja borovih združb v Sloveniji in njihovih primer -j av z borovji drugod j e bil poki ican, da n apiše razpravo o borovjih v širšem (tudi vseevrop-skem) merilu; že v tisk sprejeta rokopisa (51, 52) sta žal ostala neobjavljena.
Raziskovalno vsaj toliko kot gozdne so ga pritegnile tudi traviščne združbe, o katerih pa je objavil le malo, v primeijavi z borovji ninogo bolj skopega gradiva. Pri tovrstnih raziskavah ga je pred vojno delno podpiral Kmetijski oddelek Kraljevske banske uprave dravske banovine, zaradi česar lahko rečemo, da je že tedaj delal tudi za (kmetijsko) prakso. Skupaj s svojim predstojnikom S. Horvatičem je objavil tabelarno podprti pregled travniške vegetacije reda Arrhen-atheretalia v nižinski Sloveniji (26), sam pa obdelal kserobrometalno vegetacijo (27) in (s sintetskimi tabelami) utemeljil združbe Festuca pseudovina-Centaurea rhenana, ki jo je temeljito obdelal pozneje v razpravi (42), Carex humilis-Scabiosa hladnikiana in Plantago carinata-Satureja subspicata. Kako dober pregled nad travniško vegetacijo Slovenije je imel, nam priča njegovo skoraj povsem spregledano in neupoštevano sodelovanje s pedologom dr. B. Vovkom, ki se v razpravi Stanje travniških in pašniških kultur v Sloveniji ter možnosti za povečanje njihove proizvodnje (Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo 6: 3-34, 1959) Tomažiču zahvaljuje za iz prijaznosti dane podatke. V poglavju Fitosociološka in pedološka razčlenitev travnikov je prva (fitocenološka členitev) samo Tomažičeva (glej str. 11 in 34), tako da to poglavje V. Petkovšek (Biol. vestnik 18: 5, 12, 1970) izrecno pripisuje Tomažiču, podobno pa I. 1997 tudi, v knjigi Travinje in trate, J. Korošec.
Kot prepričan fitocenolog sigmatistične smeri je Tomažič opazil že pred začetkom 2.
svetovne vojne strokovno zastareli pristop avstrijskega fitogeografa F. Mortona. Ta je v letih 1935-1939 objavil sintaksonomsko nedefinirane popise vegetacije v udorih Škocjanskih jam in drugod po Krasu. To-mažič jih je predelal po Braun-Blanquetovih (in svojih) načelih in postavil asociaciji Phyl-litideto-Eucladietum verticillati (stiriaci?) in Phyllitideto-Plagiochiletum cavernarum (39). O posebnostih flore in vegetacije podzemnega Krasa je poročal na prvem jugoslovanskem speleološkem kongresu v Postojni leta 1954 (39).
Na področju rastlinske sistematike je zanimiva Tomažičeva obdelava morskega pelina (Artemisia caerulescens), ki jo je naredil kot sodelavec projekta o ugotavljanju vrednosti te rastline kot antihelmintskega sredstva. Pregledal je rastline iz okolice Zadra, na severnojadranskih otokih (Pag, Rab, Krk, Lošinj, Cres, Zečje), v okolici Pulja in v Slovenski Istri (med Ankaranom in Sečov-ljami). Po izčrpnem in kritičnem prikazu dotedanje vednosti o zapleteni sistematiki tega pelina je oblike jadranskega morskega pelina razdelil na 6 skupin, 4 od teh pa še na po nekaj podskupin in tako v celem razločil 11 infraspecifičnih oblik, ki pa jih takso-nomsko ni rangiral. Prikazane oblike je označil tudi s podatkom o vsebnosti antihel-mintske učinkovine in prikazal njihov habitus s fotografijami.
Po 2. svetovni vojni se je G. Tomažič vključil v raziskovalno delo gozdarske stroke, kije v tistem času dobila raziskovalno ustanovo (Gozdarski inštitut Slovenije, 1947) in gozdarski študij na univerzi (1949). Sodeloval je predvsem z Gozdarskim inštitutom Slovenije katerega član-sotrudnik za geobo-tanična vprašanja je postal 16. 2. 1948, in Oddelkom za gozdarstvo na fakulteti, ki sta od svoje ustanovitve naprej imela več imen.
Velika Škoda je, da niso bili objavljeni rezultati njegovih fitocenoloških raziskovanj v revirjih Gomance in Okroglina na Snežniški planoti, ki so potekale že v letih
1949-1951 in nato - v okviru širše zasnovanega skupinskega dela - v letih 1957-1958. O tem pričata le elaborata, pravi zakladnici geobotanične vednosti, ki ju je uredil in podpisal V. Tregubov < 1958, 1959). Tomažič je določil gozdne in grmovne združbe in jih tudi posrečeno poimenoval (61, 62), ker pa niso bile objavljene v tisku, so njihova zdajšnja imena večinoma drugačna od Tomažičevih. Postavil in imenoval je npr. asociacije Orvalo-Fagetum (=Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Cala-mintha grandiflora), Allio-Fagetum (=Poty-sticho lonchilis-Fagelum var. geogr. Allium vietorialis) in Rhodoro-Salicetum grandifo-liae mughetosum (=Hyperico grisebachii-Pinetum mugo). Tomažičevo fitocenološko raziskovanje na Snežniku obravnava Zupančič (2001), kije v letih 1957-1958 sodeloval pri terenskem delu in kartiranju.
V nizu elaboratov je določil fttoceno-loške enote, jih opisal in večkrat ugotovil tudi njihovo sukcesijo. Največ zadevnega terenskega dela je opravil na Štajerskem (57, 59, 60, 61, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 82), a tudi na Gorenjskem (62, 65, 80, 81), Notranjskem (65, 78), Dolenjskem (56, 79) in Primorskem (66). Preučil je vegetacijo logov ob Muri, Dravi, Savi, Nadiži in pritokih (58) in vegetacijo na rastiščih, na katerih so uspešno sadili tuje drevesne vrste (83). Pri izdelavi teh elaboratov je imel sodelavce, npr. F. Sgerma, M. Piskernika in D. Mlinska.
Vredno je opozoriti naTomažičeve vegetacijske karte. Posebej dragocena je (bila) vegetacijska karta Golovca, ki je, izdelana leta 1932, bila prva po fitocenoloških načelih izdelana karta v Sloveniji (in bivši Jugoslaviji). Še izza 2. svetovne vojne je tudi vegetacijska karta, priložena elaboratu o flori in vegetaciji Cerkniškega jezera (49). Fito-cenološke karte so priložene tudi elaboratom, v bibliografiji navedenim pod številkami 59, 60, 61, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76,77, 80. 81 in 82.
Profesor Gabrijel Tomažič predstavlja v slovenski fitocenologiji doslej edinstveno kombinacijo odličnega florista, fitocenologa in pronicljivega opazovalca dogajanj v naravi. Njegove interpretacije ekološkega coni-ranja in procesov v ciklični in sukcesijski dinamiki vegetacije so prepričljive, tehtne in dobro utemeljene. Temeljijo na njegovi veliki splošni razgledanosti in zglednem poznavanju mnogih botaničnih disciplin. Med študenti je veljal za profesorja z izjemno velikim znanjem, ki ga jim je tudi rad posredoval. Svojih pogledov ni nikoli vsiljeval. Cenili so ga, ker je na vprašanja navadno odgovarjal z "jaz mislim takole". Izpostavljal se ni rad. Čeprav mu je bila poglobljena strokovna razprava prijetna in v veselje, seje konfrontacijam izogibal. Ker ni maral prevelikega poenostavljanja in premalo utemeljenega posploševanja, je bil za marsikoga težko razumljiv. Vedno pa je bil pri delu temeljit, morda celo pretirano perfekcio-nističen. V življenju je bil nenavadno skromen, marljiv, vztrajen in potrpežljiv, sicer pa občutljiv, nazaupljiv ter kritičen do sebe in drugih. Osebne stiske je večkrat reševal na način, ki mu ni koristil.
Summary
Life and Work of Botanist Gabrijel Tomažič (1899-1977)
Gabrijel Tomažič, the first Slovenian phytosociologist, was born on 23. 3. 1899 in Roc near Buzet (now Istria, Croatia). His secondary school studies in Gorica (now Italy) were interrupted by the 1st World War, during which, in the years 1917-1918, he served in the Austro-Hungarian army. He graduated from a secondary school in 1920 and the same year immatriculated his studies of biology and geography at the University of Ljubljana. He graduated from the university in 1928, first started working at the Institute of
Botany as volontary assistent and then continued working there from 1929 - 1943 as assistant for botany. In 1934, he passed his licence examination for the university assistant for botany at the University of Belgrade. In 1940, he took his doctor's degree at die University of Ljubljana and in 1941, he was appointed honorary lecturer for botany. In 1943, he was elected asistant professor, which was confirmed by the Government only in 1945. A year leter he was elected and appointed associate professor for botany and stayed in this position until his retirement on 1st January 1973. He lectured botanical subjects, first at the Faculty for Philosophy, then at the Faculty for Natural Science and finally at the Faculty for Biotechnology. He also lectured freelance at the Faculty for Technology and for students of agronomy and forestry at the Faculty for Agronomy, Forestry and Veterinary Medicine. His life ended in Vrhnika on 12 May 1977.
He carried out researches in several fields, first in the geobotanical field, which he significantly extended to phytosociology and thus became the first Slovenian phytosociologist. Still in the period of a geneticist and plant physiologist Franc Jesenko (1875-1932), the first professor of botany at the Ljubljana University, Tomaiii intensively dealt with genetics of cereals in the years 1928-1932, but completely abandoned it later on and devoted himself, above all, to pliy-tosocioiogical research. His rich floristical knowledge and a thorough understanding of phenomena and processes among plants and their environment led him to the field of then lively developing floristic-sociological geobotany, i.e. phytosociology, to which he devoted the rest of his life. He studied Slovenian vegetation on a very large scale but published relatively little. His publications are characterised by accuracy, reasonableness and very rich content and are still very up-to-date in spite of half a century that passed by in between. Most important are his
articles on Scotch and Black Pine forests (1940,1942,1949), some types of grasslands (1941) and vegetation in collapse sinkholes (1946). He also contributed to some floristic data (1928, 1939) and studied taxonomy of Artemisia caerulescens (1952, 1953). As early as before the Second World War he participated in researches important for agronomy practice. After 1945, and until his retirement, he worked together with forestry experts on forest-vegetation researches and
wrote 28 reports for the need of foresters. He co-authored two secondary school botany textbooks (1947, 1951) and also wrote some popular-science articles for journals Evgeni-ka and Proteus. Especially in Evgcnika (1935-1938) he acquainted the Slovenian readers, above all medical doctors, with the basis of citology and genetics.
The authors describe Tomazic's life career, present an annotated bibliography and acknowledge the importance of his work.
Literatura in viri
Adamič, F., 1980: Tomažič Gabrijel. Slovenski biografski leksikon 4(12): 105.
Kokolb, J., 1969: Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920-1968. Univerza v Ljubljani, 1969.
Marinček, L., I. Puncer & M. Zupančič, 1979: Znanstvena prizadevanja za izpopolnitev fi-tocenološkega sistema v Sloveniji. Gozdarski vestnik 37: 49-57.
[Robič, D.), 2000: Predmet: Gozdna fttocenologija. V: Winkler, I. & J. Malnar (uredn.), Petdeset let univerzitetnega študija gozdarstva, str. 23-26.
Spominski zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 1947-1977II. Ljubljana 1977.
Univerza v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev. Ljubljana 1957 (G. Tomažič, str. 37).
Univerza v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev 2 (1956-1966). Ljubljana 1969 (G. Tomažič. str. 575-576).
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev 3 (II) (1966-1976). Ljubljana 1981 (G. Tomažič, str. 1043).
Wraber, T., 1982: Jesenkov spominski kamen - obnovljen. Proteus 45: 151-153.
Wraber, T., 1990: Tomažič Gabrijel. Primorski slovenski biografski leksikon 4(16): 6-7.
Wraber, T., 1999: Tomažič, Gabrijel. Enciklopedija Slovenije 13: 277.
Zupančič, M., 1997: Pregled fitocenoloških raziskav v Sloveniji. Acta Biologica Slovenka 41(2-3): 5-17.
Zupančič, M., 2001: Vegetacijska raziskovanja G. Tomažiča na Notranjskem Snežniku. Hladnikia 12-13: 7-12
Stjepan Horvatič i Gabrijel Tomažič - pioniri fitocenoloških istraživanja travnjaka u Sloveniji
Stjepan Horvatič i Gabrijel Tomažič • the pioneers of phytosociological investigations of grasslands in Slovenia
Ivo Trinajstič
Prilaz Gjure Deželica 44, HR-10000 Zagreb, Hrvatska
Izvleček: Uradu su prikazana fitocenološka istraživanja travnjaka u Sloveniji u vremenu od 1939-1941, lijekom razdoblja kad je Stjepan Horvatič od 1933. do 1941. bio predstojnik Botaničkog instiluta i Botaničkog vrta Filozofskog fakulteta Univerze u Ljubljani. U torn je razdoblju Horvatičev asistent bio Gabrijel Tomažič i oni su bilo zajedno, bilo svaki posebno provodili pionirska fitocenološka istraživanja vegctacije travnjaka Slovenije.
Abstract: In the work Ihe phytosociological investigations of grasslands in Slovenia in the period from 1939 to 1941, during the time when Stjepan Horvatič from 1933 to 1941 was Head of the Botanical Department and of the Botanical Garden at the Faculty of Philosophy of the University in Ljubljana, are presented. At that time Horvatic's assistant was Gabrijel Tomažič and either jointly or separately, they were making the pioneer of plantsoeiological investigations of the grassland-vegetation of Slovenia.
l.Uvod
Kad se o početima modernih fitocenoloških (fitosocioloških) istraživanja na florističkom principu govori u povjesnom smislu, misli se obično na ona istraživanja koja je započeo Josias Braun početkom 20. s to I ječa i prve rezultate objavio u svojoj dok-torskoj disertaciji "Les Cévennes méridionales", obranjenoj 1914. u Montpellieru i tiskanoj 1915. godine u Genèvi (usp. J. BRAUN 1915). Temelji navedene nove znanosti postavljeni su nešto ranije, na Medunarodnom botaničkom kongresu u Bruxellesu 1910 (usp. FLAHAULT i SCHROETER 1910). Kako to navodi ILI-JANIČ (1981), J. Braun se u Montpellieru ženi s Gabrielle Blanquet, dodaje svome prezimenu suprugino prezime i otada je u svijetu opcenito poznat kao Josias Braun-Blanquet. Braun-Blanquet iz Montpelliera odlazi u Zürich i posvečuje se intenzivnim fitocenološkim istraživanjima, naročito sis-tematici biljnih zajednica na forističkom principu (usp. BRAUN-BLANQUET 1921).
U mečtuvremenu se Braun-Blanquet vrača u Montpellier, te osniva poznatu fito-cenološku postaju "Station Internationale Geobotanique Mediterrannee et Alpine" ili skračeno SIGMA, koja je odigrala značajnu ulogu u razvitku fitocenološke znanosti, prvenstveno u Europi. Fitocenološka škola koja se u sistematici biljnih zajednica bazira na florističkom principu tijekom je vremena označena kao "Florističko-fitocenološka škola Zürich-Montpellier", a njenim se osnivačem opcenito smatra Josiasa Braun-Blanqueta.
Kad se, pak, govori o počecima fitocenoloških istraživanja na onom prostoru u kojem žive različiti južnoslavenski narodi, često označavanom kao "slavenski jug", pa i mnogo šire na prostoru pod geografskim pojmom "Jugoistočna Europa", početi takvih istraživanja vezani su za Hrvatsku, točnije za Zagreb. U razlčičitim povijesnim prikazima početaka fitocenoloških istraživanja u nas, obično se kao pionirski rad spominje "Vegetacija Pij ešivice u Lici" hrvatskoga bota-ničara IVE HORVATA iz 1925. godine. Me-dutim, prvim "klasičnim" fitocenološkim ra-
dom s obilnom dokumentacijom pomoču analitičkih fitocenološkhi tablica o flornom sastavu pojedinih fitocenoloških jedinica (asocijacija, sveža) treba smatrati Horvatov rad "Vegetacijske študije o hrvatskim planinama" i to onaj iz 1930. godine označen kao "I. Zadruge na planinskim goletima" (usp. I HORVAT 1930), te usporedno rad Stjepana Horvatiča, takoiler iz 1930. godine, objavljen pod naslovom "Soziologische Einheiten det Niederungsvviesen in Kroatien und Slavonien" (usp. HORVATIČ 1930). Od ta-da, pa sve do naših dana teku praktički neprekinuta, sustavna fitocenološka istraživanja biljnoga pokrova Hrvatske i susjednih zemalja.
2. Početak fitocenoloških istraživanja u Sloveniji
Kako na jednom mjestu navodi ZUPANČIČ (1994: 152) "Po nenadni smrti botanika Jesenka je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani povabila Horvatiča, da sprejme docenturo in kasneje izredno pro-fesuro za botaniko in predstojništvo Bota-ničkega inštituta in Botaničnega vrta.". Profesor Jesenko umro je, naime 1932. godine, a Stjepan Horvatič prelazi na Filozofski fakultet Sveučilištau Ljubljani 1933. godine, kako je netom iznijeto "najprije kao docent, a zatim kao izvanredni profesor i predstojnik Botaničkog instituta i vrta." (ILIJANIČ i LJ. MARKOVIČ 1976: 11). S. Horvatič je u Ljubljani obnašao dužnost "Predstojnika Botaničnog inštituta" od 1933-1941 (usp. T. WRABER 1995).
O razlozima prijelaza Stjepana Horvatiča iz Zagreba u Ljubljanu, u više smo navrata u razgovorima raspravljali s prof. Horvatičem. Jedan od značaj nih razloga bile su prilike koje su pod kraj 20-tih i početkom 30-tih godina 20. stolječa vladale u Bota-ničkom zavodu Mudroslovnog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu. Preduvjeti Horva-
tičeva odlaska u Ljubljanu bili su dobrim di-jelom odredeni i političkim zbivanjima u ta-dašnjoj kraljevini Jugoslaviji. U Zagrebu su se sukobljavale "jugoslavenska" i "hrvatska" struja. U sklopu Botaničkog zavoda ju-goslavensku struju zastupao je prof. Valentin Vouk, a hrvatsku Ivo Horvat i Stjepan Horvatič, a za obojicu prigodom napredovanja nije bilo mjesta u Zagrebu. Kako je Horvat prvotno bio Voukov asistent, a Horvatič Gju-rašinov, moraoje 1923. godine, po završetku študija napustiti Botanički zavod, te prihvac'a mjesto profesora prirodopisa na gimnaziji u Krku. Profesor Horvatič je napuštanje Botaničkog zavoda u više navrata znao komentirati, kao "izvršenje pokore" zbog toga što je svojevremeno u odredenim okolnosti-ma stao na stranu svoga profesora Gjurašina. Kako u mnogo slučajeva "ništa nije onako cmo, kako to na prvi pogled izgledalo" Horvatič je boravak u Krku iskoristio za izradu svoje doktorske disertacije "Flora i vegetacija otoka Plavnika", koja je doduše u jednom svom dijelu fitocenološka študija, ali joS nije izradena po principima uvodno spome-nute škole "Zürich-Montpellier" (usp. HORVATIČ 1927). Odradivši "pokoru" Horvatič se vrača u Zagreb, ali na mjesto asistenta, pa mu se tek nakon iznenadne smrti profesora Jesenka pruža mogučnost napredovanja, ali na Filozofskom fakultetu u Ljubljani.
Nije na odmet spomenuti, da su i Horvat i Horvatič svoje hrvatsko rodoljublje unijeli i u svoja znanstvena istraživanja. Tako Horvat opisuje asocijacije "Fagetum croaticum ", "Querco-Carpinetum croaticum", Piceetum croaticum", "Firmetum croaticum" itd., Horvatič opisuje Leucanthemum croaticum, Aristolochia croatica. Horvatič je imao bolju sreču od Horvata. Zahvaljujuči, opet, političkim prilikama, Horvatove asocijacije s epitetom "croaticum" naknadno su preimenovane u "illyricum", a opet prema važečem sintaksonomskom kodeksu i epitet "croaticum" i epitet "illyricum" postali su invalidni. Ipak, i Horvat je trajno ušao u taksonomi-
ju epitelom "croaticum" - opisavši vrste ¡ris croatica i Berberis croatica. Napokon, kao što jepoznato, kad je profesor Horvatic 1956. godine odlaskom profesora Vouka u mirov-inu, postao glavnim urednikom časopisa Acta Botanica Zagrabiensis, preimenovao ga je on u"Acta Botanica Croatica", a to ime navedeni časopis nosi i danas.
Kao što je dobro poznato, Horvatic je do prijeiaza na Filozofski fakultet u Ljubljani, u sklopu fitocenoloških istraživanja intenzivno proučavao dva vegetacijska kompleksa. Je-dan kompeks obuhvačao je vegetaciju otoka Plavnika i otoka Paga (usp. HORVATIC
1927,	1934), a drugi kompleks bile su dolinske livade, te vodenjarska i barska vegetacija nižinskih dijelova Hrvatske (usp. HORVATIC 1930, 1931). Upravo fitoceno-loška analiza vegetacije dolinskih livada u nizinskom pojasu Slovenije (HORVATIC 1939), mogli bismo reči, prva, su pionirska fitoccnološka istraživanja biljnoga pokrova Slovenije.
Horvatic i za svoga boravka u Ljubljani ne napušta fitocenološka istraživanja u Kvam-erskom primorju, na otocima Krku i Rabu (usp. HORVATIC 1937, 1939a, 1939b), a za terenska istraživanja koristi djelomično i ekskurzije sa slovenskim studentima u Kvamer-sko primorje. Tako je prigodom jedne takve studentske ekskurzije na otok Krk (usp, HORVATIC 1938) olkrivena podno Vrbnika za hrvatsku floru značajna reliktna paprat Phyl-litis sagittata (= Ph. hemionitis).
Gabijel Tomažič, kao što je, takoder, poznato (usp. ROBIČ i T. WRABER 2001), po završetku študija na Filozofskom fakultetu,
1928.	godine postaje najprije asistentom profesora Jesenka, a po dolasku u Ljubljanu S. Horvatiča postaje njegov asistent. Tomažič u početku svoje znanstvene aktivnosti, kao asistent genetičara Jesenka radi na genetičkoj problematici, ali se, kako to spominje ZUPANČIČ (1997), navodeči jedan zapis PETKOVŠEKA iz 1934 godine, koji je nažalost ostao u rukopisu, Tomažič več od
1930. godine počinje zanimati i za fitoce-nologiju. " 'Univerzitetni asistent G. Tomažič že od 1. 1930 raziskuje po novih načelih Golovec in sosedne gričevje ter bo njegova rasprava prva te vrsti pri nas.' je napisal V. Petkovšek." (ZUPANČIČ 1997: 5). Tomažič je 1932. izradio vcgetacijsku kartu Golovca, ali je ona ostala u rukopisu. (usp. ZUPANČIČ 1997, ROBIČ i T. WRABER 2001).
Kao asistent docenta, odnosno profesora Horvatiča, Tomažič se potpuno posvečuje fi-tocenološkim istraživanjima, te pristupa radu na svojoj doktorskoj discratciji o fitoccno-loškim značajkama šuma običnoga bora (Pi-nus sylvestris). Tomažič, dakle, tijekom fitocenoloških istraživanja posvečuje pozornost s jedne strane šumama običnoga bora {Pinus sylvestris), a s druge strane vegetaciji travn-jaka diljem Slovenije. Samo kao "prethodnu objavu" daje Tomažič "Splošen pregled gozdne vegetacije iz razreda Querceto-Fage-tales v Sloveniji" (usp. TOMAŽIČ 1939).
Fitocenološka istraživanja šuma običnoga bora mogu se smatrati kao uopče prva sustvana istraživanja borovih šuma u com di-jelu Europe i tu ga se može smatrati pionirom rješavanja sintaksonomske problematike borovih šuma u Sloveniji (usp. TOMAŽIČ 1940, 1942), bez obzira na to što se u sklopu analize reliktnih borovih šuma u Alpama, podari E. SCHMIDA (1936) dijelom odnose i na Sloveniju. Nomenklaturnu reviziju acid-oftlnih šuma običnog bora koje je u Sloveniji opisao Tomažič nedavno je izvršio ZUPANČIČ (1996), u skladu s važečim pravil-ima sintaksonomskoga kodeksa.
Livadnu vegetaciju Tomažič djelomično istražuje sam, djelomično zajedno s Hor-vatičem. U sklopu te problematike objavljena su tri rada. Jcdan, več prije spomenuti rad objavio je sam Horvatic pod naslovom "Splošna premerjava vegetacije nižinskih travnikov Slovenije z ono Hrvatske i Slavonije" (usp. HORVATIČ 1939), drugi su rad zajedno objavili HORVATIČ i TOMAŽIČ pod naslovom "Travniška vegetacija reda Ar-
rhenatheretalia v nižinskem pasu Slovenije" (usp. HORVATIČ i TOMAŽIČ 1941), a treci rad ponovno objavljuje Tomažič sam, pod naslovom "Senožeti in pašniki na plitvih, pustih in suhih tleh Slovenije (usp. TOMAŽIČ 1941). I jedan i drugi i treci rad predstavljaju prve objavljene znanstvene radove s fitocenološkom problematikom ko-ja se odnosi na travnjačku vegetaciju Slovenije, a Tomažičevi radovi o šumama obič-noga bora, sve objavljeno u razdoblju izme-du 1939 i 1942. godine iznose rezultate pionirskih fitocenoloških istraživanja ne samo vegetacije travnjaka i šuma, več i rezultate pionirskih fitocenoloških istraživanja na po-dručju Slovenije. Činjenica daje nešto rani-je AICHINGER (1933) u svom opsežnom djelu o vegetaciji Karavanki obuhvatio i slovenski dio tih Alpa, gdje je uglavnom proučavao vegetaciju planinskog i pret-planinskog pojasa, ne bi trebalo umanjiti za to vrijeme praktički sustavna istraživanja li-vadne i šumske vegetacije Slovenije koja su provodili Horvatič i Tomažič. Isto tako moramo nažalost naglasiti, da oni Tomažičevi rezultati znanstvenih istraživanja iz 1932. godine koji su ostali u rukopisu i nisu javno objavljeni, te nisu dostupni Široj znanstvenoj javnosti imaju samo lokalno ili regionalno značenje i obično se ne citiraju (usp. Čarni 1993, 1993a).
3. Fitocenološka istraživanja travnjaka u Sloveniji
Buduči da profesor Horvatič za svoga boravka i rada u Sloveniji nije istraživao ta-mošnju šumsku vegetaciju, ovom če nas prigodom zanimati pionirski radovi Horva-tiča i Tomažiča na istraživanjima travnjačke vegetacije.
Netom je spomenuto da su o fitoceno-loškim istraživanjima travnjačke vegetacije u Sloveniji, u razdoblju izmedu 1939 i 1941. objavljena tri rada (usp. HORVATIČ
1939, HORVATIČ i TOMAŽIČ 1941, TOMAŽIČ 1941).Svaki od navedenih rado-va ističe se nekom svojom posebnošču, pa neče biti na odmet iznijeti osnovne značajke svakog od njih.
U svojem radu "Splošna primerjava vegetacije nižinskih travnjakov Slovenije z ono Hrvatske i Slavonije" HORVATIČ (1939) proširuje istraživanja dolinskih livada u sm-jeru prema zapadu. Na temelju florističke analize područne livadne vegetacije dolazi do značajnog zaključka, da istočnim, nižinskim dijelom Slovenije i krajnjim sjeveroza-padnim dijelom Hrvatske prolazi fito-geografska granica izmedu srednjoeurop-skog kompleksa vegetacijskih redova Caric-etalia fuscae-Molinietalia s jedne strane, te subpanonskog reda Deschampsietalia s druge. Zanimljivo je naglasiti da te osnovne - pionirske postavke HORVATIČA kasnije više nitko nije podvrgao detaljnijoj fitoceno-loško-sintaksonomskoj analizi.
HORVATIČ i TOMAŽIČ (1941) u radu 'Travniška vegetacija reda Arrhenatheretalia v nižinskem pasu Slovenije", u najkračim črtama, na samo jednoj stranici iznose rezultate svojih komparativnih istraživanja dolinskih livada, ali zato na vrlo detaljno razračtenoj sin-tetskoj fitocenološkoj tablici komparativno prikazuju florni sastav asocijacijä "Arrhen-atheretum var. geogr. medioeuropaea i Orientale" i "Cynosuretum cristati" iz Slovenije, Njemačke i Hrvatske. Kao posebnu zani-mljivost možemo istaknuti da stupanj stalnosti nije prikazan skalom Braun-Blanqueta od I-V, več u postotnoj zastupljenosti poje-dinih vrsta u snimkama u odnosu na ukupni broj snimaka. Takav način prikaza stupnja stalnosti nije bio uobičajen u to vrijeme. Siru primjenu našaoje npr. u tablicama drugoga iz-danja "Süddeutsche Pflanzengesellschaften" E. Oberdorfera i suradnika (usp. OBERDORFER 1977-1992).
Napokon, TOMAŽIČ (1941) u radu "Senožeti in pašniki na plitvih in suhih tleh Slovenije" proučava zajednice reda Bromet-
alia erecti. Iz raznih dijelova Slovenije provizorno opisuje dvije asocijacije - "Festuca pseudovina-Centaurea rhenana (Carex humilis-Centaurea rhenana Tomažič 1939 prov.)" i "Carex humilis-Scabiosa Hladniki-ana (asocij. Carex humilis-Centaurea Tri-umfetti Tomažič 1939 prov.)" (usp. TOMAŽIČ 1941: 77-79). Osimtoga ootkri-va i jedan kompleks koji je floristički blizak asocijaciji "Carex humilis-Centaurea ru-pestris Horvat 1931", ali mu nije dovoljno jasan, "seže pa v posebni obuboženi geografski varijanti, ki kaže v fitoccnološko-sistematskom ozira precejšno samostojnost (asocijacija Plantago carinata-Satureia sub-spicata ?)" (TOMAŽIČ: 1941: 80).
Neka nam na kraju ovoga prikaza plodne suradnje Horvatica i Tomažiča na fitoceno-loškim istraživanjima travnjaka u Sloveniji, bude dopušteno spomenuti još jedan rad koji su zajedno objavili Horvatič ¡Tomažič. Taj se rad odnosi na floru i nosi naslov "Donos k poznavanju flore Slovenije" (Horvatič i Tomažič 1939). Iako je riječ o florističkom radu, "donosi" florističke nalaze nekih ri-jetkih biljaka slovenske flore do kojih su au-lori došli tijekom fitocenoloških istraživan-ja. U svemu se navodi 9 vrsta, od kojih su vrste Gaudinia fragilis i Sisyrinchium bermudiana {"Sisyrinchium angustifolium") bile nove za slovensku floru. Zanimljivo je da Čakni (1993) u vrlo iscrpnom bibili-ografskom pregledu slovenske fitocenološke literature ne navodi taj podatak, iako u mnogo navrata u popisu "Bibliographia phytoso-ciologica: Slovenica", osim čisto fitocenoloških radova navodi i mnogobrojne florističke priloge.
4. Zaključak
Kako se iz sadržaja rada može razabrati, daje se povijesni pregled početaka fitoceno-
loških istraživanja u Sloveniji s težištem na fitocenološka istraživanja travnjaka u vremenu kad je dužnost predstojnika Botaničkog instituta i Botaničkog vrta Filo-zofskog fakulteta u Ljubljani obnašao prof. Stjepan Horvatič.
U razdoblju izmedu 1933. i 1941. godine Horvaticev asistent bio je Gabrijel Tomažič i oni su dijelom samostalno, dijelom zajedno objavili tri fitocanološka rada o vegetaciji travnjaka u Sloveniji, te jedan floristički rad.
FitocenoloŠki radovi predstavljaj u prve objavljene fitocenološke radove o travnjač-koj vcgetaciji u Sloveniji, pa Horvatica i Tomažiča možemo smatrati prionirima fitocenoloških istraživanja travnjaka Slovenije.
5. Summary
In the work the history of the very beginning of plantsociological research in Slovenia is given, with the stress on the grassland plantsociological research in the time during which prof. Stjepan Horvatič hold the post of Head of the Botanical Department and the Botanical Garden at the Faculty of Philosophy in Ljubljana.
In the period between 1933 and 1941, the assistant to Prof. Horvartič in Ljubljana was Gabrijel Tomažič, and they published, partly individually and partly jointly, tree plantsociological works (Horvatič 1939, Tomažič 1941, Horvatič & Tomažič 1941) on the grassland vegetation in Slovenia, as well as one floristic work (Horvatič & Tomažič 1939).
These plantsociological works present the first published plantsociological works on the grassland vegetation in Slovenia (cf. also Čarni 1993), so Horvatič and Tomažič can be justly considered as pioneers of the grassland phytosociological reseaech in Slovenia.
6. Literatura
Aichinger, E., 1933: Vegetation der Karawanken Gustav Fischer Verlag. Jena.
braun, J., 1915: Les Cévennes méridionales (Massif de l'Aigoual). Etude Phytogéo graphique. Société Generale d'Imprimerie. Genève.
Braun-Blanquet, J., 1921: Prinzipien einer Systematik der Pflanzengesellschaften auf floristischcr Grundlage. Jahrb. St. Gallischen Naturwiss. Ges. 57(2): 305-351.
Čarni, A„ 1993: BibliographiaPhytosociologica: Slovcnica 1. Excerpta Bot. B, 29(4): 281-320. Stuttgart-New York.
ČARN1, A., 1993a: Bibliographia Phytosociologica Slovenica , Continuation. Excerpta Bot. B, 30: 1-44. Stuttgart-New York.
Flahault, C„ SCHROETER, C., 1910: Rapport sur la nomenclature phytogéo-graphique. III. Kongr. Internal. Bol. Extrait des Actes 1: 131-142.
Horvat, I., 1930: Vegetacijske študije o Hrvatskim planinama. I. Zadruge na planinskim goletima. Rad Ju gosi. akad. 238: 1-96.
Horvatič, S., 1927: Flora i vegetacija otoka Plavnika. Acta Bot. Univ. Zagreb 2: 1-56.
Horvatič, S., 1930: Soziologische Einheiten der Ni ederungs wiesen in Kroatien und Slavonien. Acta Bot. Univ. Zagreb 5: 57-116.
Horvatič, S., 1931: Die verbreitesten Pflanzengesellschaften der Wasser- und Ufervegetatiou in Kroatien und Slavonien. Acta Bot. Univ. Zagreb 6: 91-108.
HoKVATid, S., 1934: Flora i vegetacija oloka Paga. Prir. Istraž. Jugosl. Akad. 19: 116-372.
Horvatič, S., 1937: Istraživanje vegetacije otoka Raba i Krka u godinama 1935. i 1936. Ljelopis Jugosl. akad. 49: 180-185.
Horvatič, S., 1938: Ein wichtiger neuer Fundort von Phyllitis hemionitis (Lag.) O. Kuntze im Quarnero-gebiel. Oesterr. Bot. Zeitschr. 87(2): 134-139.
Horvatič, S.. 1939: Splošna primerjava vegetacije nižinskih travnikov Slovenije z ono Hrvatske i Slavonije. Zborn. Prir. Dr. Slovenije 1: 40-43.
Horvatič, S., 1939a: Nastavak istraživanja vegetacije otoka Krka. Ljetopis Jugosl. Akad. 51: 153-157.
Horvatič, S„ 1939b: Pregled vegetacije otoka Raba s gledišta biljne sociologije. Prir. Istraž. Jugosl. Akad. 22: 1-96.
Horvatič, S.. Tomažič, G., 1939: Donos k poznavanju flore Slovenije. Hrv. Geogr. Glasnik 8-10: 80-84.
Horvatič, S.. Tomažič, G., 19 4J Travniška vegetacija reda Arrhenatheretalia v nižinskem pasu Slovenije. Zborn. Prir. dr. Slovenije 2: 68-75.
Ilhanič, Lj., 1981: Josias Braun-Blanquet (1884-1980). Acta Bot. Croat. 40: 283-286.
Iliianič, Li., Markovič, Li., 1976: Akademik Stjepan Horvatič - In memoriam. Acta Bot. Croal. 35: 9-16.
Oberdorfer, E., 1977-1992: Süddeutsche Pflanzengesellschaften. 2. Aufl. 1-4. Pflanzensoziologie 10. Gustav Fischer Verlag. Jena.
Romi, D.,Wraber, T., 2001: Življenje in delo botanika Gabrijela Tomažiča (1899-1977). Simpozij Flora in vegetacija Slovenije 1999. Hladnikia (u tisku).
Schmid, E., 1936: Die Reliktföhrenwälder der Alpen. Verlag Hans Huber. Bern.
Tomažič, G., 1939: Splošen pregled vegetacije iz razreda Querco-Fagetales v Sloveniji. Zborn. Prir. dr. Slovenije I: 43-49.
Tomažič, G., 1940: Asocijacije borovih gozdov v Sloveniji. I. Bazifilni borovi gozdovi. Razprave mat,-prir. razr. AZU 1: 77-120. Ljubljana.
Tomažič, G.. 1941: Senožeti in pašniki na plitvih, pustih in suhih tleh Slovenije. Zborn. Prir. dr. Slovenije 2: 76-82.
Tomažič, G., 1942: Asocijacije borovih gozdov v Sloveniji. II. Acidofilni borovi gozdovi. Rasprave mat,-prir. razr. 2: 161-240. Ljubljana.
Wrabkr, T., 1995 : 75 let botanike na ljubljanski univerzi. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije 1995. Zbornik povzetkov referatov ", Appendix" 4 p. Ljubljana.
ZurANčič, M., 1995: Pregled in razvoj fuocenologije v Sloveniji. Simpozij Flora in vcgetacija Slovenije 1995. Zbornik povzetkov referalov: 5-6. Ljubljana.
zupančič, M., 1996: Pineto-Vaccinieium austroalpinum Tomažič 1942 v luči novega kodeksa. Hladnikia 129-31.
ZUPANČIČ, M., 1997: Pregled fitocenoloških raziskav v Sloveniji. Acta Eiol. Slovenica 41(2-3)- 5-17 Zupančič, m., Seliš kar, A., 1994: Fitocenoze hmSkih avtorjev v Sloveniji. Simpozij Pevalek (Zagreb):
Vegetacijska raziskovanja G. Tomažiča na Notranjskem Snežniku
Tomazic's researches in Snežnik mountains Mitja Zupančič
SAZU
1000 Ljubljana, Novi trg 5
Izvleček: V letih 1949-1951 in 1957-1958 je Tomažič raziskoval gozdno vegetacijo snežniškega pogorja. Predvidel je vrsto novih, za to območje, specifičnih fnocenoz: Rhodoro-Salicetum grandifoliae, Allio victorious-Fagetum, Onalo-Fagetum. O^alo-Aceretum, Athyrio-Aceretum, Vaccinieto-Piceetum (sub-alpinum), ViUosae-Piceetum idr. Svoj koncept je imel za jelovo-bukove gozdove (Calamintho grandiflo-rae-Fageium). Njegove raziskave niso bile nikoli objavljene, ostale so v rokopisu ali celo samo kot ideje.
Ključne besede: G. Tomažič, fitocenologija, Snežnik, Slovenija
Abstract: In the fifties, Tomažič investigated the Snežnik mountains' forest vegetation. He then foresaw many new, and for this area specific phytocoenoses: Rhodoro-Salicetum grandifoliae, Allio victo-rialis-Fagetum, Orvalo-Fagetum, Orvalo-Aceretum, Athyrio-Aceretum, Vaccinieto-Piceetum (subalpintim), Villusae-Piceetum and others. For fir-beech woods (Caiamintho grandiflorae-Fagetum), he made his own conception. His research works were never published: they have remained as manuscripts or ideas only.
Key words: G. Tomažič, phytocoenology, Snežnik, Slovenia
Poleg bližnje ljubljanske okolice je Tomažičevo raziskovalno radovednost privlačevalo območje Notranjske, ki je bilo do leta 1945 okrnjeno, saj je državna meja potekala po kraških grebenih Javornika in severovzhodnem podnožju snežniškega pogorja. Njegova običajna raziskovalna pot med obema svetovnima vojnama ga je iz Borovnice vodila preko Krimske planote v tedaj obmejni Rakek, od koder seje z vlakom vračal v Ljubljano. Že tedaj ga je poleg traviščnih ter grmovnih in gozdnih združb razreda Querco-Fagctea privlačevala problematika obširnih dinarskih gozdov bukve in jelke. Po drugi svetovni vojni se mu je možnost širšega preučevanja dinarskih bukovih gozdov odprla s priključitvijo južne Notranjske in Slovenskega primorja Sloveniji. Osredotočil seje, zlasti v letih 1949 do
1951, na fitocenološke raziskave obširnega snežniškega pogorja. Poleg tega, da je preučeval vegetacijo snežniškega pogorja, je v ta območja vodil ekskurzije študentov biologije s tedanjim asistentom E. Mayerjem. Tomažič se je osredotočil na raziskave severnega in južnega dela snežniškega pogorja, na severnem delu predvsem na gozdni območji Mašuna in Leskove doline ter na jugu na območji Gomanc in Okrogline.
V istem času je preučeval dinarsko jelo-vo-bukovo združbo na Snežniku Tregubov, ki je vedel za Tomažičeva raziskovanja. Tregubov seje povezal s Tomažičem zlasti v času skupnega raziskovanja gozdne vegetacije v Zgornji Savski dolini v letih 1954 do 1956. Tregubov je organiziral kartiranje gozdne vegetacije gozdne enote Leskova dolina na Snežniku v merilu 1:10 000 na os-
novi Toraažičevih in svojih raziskovanj. Na terenu sta kartirala gozdno vegetacijo I. Per-soglio in M. Piskernik. Leta 1957 je Tregubov s sodelavci na osnovi teh raziskovanj izdal monografijo o prebiralnih gozdovih na Snežniku (Tregubov & Čokl 1957). Tomažiča ni med sodelavci monografije, omenjen je le, da je sodeloval pri nomenklaturni rešitvi Horvatovjh (1938) subasociacij Fagetum silvaticae croaticum boreale montanum abietetosum Ht. 1938 in Fagetum silvaticae croaticum australe abietetosum Ht. 1938, ki naj se pretvorita v asociacijo Abieti-Fagetum dinaricum Tregubov 1957. Citat se glasi: "V tej zvezi smo zadeli pri poizkusih klasifikacije vegetacijskih tipov v področju severno od Snežnika v območju subasociacije Fagetum abietetosum na velike težave. Končno smo po izčrpni analizi, temeljitem premisleku, posvetovanju in pretehtanju odgovornosti, ki jih povzroči izmenjava obstoječe nomenklature, sporazumno z G. Tomažičem in M. Wraber-jem prišli do zaključka, da subasociacija Fagetum abietetosum zajema preveč raznoliko področje, v katerem se lahko jasno razločijo fitocenološke enote, višje kot faciesi. Odločili smo se, da izločimo posebne subasociacije v tej fitocenološki skupini." (Tregubov & Čokl 1957: 28). Vsa Toma-žičeva raziskovanja severnega dela snežniškega pogorja so predstavljena v tej monografiji v dveh stavkih. Tomažič lastne razprave o problematiki dinarskega gozda bukve in jelke nt nikoli objavil.
V letih 1957 in 1958 je Tregubov dobil naročilo Gozdnega gospodarstva Postojna za raziskave južnega dela snežniškega pogorja, in sicer v letu 1957 za gozdno enoto Go-mance, (Tregubov 1958) in v letu 1958 za gozdno enoto Okroglina (Tregubov 1959). Tregubov je bil seznanjen s Tomažičevimi predhodnimi raziskavami gozdne vegetacije na južnih delih snežniškega pogorja, predvsem na območju Gomanc, zato je organiziral predhodna kabinetna dela pri Tomažiču
s sodelovanjem M. Zupančiča, v zimskem obdobju leta 1956 in pomladi leta 1957. Tomažič ni imel samo fitocenoloških popisov gozdne vegetacije iz let 1949 do 1951, ampak tudi kartografske zabeležke vegetacijskih enot domnevnih asociacij, subasociacij in fa-ciesov. Kartografski podatki so bili ročno izdelani na lističih formata približno 10x10 cm ali še manjših, v merilu takrat obstoječe gozdarske karte gozdne enote, verjetno v merilu 1:10 000. Relief je bil ročno prerisan in s filigransko pisavo so bile nakazane vegetacijske enote s posebnimi znaki. Na osnovi teh zapisov je bila izdelana parcialna vegetacijska karta manjših območij v okviru gospodarske enote Gomance, kot izhodišč za nadaljnja raziskovanja in kartiranje gozdne vegetacije na območju Gomanc in leto dni kasneje Okrogline. Tako je po daljši bolezni Tomažič ponovno začel preučevati gozdno vegetacijo snežniškega pogorja leta 1957. 1. avgusta 1957 smo pod vodstvom Tomažiča in Tregubova začeli spoznavati teren in gozdno vegetacijo gozdnih enot Mašuna in Gomanc. Vegetacijsko kartiranje Mašuna je vodil S. Cvek, Gomanc pa M. Zupančič.
Preučevanje gozdne enote Mašun je bilo razmeroma enostavno, saj je večino tega območja pokrivala asociacija Abieti-Fagetum dinaricum Tregubov 1957 [Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957 corr. Puncer 1979) Marinček & al. 1993], južni del gozdne enote pod Snežnikom pa je prehajal v čiste gorske bukove gozdove in mraziščna smrekovja v globljih vrtačah. Gozdna enota Gomance se širi na jugozahod, kjer prevladujejo čisti bukovi gozdovi, v globljih vrtačah in dolih pa mraziščna smrekovja. Podobne vegetacijske razmere so v gozdni enoti Okroglina, ki smo jo preučevali v letu 1958.
Tomažič se tedaj ni spuščal ali se ni hotel spuščati v sintaksonomsko problematiko dinarskega jelovo-bukovega gozda Abieti-Fagetum dinaricum (Omphalodo-Fagetum), čeprav je imel svoj koncept, ki seje razlikoval od Tregubovega. V poznem poletju leta
1957, ko je bil v optimalnem cvetenju vele-cvetni čober (Calamintha grandiflora), sem bil pod Sežanjem (Gomance) priča ostri razpravi med Tomažičem in Tregubovim glede nomenklature jelovo-bukove asociacije. Tomažič je pred Tregubovim asociacijo Abieti-Fagetum dinaricum poimenoval kot gozd bukve in velecvetnega čobra - Calamintha grandiflorae-Fagetum, ki pa je ni uveljavil v tisku, kot je to že tedaj veleval princip priznavanja avtorstva z znanstveno utemeljitvijo v tujem jeziku. Istega leta gaje prehitel Tregubov z izdajo monografije o snežniških gozdovih, ki pa ni zajela vseh asociacij, temveč predvsem gospodarsko pomembne (Tregubov & Čokl 1957). Koliko so bile v tej monografiji uporabljene raziskave Tomažiča, je težko presoditi. Tomažič se je s poimenovanjem asociacije Calamintho grandiflorae-Fagetum Tomažič (n. nud.) strogo držal načela srednjeevropske metode, ki dosledno uveljavlja floristični princip poimenovanja fitocenoz. Takrat se taka doslednost, kot jo danes zahteva Kodeks fitocenološke nomenklature (Weber et. al. 2000), ni upoštevala. Za ilustracijo naj povemo, da je leta 1965 H. Em v Makedoniji začasno poimenoval čiste bukove gozdove Calamintho grandiflorae-Fagetum Em 1965 (mser.). Po Kodeksu (Weber et. al. 2000) dinarski gozd bukve in jelke danes imenujemo Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957 corr. Puncer 1979) Marinček & al. 1993, kar pa ni prav posrečeno.
V petdesetih letih so Tomažiča bolj privlačevale raziskave snežniških čistih bukovih gozdov, mraziščna in grebenskasm-rekovja (na ekstremnih skalnatih rastiščih), javorja, subalpinsko grmišče velikolistne vrbe in ruševja ter travišča. Na osnovi fitoc-cenoloških popisov iz zgodnjih in poznih petdesetih let si je Tomažič ustvaril podobo razvrščanja oziroma pasovitosti bukovih gozdov južnega dela snežniškega pogorja.
Najvišji pas ruševja, ki gaje štel za vi-kariantno združbo alpskega ruševja brez
vrste Rhodothamnus chamaecistus, je provi-zorično imenoval Rhodoro-Salicetum gran-difaliae mughetosum Tomažič 1957 (n nud.). Subasociaciji "typicum" in "fageto-sum" naseljujeta sveža rastišča na koluvial-nih tleh subalpinskega pasu. Morda gaje malo zaneslo pri subasociaciji "mughetosum", kjer gre verjetno za Pinetum mugo s. lat. [Hype rico grisebachii- Pinetum mugo (Ht. 1939) T. Wrabcr 1971 j, v katerem sc redno, vendar pičlo, pojavlja vrsta Salix appe.ndic-ulata IS. grandifoHa). Za primerjavo naj povemo, da je Tregubov (1957) prevzel Horvatovo poimenovanje ruševja Pinetum mughi Horvat,
Bukovje subalpinskega pasu, ali nižje ekstrazonalno ležeče bukovje subalpinskega videza, izpostavljeno severovzhodnemu vetru (burji), je Tomažič poimenoval Allio victorialis-Fagetum Tomažič 1957 (n. nud.) [=Polysticho lonchitis-Fagetum (Ht. 1938) Marinček in Poldini & Nardini 1993 var. ge-ogr. Allium victorialis Marinček 1996], Tomažič ni izrecno določil značilnic ali raz-likovalnic asociacije, pozornost je posvečal številnim altimontanskim in subalpinskim vrstam, npr. Polygonatum verticillatum, Cir-sium waldsleinii, Cirsium erisithales, Luzu-la sylvatica subsp. sylvatica, Ranunculus platanifolius, Aconitum ranunculifolium, Adenostyles glahra, Adenostyles alliariae, Polystichum lonchitis, Mulgedium alpinum, Saxifraga rotundifolia, Rubus saxatilis, Veratrum album subsp. lobelianum, Rosa pen-dulina idr. ter nosilki imena asociacije vrsti Allium victorialis. Za razlikovalnice asociacije je štel jugovzhodnoevropsko-ilirske vrste, npr. Hacquetia epipactis, Cyclamen purpurascens, Helleborus niger subsp. niger, Calamintha grandiflora, Vicia. oroboides, Cardamine trifolia, Aposeris foetida, Dentaria enneaphyllos, Homogyne sylvestris, Carex kitaibeliana (=C. laevis) idr. Diagnostično pomembne so bile tudi acidofilne vrste smrekovih gozdov, npr. že omenjene vrste Luzula sylvatica subsp. syl-
vatica, Homogyne sylvestris, Clematis alpina, Ribes alpirtum, Rosa pendulina in Rubus saxatilis ter Vaccinium myrtillus, Vac-cinium vitis-idaea, Melampyrum sylvaticum, Veronica urticifolia, Huperzia selago, Ly-copodium annotinum, Gymnocarpium dry-opteris, Hieracium sylvaticum, Solidago vir-gaurea, Valeriana tripteris idr. S postavitvijo nove subalpinske dinarske bukove asociacije je Tomažič povzdignil Horvatovo subasociacijo Fagetum silvaticae croaticum australe subalpinum Ht. 1938 v rang samostojne asociacije (I. Horvat 1938). Fito-cenozi sta si po površnem pregledu glede vsebine vrst podobni, zlasti je vrstno podobna skupina subalpinskih in dealpinskih vrst.
V	Horvatovi subasociaciji ni diagnostično pomembne vrste Alliurn victorialis. Tomažič asociacijo Allio victorialis-Fagetum členi na subasociacije "typicum", "caricetosum pi-losae" in "helleboretosum". Asociacija Allio victorialis-Fagetum je bila prvič opisana v elaboratih za gozdno enoto Gomance (Tre-giibov 1958), žal pa znanstveno ni bila utemeljena. Naj omenimo, da je Tregubov v svoji monografiji o snežniških gozdovih za subalpinsko bukovje prevzel poenostavljeno Horvatovo nomenklaturo "Fagetum subalpinum Horvat" (Tregubov & Čokj. 1957).
V	devetdesetih letih je Marinček postavil subalpinsko bukovo asociacijo in v okviru nje izločil dinarsko geografsko varianto Polysticho lonchitis-Fagetum (Ht. 1938) Marinček in Poldini & Nardini 1993 var. ge-ogr. Allium victorialis Marinček 1996 (Marinček 1996).
Za altimontanski pas je Tomažič predvidel asociacijo Orvalae-Fagetum, ki se neposredno širi pod subalpinskim bukovjem Allio victorialis-Fagetum in sega nav2idol do termofilnega bukovja Seslerio autumnalis-Fagetum. Za asociacijo so bile diagnostične vrste Lamium orvala, Adenostyles glabra, Ranunculus platanifolius, Polygonatum ver-ticillatum, Cirsium erisithales in Allium ursinum. Izrazitih subalpinskih in acidofil-
nih vrst smrekovih gozdov ni v teh sestojih. Pojavljajo se z večjo pokrovnostjo vrste gorskega pasu, ki so nekoliko bolj toploljubne, npr. Mercurialis perennis, Galium odora-tum, Lathyrus vernus, Carex alba, Conval-laria majalis idr. Razlikovalnice asociacije so že prej naštete jugovzhodnoalpsko-ilirske vrste, njihov izbor se tu in tam povečuje še z dodatnimi vrstami, npr. Aremonia agri-monoides, Stellaria montana idr., ki v višjih nadmorskih višinah slabše ali sploh ne uspevajo. Tomažič je že tedaj ločil altimontan-sko združbo, ki jo je kasneje Tregubov provi-zorično preimenoval v asociacijo Adenosty-lo glabrae-Fagetum, in dokončno oblikoval Marinček s sodelavci v asociacijo Ranúnculo platanifolii-Fagetum Marinček & al. 1992 var. geogr. Calamintha grandiflora Marinček 1996.
Borhidi in Marinček pa sta kasneje uporabila Tomažičevo ime asociacije Orvalo-Fagetum za montanski bukov gozd Lamio orvalae-Fagetum (Ht. 1938) Borhidi 1963. Tomažič je predvidel subasociacije: "mercu-rialetosum", "abietetosum" in "omphalode-tosum".
Naslednji nižji pas gradi submediteran-sko termofilno bukovje Seslerio autumnalis-Fagetum M. Wraber ex Borhidi 1963, ki ga je Tomažič sprejel brez zadržkov. Ločil je subasociaciji "typicum" in "orvaletosum".
Za vlažnejša, jarkasta rastišča je Tomažič predvidel asociacijo Orvalo-Aceretum Tomažič 1957 (n. nud.) in je odstopil od svojega koncepta asociacije Aceri-Fraxinetum illyricum Tomažič 1939 (n. nud.). Ta odločitev je bila logična, ker na karbonatnih kamninah dinarskega gorstva Slovenije ni vrste Fraxinus excelsior. Veliki jesen se je pojavljal le, kjer so bili karbonatnim kamninam primešani roženci in so bila tla kisla ali pa je bil umetno pospeševan in slabe rasti. Asociacija se členi na subasociaciji "typicum" in "allietosum ursini". Poleg asociacije Orvalo-Aceretum je postavil v vrtačah nad mrazišči posebno združbo s praprotmi in
plemenitimi listavci Athyrio-Aceretum To-mažič 1957 (n. nud.). Razlika je bila predvsem v raznovrstnosti praproti in njih po-krovnosti, ki so popolnoma obvladale rastišče. Poleg vrste Athyrium filix-femina, ki je bila med najpogostejšimi, so bile še Dry-opteris filix-mas, Phyllitis scolopendrium, Polvstichum aculeatum, Polystichum lonchi-tis, Dryopteris assimilis, Dryopteris carthu-siana idr. V obeh asociacijah so bile prisotne nekatere jugovzhodnoevropsko-ilirske vrste. Tomažič seje izognil evropskim asociacijam plemenitih listavcev, ki jih je Tregubov uvajal v severnem delu snežniškega pogorja kot Ulmo-Aceretum pseudoplatani Beger 1922 oziroma Aceri-Ulmetum Issler 1924. Tomažič je želel poudariti, da naše asociacije plemenitih listavccv izhajajo iz ilirske florne province in so vikarianti srednjeevropskih oziroma obratno.
Na grebenskih, burji odprtih legah vi-sokokraškega sveta, zlasti na južnem delu snežniškega pogorja, se pojavlja nizek gozd, redkega sklepa, nadrasle smreke in podrasle bukve, kjer se pojavljajo v zeliščni in gr-miščni plasti piceetalne, fagetalne ter sub-alpinske in dealpinske vrste. Tomažič je ta skrajno obubožani in neugodnim vremenskim razmeram izpostavljeni gozd poimenoval Vac.cinieto-Piceetum (subalpinum) Tomažič 1957 (n. nud.). Asociacijo je členil na dve subasociaciji, in sicer "Typicum" in "pvroletosum uniflorae", kjer so bila rastišča najbolj kisla. Vprašanje je, ali gre za smrekovo ali za acidofilno bukovo fitocenozo. Površine te asociacije so majhne.
S smreko in jelko poraščena skalna, gro-hotna ali balvanasta rastišča je Tomažič uvrstil v asociacijo Abieti-Piceetum, katere izvor je verjetno našel pri Szaferju, Paw-lowskem & Kulczynskem (1923), lahko pa tudi pri Reinholdu (1939), Sooju (1944) ali I. Horvatu (1950), manj verjetno pri M. Wraberju (1954?, 1959), ki sta ugotavljala isto fitocenozo istočasno, nobeden od njiju pa je ni objavil v znanstveno zahtevani obli-
ki. V devetdesetih letih sta to storila Zupančič in Accetto in predstavila fitocenozo kot asociacijo Ribeso alpini-Piceetum Zupančič & Accetto 1994.
Poleg asociacije Abieti-Piceetum je Tomažič izločil podobno asociacijo Calam-agrostidi-Abiete tum Hi. 1950 po vzorcu I. Horvata. V asociaciji prevladujeta jelka in gozdna šašulicu z manjšo prisotnostjo smreke. Sestoji so vrzelasti, precej odprti. Teh površin je pri nas malo in se zaraščajo v smeri jelovo-bukovega gozda. Verjetno so ti sestoji degradacijska oblika jelovo-bukovega gozda na nekoliko zakisanem rastišču. Omenimo naj, da je Tregubov v Leskovi dolini preučeval asociacijo Abieto-Calama-grostidetum Ht. 1950 (=Calamagrostidi-Abietetum Ht. 1950), vendar je bil njen koncept drugačen, približeval seje namreč asociaciji Abieti-Piceetum s. lat. Kasneje je bila asociacija Abieto-Calamagrostidetum razdeljena v Neckero-Abietetimi Tregubov 1962 in Abieti-Piceetum dinaricum Zupančič (1976 mser,)(=Ribexo alpini-Piceetum Zupančič & Accetto 1994).
Posebnost snežniškega pogorja so mra-ziščna smrekovja v vrtačah, dolih in dolinah. Prvi koncept Tomažiča je bil imenovanje asociacije Calamagrostidi-Piceeium, ki jo je označil kot "subalpinski gozd mraziščnega tipa". Njegova končna odločitev je bila imenovanje asociacije Villosae-Piceetum po dlakavi šašulici (Calamagrostis villosa). Združba je bogata s piceetalnimi (.Vaccinium myrtillus, Vaccinium vitis-idaea, Homogyne sylvestris, Homogyne alpina, Moneses uniflora, Pymla minor, Luzula sylvatica subsp. sylvatica, Melampyrum sy/vaticum, Hieraci-um sylvaticum, Polystichum loncháis. Lonicera nigra, Rubus saxatilis, Rosa pendulino idr.) in drugimi acidofilnimi ter sub-alpinskimi vrstami (Polygonatum verticilla-tum, Trollius europaeus, Geranium sylvaticum, Viola biflora, Adenostyles alliariae, Galium anisophyllum, Heliosperma quadri-dentatum, Aster bellidiastrum, Hypericum
V«-
Po To MAVCU
¿>AU£S
m
itw.
SMZM/t. 1T*tm
SHBZUlK.
trn*
Hyper/Lt'Cir/uhi-furmim
1CM-
■rice

ton-
áíiéi- filjíAtl ÁiwiwA
SI. 1: Vegetacijski profil Snežnika Fig. 1: Vegetation belt of Snežnik
richeri, Crepis paludosa idr.). Prisotne so še fagetalne vrste, med katerimi imajo jugov-zhodnoevropsko-ilirske vrste posebno diagnostično vrednost. V asociaciji sta bili od fagetalnih vrst najbolj razširjeni vrsti Hac-quetia epipnctis in Carcx pilosa. Zanimivo je, da je neodvisno od Tomažiča dve leti kasneje M. Wraber v Trnovskem gozdu izločil mraziščno smrekovje pod imenom Calama-grostidi-Piceetum M. Wraber 1959 (prov.), vendar tu po pisani šašulici (Calamagrostis varia). Kasneje smo ugotovili, da v mrazi.š-čih Snežnika in Trnovskega gozda prevladuje gozdna šašulica - Calamagrostis arundi-nacea, ki sta ji tu in tam primešani Calamagrostis villosa in Calamagrostis varia. Nadaljnje raziskave v sedemdesetih letih so pokazale, da gre na Snežniku za dve smrekovi mraziščni asociaciji: v globokih vrtačah za asociacijo Lonicero caeruleae-Piceetum Zupančič (1976) 1994, v dolih pa Hacquetio-Piceetum Zupančič (1976) 1994. Prvo imenovana asociacija je tudi v Trnovskem gozdu, dole pa porašča Stellario montanae-Piceetum Zupančič (1976) 1994.
S Tomažičem so povezane raziskave Tregubova o smrekovih mraziščnih gozdovih v Leskovi dolini. Tregubov je sledil I. Horvatu in po njem prevzel nomenklaturo Piceetum croaticum subalpinum Horvat. Leta 1960 je tudi M. Wraber razmišljal v tej smeri in se oprl na Braun-Blanquetovo asociacijo Piceetum subalpinum, s tem da je provizorično imenoval geografsko varianto te srednjeevropske asociacije, in sicer Piceetum subalpinum Br.-Bl. 1938 var. geogr. di-naricum M. Wraber 1960 (prov.). S tem je ločil mraziščna smrekovja v vrtačah (Piceetum subalpinum dinaricum) in dolih (Cala-magrostidi-Piceetum). Tomažič je asociacijo Villosae-Piceetum členil na več subasociacij: chaerophylletosum cicutariae, typicum, caricetosum pilosae in fagetosum.
Tomažič je na Snežniku poleg gozdnih združb preučeval združbe visokih steblik zveze Adenostylion, subalpinska travišča na
dnu vrtač tipa Heliosperma pusillum ter travišča tipa Sesleria albicans, Nardetum s. lat. in Mesobrometum s. lat. O natančnejši opredelitvi se ni izrekel in verjetno se po letu 1958 ni več vračal na snežniško pogorje za daljši čas z namenom, da bi raziskoval tamkajšnjo vegetacijo.
Na koncu naj izrečemo misel o Tomažiču in njegovih raziskovanjih. Tomažič jebil izredno razgledan fitoeenolog. Raziskoval jc skoraj vso vegetacijo, tako gozdno, grmiščno, traviščno, plevelno kot drugo vegetacijo. Zbral je veliko gradiva, ki je ostalo v rokopisih, primernih za objavo, ali še nedokončanih. Pri pisanju je bil zelo natančen in do sebe zahteven, veijetno je tu vzrok, da je malo objavljal. Njegove objave, npr. o borovih gozdovih ali logih, so tehtne, preciznc in moderno zasnovane, čeprav so bile tiskane v štiridesetih letih. Po drugi svetovni vojni je komaj kaj objavil, izdelal je mnogo elaboratov, ki pa nimajo statusa javne objave. Zaradi svoje publicistične zadržanosti in bolezni je veliko njegovih odličnih idej za vedno izgubljenih. Citi-ranost njegovih del je sicer pogosta, vendar omejena v glavnem na borove gozdove. S tem prispevkom smo opozorili na del Tomažičcvih obširnih raziskovanj, ki niso bila nikoli objavljena, vendar zaslužijo, da o njih in o avtorju kaj vemo. Na njegovih izkustvih, ki nam jih je ustno posredoval, smo nadaljevali njegovo delo. Končno tudi to nekaj pomeni.
Summary
Tomažič's researches in Snežnik mountains
Already, in the period between the World-War I and II, he investigated the Rakitna plateau Dinaric wood. After the World-War II, he began with similar researches in Snežnik mountains, foremost during the years 1949 to 1951 and 1957 to 1958. His
conception, opposite in contrast to I. Horvat who subordinated the mixed fir-beech woods as the subassociation of Fagetum silvaticae croaticum boreale montanum or Fagetum silvaticae croaticum australe abietosum Ht. 1938 was, that these woods represent an independent association Calatnintho grandi-florae-Fagetum. Unfortunately, Tregubov was the first one who named the association Abieti-Fagetum dinaricum Tregubov (Tregubov & Cokl 1957) in a publication.
Tomazic was, in the fifties, more attracted in researching pure beech, frost and ridge spruce (on extreme rocky sites), and maple-tree woods, subalpine shrubs and grasslands.
He considered the association Pinetum mugo s. lat. (Hyperico grisebachii-Pinetum mugo) for a vicariant community of Alpine dwarf pine association. And for mesophilous (hygrophilous) sites, he anticipated the association Rhodoro-Salicetum grandifoliae TomaziC 1957 (n. nud.).
His name for the subalpine beech wood was Allio victorialis-Fagetum Tomazic 1957 (n. nud.) [= Polysticho lonchitis-Fagetum (Ht. 1938) Marincek & Poldini & Nardini 1993 var.geogr. Allium victorialis Mariniek 1996] where subalpine species prevail.
The association Orvalo-Fagetum Tomazic 1957 (n. nud.) [= Ranunculo platan ifolii-Fagetum MarinCek & al. 1992 var. geogr. Calamintha grandiflora Marincek 1996] was supposed for the altimontane belt with separate subalpine species, and montane belt species being some more thermophilous. Tomazic recognised the next lower belt whith the Submediterranean thermophilous bcech wood Seslerio autumnalis-Fagetum M. Wraber ex Borhidi 1963.
Tomaiifi described the association Or-valo-Aceretum TomaiiC 1957 (n. nud.) for more hygrophilous dike sites, and the association Atkyrio-Aceretum Tomazic 1957 (n. nud.) for the sites in sinkholes.
The presence of Southeast-European-Il-lyrian species means the floristic speciality
of all beech and maple wood communities mentioned distinguishing these communities from similar ones in other parts of Europe.
For spruce stands, Tomažič set apart four associations: on rocky sites, Abieti-Picee-tum, according to European phytocoenolo-gists. He ranged the lacuna fir sites with less spruce into Calamagrostidi-Abietetum Ht. 1950.
He separated the association Vaccinieto-Piceetum with beech and fagetal species on ridge aspects.
The speciality of Snežnik mountains form frost spruce woods that he named first Calamagrostidi-Piceetum, then Villosae-Piceetum Tomažič 1957 (n. nud.) [=Hac-quetio-Piceetum Zupančič (1976) 1994, and partly Lonicero caeruleae-Piceetum Zupančič (1976) 1994],
All spruce woods are distinguished by a great presence of acidophilus piceetal species. Some Southeast-European-Illyrian species characterising their speciality versus similar European spruce phytocoenoses are also present in these associations.
Tomažič investigated on Snežnik also the communities of the alliance Adenostylion, subalpine grasslands the type of Heliosper-ma pusillum, and the grasslands the type of Sesleria albicans, Nardetum s. lat., and Me-sobrometum s. lat.
At the end, it should be uttered how well Tomažič was versed in phytocoenology. Almost all his researches were in the vegetation of forest, shrub, grassland, weed, and of other. As he was very precise in writing and of great pretension towards himself, so he possessed a great amount of material never published or even unfinished. His publications - issued in the forties - on pine woods or groves are even nowadays weighty, precise, and of modem conception. After the World-War II, only a few detailed reports were published. Because of his lack of publishing activity and illness, most of his excellent ideas are lost for ever, but yet his
work, mostly on pine woods, is often quoted. The aim of this article is to rediscover only a part of Tomazic's never published re-
Li teratura
search work. His work is being continued through the knowledge he orally transferred to us. It is worth to be mentioned.
Neber, H. E., J Moravec & J.-P. Theurillat, 2000: International Code of Phytosociological Nomenclature. 3'J edition. - Journal of Vegetation Science, 11 (5): 739-768, Uppsala.
Horvat, I., 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. - Glasnik za šuniske pokuse, 6. Zagreb.
Marlnček, L., 1996: Subalpine Buchenwälder in den westlichen Dinariden (Polysticho lonchiiis-Fage-tum var. geogr. Allium victorialis var. geogr. nova). - Atti 24° simposio della societa Estalpino-Di-narica di fitosociologia. Supplemento II a gli Annali dei Musei Civici di Rovereto. Sezione Arrhe-ologia, Storia e Science Naturali 11 (1995): 197-206, Rovereto.
TREGUBOV V. & M. ČOKL (red.), 1957: Prebiralni gozdovi na Snežniku - Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Strokovna in znanstvena dela, 4. Ljubljana.
Tregubov, V. (red.), 1958: Gozdno gojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov ¿a revir Gomance. - Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. (Elaborat).
Tregubov, V., (rcd.)1959: Gozdno gojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov zarevirOkroglina. - Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. (Elaborat).
»»m,
Prispevek k sinsistematiki asociacije Isopyro-Fagetum Košir 1962
Contribution to the synsystematics of the association Isopyro-Fagetum Košir 1962 Lojze Marinček, Petra Košir & Urban Šilc
Biološki inštitut. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Gosposka 13, Ljubljana, Slovenija
Izvleček: Avtorji so v dinarskem fitogeografskem območju Slovenije, v Kočevskem Rogu, našli gozdne sestoje, ki so jih uvrstili v asociacijo Isopyro-Fagetum Z. Košir 1962. Za doslej dvoumno postavljeno (geografsko) varianto Isopyro-Fagetum Z. Košir 1962 var. Arum maculatum Ž. Košir 1979 predlagajo novo ime: Isopyro-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla (Ž. Košir 1979) Marinček, P. Košir & Šile 2001. Sestoje v Kočevskem Rogu so priključili preddinarski geografski varianti kot novo geografsko subvarianto Isopyro-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla (Z. Košir 1979) Marinček, P. Košir & Šilc 2001 subvar. geogr. Rhamnus fallax subvar. geogr. nova. Razčlenili sojo na subasociacijo- lunarietosum redivivae z dvema variantama: var. Acer pseudoplatanus in var. Allium ursinum.
Abstract: In the Dinaric region of Slovenia (Kočevski Rog) a special type of beech forests were researched and classified into the association Isopyro-Fagetum Košir 1962. A new name Isopyro-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla (Ž. Košir 1979) Marinček, P. Košir & Šilc 2001 for doubtfully described tgeographical) variant Isopyro-Fagetum Ž. Košir 1962 var. Arum maculatum Ž. Košir 1979 is proposed. Stands in Kočevski Rog were classified into pre-Dinaric geographical variant as special subunit, new geographical subvariant Isopyro-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla (Ž. Košir 1979) Marinček, P. Košir & Šilc 2001 subvar. geogr. Rhamnus fallax subvar. geogr. nova. Geographical subvariant was divided into subassociation lunarietosum redivivae and further into the variant with Allium ursinum and the variant with Acer pseudoplatanus.
I. Uvod
Gozd bukve in polžarke (Isopym-Fage-rum Ž. Košir 1962) je vršna gozdna združba (uspeva na izpostavljenih grebenih in vrhovih) sredogorja ilirske florne province. Z. Košir (1962) jo je prvič opisal v preddi-narskem območju in jo predstavil v obliki sintezne tabele. Pozneje je objavil tudi anal-izno tabelo in vegetacijske raziskave razširil še na območje Menine planine (Z. Košir 1979). V preddinarskem območju je opisal varianto Isopyro-Fagetum var. Arum mac:u-latum ter jo dalje razčlenil na tri subaso-ciacije (-leucojetosum, -elymetosum eu-ropaei in -dentarietosum polyphyllae). Na območju Menine planine je opisal varianto Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae
in jo razčlenil na dve subasociaciji (-leuco-jetosum in -croocetosum).
Z vegetacijskimi raziskavami smo v zadnjih letih odkrili, da se asociacija lsopyro-Fagetum pojavlja tudi v dinarskem območju ilirske florne province.
2. Metode dela
Vegetacijo smo raziskovali po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964, Westhoff & van der Maarel 1973). Pri delitvi asociacije na nižje enote smo uporabili načelo večrazsežne členitve vegetacijskih enot (W. Matuszkiewicz & A. Ma-tuszkiewicz 1981). Pri obdelavi popisov smo si pomagali tudi s statističnim programom SYN-TAX 5.0 (Podani 1993). Kombinirano
oceno zastiranja in pogostnosti smo trans-formirali kot je predlagal van der Maarel
(1979).
Nomenklaturo rastlin navajamo po Trpinovi in Vrešu (1995), razen pri takosnu Polystichum x bicknelii (Kramer 1984). Nomenklaturo mahov navajamo po Martinčiču (1968). Sintaksonomska nomenklatura je v skladu z delom Marinčka in sod. (1993). Za izdelavo kart razširjenosti vrst smo uporabili program KARARAS 3.0 (Jogan 2001).
3. Rezultati raziskav
3.1. Ekološke razmere
Opisane fitocenoze bukovega gozda s polžarko smo našli v Kočevskem Rogu, ki ga po M. Wraberju (1969) uvrščamo v dinarsko fitogeografsko območje, na nadmorskih višinah od 1040 do 1070 metrov. Naseljujejo kopasti greben Kope nad Koprivnikom, ki se razteza od severozahoda proti jugovzhodu.
Na spodnjem delu areala združbe so nekoliko večji nagibi (do 20 stopinj), na splošno pa prevladujejo položna pobočja (z nagibom okoli 5 stopinj), ponekod tudi uravnave.
Prevladujejo osojne lege. Površinska skalnatost je navadno majhna, ponekod pa skale pokrivajo do 60 odstotkov popisne površine. Prevladujejo dolomitni jurski apnenci in apnenci. Talni tip so v glavnem sprsteninaste rendzine in rjave rendzine. Na apnenčasti matični podlagi, v žepih med skalmi, so globlja, rjava pokarbonatna tla.
Med podnebnimi dejavniki so zelo pomembne padavine, ki v veliki meri vplivajo na poseben floristični sestav opisanih fi-tocenoz. Po podatkih padavinske postaje Kočevje (nad. v. 461 m) so padavine obilne (1526 mm letno) z izrazitim novembrskim maksimumom (si, 1) - B. Zupančič (1995). Na splošno je padavin dovolj celo vegetacijsko dobo.
V preteklosti so prevladovale zastorne sečnje.
SI. A: Klimadiagram - Kočevje 1961-1990 (B. Zupančič, 1995; Mekinda-Majaron, 1995) Fig. 1: Climatic Diagram - Kočevje 1961-1960 (B. Zupančič, 1995; Mekinda-Majaron, 1995)
3.2. Zgradba in floristicna sestava.
Rastišča opisanega sintaksona poraščajo v glavnem mešani sestoji bukve (Fagus syl-vatica) in gorskega javorja (Acer pseudopla-tanus). Prevlada ene ali druge drevesne vrste je pogojena s posebnimi ekološkimi razmerami in načinom izkoriščanja gozdov. Na položnih, kopastih, rahlo nagnjenih krajih bukev skoraj povsem prevladuje, na skalnatih mestih pa prevzame glavno vlogo gorski javor. Ponekod je večja prisotnost gorskega javorja posledica intenzivnejših sečenj v preteklosti. Ostali drevesni vrsti, jelka (Abies aiba) in smreka (Picea abies), se pojavljata le redko.
Grmovno plast sestavlja predvsem pom-ladek bukve in gorskega javorja. Ostale gr-movnice (RhamnusfalUvc, Daphne mezereum, Sorbus aucuparia, Rubus idaeus) se pojavljajo le posamično. Razen pomtadka prevladujočih drevesnih vrst, bukve in gorskega javorja, je grmovna plast slabo razvita.

T5HB55555555555555555
Zeliščna plast ima dva zelo različna as-pekta. Zgodaj spomladi, pred olistanjem bukve, ko prevladujejo geofiti, so tla povsem prekrita z zelišči. Kopasti grebeni so povsem obeljeni s cvetočim čemažem (Allium ursi-num). Obilno se pojavljajo predvsem vrste Corydalis cava, Isopyrum thalictroides. Dentaria polyphylla in Dentaria trifolio. Pridružujejo se jim nekatere izrazito mezofílne vrste, predvsem Lunaria rediviva in Unica dioica. Poleti, ko geofiti odmrejo, dosega zeliščna plast le do 50 odstotkov pokrovnos-ti. Takrat prevladujejo fagetalne vrste v širšem smislu: Senecio ovatus, Salvia glutinosa, Dryopteris füix-mas, Dentaria bulb-ifera, Galium odoratum, Daphne mezereum. Arum maculatum in druge. Vrste razreda Querco-Fagetea so redke. Med ostalimi pogostimi vrstami omenjamo Rubus idaeus, Athyriumfüix-femina, Veratrum album, vendar se pojavljajo le posamično.
Mahovna plast je na splošno slabo razvita, mahovi pokrivajo največ 10 odstotkov površine. Na bolj skalnatih rastiščih so mahovi tako po vrstni sestavi kot pokrovnosti obilno zastopani.
3.3. Sinsistematika
Z. Košir (1979) je fitocenoze asociacije ¡sopyro-Fagetum, ki uspevajo v preddi-narskem fitogeografskem območju, uvrstil v varianto z vrsto Arum maculatum. Ker varianto členi na subasociacije, je imel verjetno v mislih geografsko varianto in ne ekološko varianto po načelu večrazsežnostne členitve asociacije (W. Matuszkiewicz & A. Matuszkiewicz 1981). Pomembno je, da Z. Košir (1979) v svojem delu omenja pojem teritorialna varianta, ki ga lahko razumemo kot geografsko varianto, vendar nato pri sin-sistematski opredelitvi variant ne ločuje.
Da bi odpravili določene pomisleke glede sinsistematske opredelitve variant asociacijo 1 sopyro-Fagetum, smo se odločili spremeniti oziroma dopolniti njihov status.
Varianto z vrsto Arum maculatum smo preimenovali v geografsko varianto z vrsto Dentaria polyphylla — Isopyro-Fagetum var. ge-ogr. Dentaria polyphylla.
Vrsta Arum maculatum ima zelo širok razpon svoje razširjenosti; uspeva predvsem v vlažnih gozdovih listavcev. Oberdorfer (1994) jo uvršča med značilnice reda Fagetalia. S svojo mezofilno naravo daje ob večji obilnosti rastišču določeno ekološko vsebino. Zato je bolj primerna za razlikovalnico nižjih sintak-sonomskih enot, kot sta subasociacija in varianta ipd., manj pa za horološko oznako večjih območij. Vrsta Dentariapolyphyllaje v horo-loškem in tudi ekološkem smislu pomembnejša. Po Praprotnikovi (1987) je to takson z alpsko-apeninsko-severozahodnoilirsko razširjenostjo in ilirski flomi element. Tudi večina drugih avtorjev (Soo 1964, M. Wraber 1970, Horvat et al. 1974, Pignatti 1982) jo uvršča med ilirske florne elemente z vzhodnoevropsko razširjenostjo. Borhidi (1963) jo prišteva značilnicam prvega reda zveze ilirskih bukovih gozdov Aremonio-Fagion. Optimalno uspeva na karbonatni, preležno apnenčasti, matični podlagi gorskega sveta zahodnega dela ilirske flome province v nadmorskih višinah od 600 do 1200 m. Kot kaže slika št. 2 je v Sloveniji najbolj razširjena v preddi-narskem in dinarskem fitogeografskem območju. Tako po svoji ekologiji kot gorska rastlina in po svojem sklenjenem arealu, dobro označuje opisano geografsko varianto.
Nomenklaturni tip geografske variante Isopvro-Fagetum var. geogr. Dentaria poly-phylla je popis 12 v originalni Koširjevi (1979) tabeli (številka 6), ki so ga izbrali Marinček in sodelavci (1993).
Proučevani sestoji v Kočevskem Rogu (že v dinarskem območju) se floristično in fito-geografsko jasno ločijo od ostalih dosedaj opisanih oblik asociacije lsopyro-Fagetum, zato smo jih uvrstili v novo geografsko sub-varianto z vrsto Rhamnusfallax, Isopvro-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla subvar. geogr. Rhamnus fallax subvar. geogr. nova.
Razlikovalnici geografske subvariante sta vrsti Rhamnus fallax in Scopolia carnio-lica. Grmovna vrsta Rhamnus fallax je optimalno razširjena v montanskem pasu Dinar-idov. Po Borhidiju (1963) je ilirsko-sub-mediteranska vrsta. Njen areal se dobro prekriva z arealom montanskih bukovih in jelo-vo-bukovih gozdov Dinaridov - v slednjih dosega svoj optimum. Vrsta Rhamnus fallax je razlikovalnica zveze Aremonio-Fagion v širšem pomenu. S poimenovanjem geografske subvariante po vrsti Rhamnus fallax smo želeli poudariti uspevanje opisanega sintak-sona v dinarskem fitogeografskem območju.
Vrsta Scopolia carniolica je ena najpomembnejših razlikovalnic podzveze ilirskih gozdov plemenitih listavcev Polvsticho setiferi-Acerenion pseudoplatani Borhidi et
Kevey 1996. Optimalno uspeva na svežih, delno koluviainih tleh. Kot člen značilne kombinacije geografske subvariante nakazuje njeno mezofilnost in sorodstvene vezi sestojev te geografske subvariante s preddinar-skimi gozdovi plemenitih listavcev Dentario polyphyl!ae-Acereium pseudoplatani P. Košir et Marinček 1999.
Kot razlikovalnico navajamo tudi vrsto Circaea intermedia, ki v dosedaj opisanih fi-tocenozah asociacije Isopyro-Fagetum ni bila navedena in nakazuje precejšnjo vlažnost rastišč opisane geografske subvariante.
Doslej smo v sestojih geografske subvariante z vrsto Rhamnus fallax ugotovili le subasociacijo s srebrenko isopyro-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla subvar. ge-ogr. Rhamnus fallax lunarietosum redivivae
Dentaria polyphylla
45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65
SI. B: Razširjenost vrste Dentaria polyphylla v Sloveniji (po Praprotnik, 1987) Fig. 2: Distribution of Dentaria polyphylla in Slovenia (after Praprotnik, 1987)
subass. nova. Ta subasociacija je zelo mezofilna oblika združbe Isopyro-Fagetum. To dobro nakazujejo njene razlikovalne vrste ; Limaria rediviva, Urtiča dioica, Senecio ova-tus, Impatiens noli-tangere, Geranium rober-tianutn in Solatium dulcamara.
Nomenklatura tip subasociacije Isopyro-Fagetum lunarietosum redivivae subas. nova je popis št. 5 v tabeli 1.
Opisano subasociacijo smo, s pomočjo klasifikacijskih metod (slika 3), členili v dve varianti. Uporabili smo metodo hierarhičnega kopičenja s popolnim povezovanjem (complete linkage clustering) in koeficient podobnosti (similarity ratio).
* ru v re
SI. C : Klasifikacija popisov v tabeli 1. Fig. 3: Classification of relevés in Table 1.
Varianto s čemažem Isopyro-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla subvar. ge-ogr. Rhamnus fallax lunarietosum redivivae
var. Allium ursinum (tabela 1, popisi 5-9) razlikujeta vrsti Allium usinurn in Anthriscus nitidus, Sestoji te variante naseljujejo večino rastišč subasociacije s srebrenko. Poraščajo blago nagnjena pobočja in zaravnice, z zelo majhno površinsko kamnitostjo.
Sestoji variante z gorskim javorom Iso-pyro-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla subvar. geogr. Rhamnus fallax lunarietosum var. Acer pseudoplatanus (tabela I, popisi 14) naseljujejo le manjše otoke v širšem arealu variante s čemažem. Razlikujeta jih velika pokrovnost gorskega javora in vrsta Circaea lutetiana. Na skalnatih krajih so sestoji te variante prehodna oblika med sestoji asociacije Isopyro-Fagetum s. lat. in sestoji asociacije Dentarto polyphyllae-Aceretum. Ponekod, na blažjih do srednje strmih pobočjih so nastali pod antropogenim vplivom.
4. Razprava
Z namenom, da bi utemeljili samostojen status geografske subvariante z vrsto Rhamnus fallax, oziroma da bi ugotovili stopnjo sorodnosti s podobnimi asociacijami, smo jo primerjali s sintaksoni: Dentario polyphyl-lae-Aceretum pseudoplatani (P. Košir 2000), lsopyro-Fagelum var. geogr. Dentaria poly-phylla (Ž. Košir 1979; Marinček, P. Košir & Šile hoc loco) in Isopyro-Fagetum var. Adenostyles ulliariae (Ž. Košir 1979). Na osnovi primerjav sintezne tabele asociacij (tabela 2) in ordinacijskega diagrama (slika 4) smo prišli do naslednjih zaključkov.
S primerjavo sestojev asociacije Isopyro-Fagetum in sestojev asociacije Dentario poly-phyllae-Aceretum pseudoplatani smo ugotovili veliko podobnost med obema združbama. Skupne so jima predvsem nekatere izrazito mezofilne razlikovalne vrste podzveze Polysticho setiferi-Acerenion: Circaea lutetiana, Geranium robertianum, Stellaria montana in Lunaria rediviva, ki kažejo na sineko-loško, floristično in singenetsko povezanost
gozda bukve in polžarke z gorskimi gozdovi plemenitih listavcev zahodnega dela ilirske zahodne province, opisanimi v asociaciji Dentario polyphyllae-Aceretum pseudoplatani. Nasprotno pa manjka v sestojih asociacije Isopyro-Fagetum cela vrsta drevesnih vrst; Acer platanoides, Fraxinus excelsior, Tilia platyphyllos in Ulmus glabra, ki sestavljajo drevesno plast gozdov plemenitih listavcev.
Sestoji asociacije Dentario-Aceretum in Isopyro-Fagetum var. geogr. Dentaria poly-phylla niso ostro ločeni (glej slika 4), kar nakazujejo tudi sintaksonomske uvrstitve teh sestojev: Isopyro-Fagetum leucoietosum acerosum (Ž. Košir 1979) in lsopyro-Fage-tum lunarietosum var. Acer pseudoplatanus (Marinček, P. Košir & Šile hoc loco). Sorodstveno povezavo teh sestojev je opazil tudi M. Zupančič (1996).
Asociacijo Isopyro-Fagetum delimo na osrednjo geografsko varianto in geografsko varianto z vrsto Dentaria polyphylia. Prvo je Ž. Košir (1979) opisal na Menini planini, drugo pa najdemo v preddinarskem fitogeo-grafskem območju.
Sestoje osrednje geografske variante je Ž. Košir (1979) uvrstil v sintakson Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae Z. Košir 1979. Ž. Košir (1979) jo obravnava kot višinsko varianto. Po členitvi asociacij po W. Ma-tuszckiewicz & A. Matuszckiewicz (1981) jo lahko označimo kot višinsko formo. Primerjava z ostalimi sinsistematskimi enotami asociacije Isopyrum-Fagetum je to potrdila in kot razlikovalnice višinske forme se kažejo vrste Adenostyles alliariae, Saxífraga rotundifolia, Luzula sylvatica in Ranunculus platanifolius. Zato predlagamo, da se te fito-cenoze obravnavajo kot Isopyro-Fagetum forma Adenostyles alliariae.
Geografsko varianto z vrsto Dentaria polyphylla členimo na osrednjo subvarianto, ki jo najdemo na Goijancih in na geografsko subvarianto z vrsto Rhamnus fallax v Kočevskem Rogu. Primeijava floristične sestave sestojev dinarske geografske subvariante z
vrsto Rhamnus fallax s sestoji osrednje geografske variante, ki je bila opisana v preddinarskem območju Slovenije, je pokazala veliko sorodnost med fitocenozami v obeh fito-geografskih območjih. V fitocenozah osrednje geografske subvariante so prisotni nekateri geofiti: Scilla bifolia, Cagea lutea in Anemone ranunculoides, ter vrste Lonicera alpígena. Verónica montana, Veratrum album, Polygonatum verticillatm ter Ribes uva-crispi, ki v sestojih asociacije Isopyro-Fage-tum subvar. geogr. Rhamnus fallax, v dinarskem območju dosedaj še niso bile zabeležne. Odsotnost teh vrst v sestojih opisane geografske subvariante je verjetno posledica razmeroma majhnega areala asociacije Isopyro-Fagetum v dinarskem območju ter večjega višinskega razpona fitocenoz preddinarske geografske subvariante. Možno je, da bomo z dodatnimi fttocenološkimi raziskavami v dinarskem območju našli nova nahajališča sestojev geografske subvariante z vrsto Rhamnus fallax. Razlikovalnice zveze Poly-sticho setiferi-Acerenion s. lat. imajo v obeh primerjanih združbah podobno prisotnost, s tem da se v geografski subvarianti z vrsto Rhamnus fallax stalno in obilno pojavljajo izrazito mezofllne vrste Lunaria rediviva, Scopolia carniolica, Circaea intermedia, Geranium robertianum, Solanum dulcamara, Anthriscus nitida in še nekatere, ki imajo v preddinarskih fitocenozah občutno manjšo pokrovnost in prisotnost ali celo manjkajo. Vrste zveze Aremonio-Fagion in reda Fage-talia sylvaticae so v dinarskih fitocenozah redkejše, delno zaradi manjšega areala, delno zaradi prevladujoče vrste Alliutn ursinum, ki posebno zgodaj spomladi, ko so bili narejeni popisi, onemogoča uspevanje ostalih rastlinskih vrst.
Na sliki 4 je prikazan ordinacij ski diagram, kjer smo primeijali preddinarske in dinarske fitocenoze asociacije Isopyro-Fagetum in fitocenoze asociacije plemenitih listavcev Dentario polyphyllae-Aceretum pseudoplatani. Uporabili smo originalne popise
Si. D: Ordinacijski diagram popisov iz sintcznc tabele. Št. popisov: 1-51: Denrarto-Acereium, P. Košir (2000); 52-79: Isopym-Fageium var. geogr. Dcntaria polyphylla, Ž. Košir (1979); 80-95: ¡sopyro-Fagetum forma Atlenosrvtes alltari-ae, Ž. Košir (1979); 96-104: ¡sopyro-Fagetum var. geogr. Denmria polyphylla subvar. geogr. Rhamnus fiillax, Marinček. P. Košir & Šile hoc toco.
Fig. 4: Ordination diagram of relevés from synoptic table.
brez mahovne plasti, metodo glavnih koordinat (PCoA) in koeficient podobnosti. Opazimo lahko gradient vlažnosti v smeri abcise in višinski gradient v smeri ordinate. Nu-merične analize ločijo sestoje v štiri skupine.
5.	Zahvala
Zahvaljujemo se doc. dr. Igorju Dak-skoblerju za številne nasvete in pripombe, ki so nam bili v neprecenljivo pomoč pri pisanju.
6.	Summary
In the Dinaric region of Slovenia (Kočevski Rog) a special type of beech forests
was researched and classified into the association 1 sopyro-Fagetum Košir 1962. Z. Košir (1979) did not specify syntaxonomic rang of variant Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum. Therefore authors propose a new name ¡sopyro-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla (Ž. Košir 1979) Marinček, P. Košir & Sile 2ÜÜ1 according to multidimen-sonal classification of vegetation based on proposal of W. & A. Matuszckiewicz (1981).
Described stands in Kočevski Rog were classified into geographical variant as special subunit, new geographical subvariant Isopyro-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla (Ž. Košir 1979) Marinček, P. Košir & Šile 2001 subvar. geogr. Rhamnus fallax subvar. geogr. nova. Differential species are Rhamnus
fallax, Scopolia carniolica and Circaea intermedia.
The researched stands of the new geographical subvariant were classified into a new subassociation lunarietosum redivivae, that is the most mesophile subassociation of the Isopyro-Fagetum. Furthermore the subassociation is divided into two new variants: the variant with Allium ursinum, whose
stands prevail and the variant with Acer pseudoplatanus, whose stands thrive on stonier sites.
Variant Isopyro-Fagetum var. Adenos-tyles alliariae was given a new syntaxonom-ical rang. 2. KoSir (1979) described it as al-titudinal form, which is questionable, so authors propose a new status - Isopyro-Fage-tum forma Adenostyles alliariae.
Literatura
Borhidi, A., 1963: Die Zönologic des Verbandes Fagion illyricum. 1. Allgemeiner Teil. - Acta Bot. Acad. Sei. Hung. 9 : 259-297.
BRAUN-BLANQUET, T., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. - Springer Verlag, Wien.
Horvat, I. & Glavač, V. & Ellenbf.ro, H., 1974: Vegetation Südosteuropas. - Gustav Fischer Verlag, Stuttgart.
Jogan, N., 2001: KARARAS 3.0 (komplet klišejev za KArtiranje RAzširjenosti RAStlin).
Košir, P. & MarinčEK, L., 1999: Predhodno poročilo o raziskavah javorjevih gozdov v Sloveniji. - Acta Biologica Slovenica. 42 (3): 53-58.
Košir, P., 2000: Javorjevi gozdovi gorskega sveta zahodnega dela ilirske florne province.- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. 104 s.
Košir, ž., 1962: Übersicht der Buchenwälder in Übergangsgebiet zwischen Alpen und Dinariden. - Mitteilungen der Ostalpin-Dinarischen Pllanzensnziologischen Arbeitsgemeinschaft. 2 : 54-66.
Košir, Ž.. 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 17(1): 1-242, Ljubljana.
Kramkk, K. U. (ed.), 1984: Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Gustav Hegi. Band I. Teil I. Pterido-p/iyia.-Verlag Paul Parey, Berlin, Hamburg.
Maarel van der, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on Community similarity. - Vegetatio. 39 (2) : 97-114.
Marinček, L., Mucina, L., Zupančič, M., Poldini, L., Dakskobler, 1. & Accetto, M. 1993: Nomen-klatorische Revision der illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). Stud. Geobot. 12: 121-135.
Martinčič, A. 1968: Catalogus Florae Jugoslaviae II/l. Bryophyta. S AZU, Ljubljana.
Matuszkiewic?, W. & A. Matuszkjewicz 1981: Das Prinzip der mehrdimensionalen Gliederung der Vegetationseinheiten, erlätert am Beispiel der Eichen-Hainbuchenwälder in Polen.-In: Dierschke, H. (Red.): Syntaxonomie. Ber. Int. Symp. IVV Rinteln 1980: 123-148. Cramer, Vaduz.
Mgkinda-Majaron, T. 1995: Klimatografija Slovenije. Temperatura zraka: obdobje 1961-1990. Hidrom-eterološki zavod Slovenije, Ljubljana.
Oberdorfer, E„ 1994: Pflanzenökologische Exkursionsflora. - Ulmer Verlag, Stuttgart.
Pignatti, S., 1982: Flora d'Italia. - Edagricole, Bologna.
Podani, J„ 1993: SYN-TAX - pc. Computer Programs for Multivariate Data Analysis in Ecology and Systematics. - Scientia Publishing, Budapest.
Praprotnik, N. 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Doktorska disertacija. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
SoO, R., 1964: Die regionalen Fagion- Verbände und Gesellschaften Südeuropas. - Studia Biologica Hun-garica. 1 : 1-104, Budapesl.
Trpin, D. & B. Vreš 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka ZRC 7, Ljubljana.
Westhoff, V. & Van der Maarel, E„ 1973: The Braun-Blanquet approach,- In: R. H. Wkittaker (ed.): Ordination and Classification of Communities. Dr. W. Junk Publishers, The Hague.
Wrabfr, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. - Vcgetatio. 17 (1-6) : 176-199.
Wraber, M., 1970: Das submediterran-illyrische Element in der mitteleuropäischen Laubwaldvegetation Sloweniens. - Feddes Repertorium. 81 (1/5) : 279-287.
Zupančič, B. 1995: Klimatografija Slovenije. Količina padavin: obdobje 1961-1990. Hidrometerološki zavod Slovenije, Ljubljana.
Zupančič, M., 1996: European maple association in Slovenia (Corydalido cavae-Aceretum pseudnpla-tani Moor 1938). - Razprave IV. Razreda SAZU. 37 (8) : 189-205.
Tabela 1 (Table I): ¡so¡ryro-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Dentaria palyphylla (Košir 1979) var. geogr. nova hoc loco subvar. geogr. Rhamnus fallax
Številka popisa (Number of relevé)	1	2	3	4	5	6	7	8	9			
Datum popisa (Date)	3. 6.	27.4.	27. 4.	27. 4.	3. 6.	3.6.	"3. 6.	3. 6.	3. 6.			
Nadmorska višina v 10 m	104	104	104	104	107	107	IOS	106	106			
(Altitude in 10 m)												
Lega (Aspeci)	NE	NW	NE	NEE	-		NEE					
Nagib v stopinjah (Slope in degrees)	20	10	15	15	5	0	5	0	0			
Kamnitost v % (Sconiness in	10	20	60	S	0	0	5	0	0			•-
Pokrovnost v % (Cover in %):												¿
Drevesna plast ( Tree layer) la	80	70	90	80	70	80	80	90	90			H
lb 40	20	10	20	40	10	20	10	10		c	c p	"o
Grmovna plast (Shrub layer) 11	2	5	8	10	1	5	10	5	5	S	ij	
Zeliščna plast (Herb layer) III	90	90	50	80	100	100	100	100	95	S! a.	£	5
Mahovna plast (Moss layer) IV	10	10	40	5	0	0	5	5	0			
Velikost ploskve v m1 (Relevé areal	400	300	300	200	400	400	400	400	400			
T
hinarietosum
	var. Acer					var. Allium ursinum					
	pseudopîatanus										
ZNAČILNICI ASOCIACUE											
(Character species of association)											
F Corydalis cava III +	3.3	2.2	3.3	2.2	2.2	11	II	1.1	9	100	V
AF Isopyrum thalictroides +	+	+	+	1.1	11	1.1	1.1	1.1	9	100	v
RAZLIKOVALNICE GEOGRAFSKE VARIANTE											
(Differential species of geographical variant)											
AF Dentaria polyphyJla III i 1	2.2	2.2	2.1	+	1.1	1.1	2	2.2	9	100	v
AF Dentaria trifolia	1.1	(+)	+	1 1	1.1	1.1	2 2	2.2	8	89	v
F Arum maculatum +	+	+		+	+				6	67	IV
RAZLIKOVALNICE GEOGRAFSKE SUBVARIANTE											
(Differential species of geographical subvariant)											
PsA Circaea intermedia lit	+			2.2	2.2	1.1	1.1	1.1	b	67	IV
AF Scopolia carniolica III	+	1.1				+			3	33	III
AF Rhamnus fallax II				+	+	+			3	33	111
RAZLIKOVALNICE SUBASOCIAC1JE											
(Differential species of subassociation)											
PsA Lunaria rediviva III 3.3	1.1	+	+	1.1	+	1.1	1.1	1.1	9	100	v
F Senecio ovatus 2.1	+	+	+	+	1.1	2.2	11	1.1	9	100	v
A Urtica dioica 2.2		+	-f	+		+	1.1	1.1	8	89	v
AU Impatiens noli-tnngere 1.1	+	+	+	+		+	r		7	78	IV
Številka popisa (Number of relevé)
HsA Geranium robertianum O Solanum dulcamara
R AZLIKOVALNICE VARIANT (Differential species of variants)
±1
lunaiietosum
var. Acer pseudoplfttanus
PsA Acer pseudoplatanus	la	l.i	3.1	4.2	4.1	3.1
Acer paseudoplatanus	lb	+	+			
Acer pseudoplatanus	n	+	+		+	+
Acer pseudoplatanus	in	ii		+	+	+
PsA Circaea lutetiana		l.i	+	+	+	
F Allium ursinum						5.5
A Anthriscus nitidus		+				+
PsA POLYSTICHO SETIFERI-ACERENION s. lat						
Stcllacia montana	in	+	l.l	+	+	
Actaea spicata			+	r		
Adoxa moschatcllina				+		
Corydalis solida			4-			
Acer platinoides	ii				r	
AF AREMONIO-FAGION						
Dentaría enncapbyllos	in		1.1			
Omphalodes vcrna			+			
Cardamine trifolia			+			
Arcmonia agrimonoides						
F FAOETAL1A SYLVATICAE
Fagus sylvatica Fagus sylvatica Fagus sylvatica Fagus sylvatica Dryopteris filix-mas Dentaria balbifcra Salvia glutinosa Galium odoratum Daphne mezereum Pctasites albus Paris quadrifolia Symphytum tuberosum Leucojum Vernum Galanthus nivalis Sambucus nigra Mercurialis perennis Lilium martagón Myosotis sylvatica Mycelis muratis Phyllitis scolopendrium Polystichum aculeatum Ranunculus lanuginosus Scrophularia nudosa Euphorbia amygdaloides
var. Allium ursinum
3.1
1.1 + +	+ +
5.5 5.5 5.5	4.4
la lb II
in
ii in
j.i 2.1
l.l
1.1
l.l II 1.1
2.1 3.2
5.2
l.l
+
3.1 2.1 l.l
5.2 l.l
5.1 1.1
78 IV 56 III
9	150	V
4	44	111
5	56	III
6	67	IV
4	44	III
2	22	II
2	22	11
1	11	1
Il 1
22 22 11 11
+				+	+				9	100	V
1.2	+		+	+	l.l	1.2	1.2	1.2	8	89	V
1.1			+	1	l.t	+	+	+	8	89	v
+	+	+	+	+	+	+	+		8	89	v
l.l	+	+	+				+	+	7	78	IV
	+		+		+	+	H-	+	7	78	IV
1	1		+	+					4	44	III
+	+			\			+		4	44	III
	+	+	+				+		4	44	III
l.l			1.1	4-					3	33	ii
		+	+						2	22	ii
		(+)						+	2	22	II
					+			+	2	22	I!
					r		r		2	22	II
+									1	II	I
		+							1	II	1
		+							1	11	1
		+							1	ii	1
			+						1	11	I
					+				1	II	I
								+	1	ii	i
Številko popisa (Number of relevé)
limarietosum
var. Acer pseudoplatanus
AU ALNO-ULMION
Stachys sylvatica Cardamine impatiens Chrysasplenium alternifolium
QF QUERCO-FAGETEA
Anemone nemorosa	III	+	+		+ +					4	44	III
Aegopodium pcidagraria								+	+	2	22	11
A.DENOSTYLETALIA												
Athyrium filix-femina	III	+	+	+	+			+		5	56	111
Lamium maculatum			+	+				+	+	4	4	III
Veratrum album			+		1.1		■i-		+	4	44	III
Polygonatum verücillatum					+	+	+		+	4	44	III
Myrrhis odorara						r	+			2	22	11
Ribe.s petraeum	II								+	1	II	I
VACCINIO-PICEETEA s. lat.												
Abies alba	la					+						
Abies alba	II			r					+			
Abies alba	111				+	+				4	44	111
Picea abies	la		+									
Picea abies	II			r						2	22	II
Dryopleris expansa	III			+				+		2	22	II
Oxalis acetosclla			+							1	II	I
Dryopteris dilatata					+					1	II	I
OSTALE												
(Other)												
Rubus idaeus	n	+	+	+	r +			+		7	78	IV
Surbus aucuparia		+		+	r					3	33	II
Bromus ramosus	m					+			+	2	22	II
Rubus sp.	H		+							1	11	I
.Sambucus racemosa								r		1	11	I
MAHOVI												
(Mosses)												
Isothecium myurum	IV	+	+	1.4		+	+			5	5ft	
Brachythecium populeum		+	+	1.4		+				4	44	
Hypnum cupressifonne			+	1.4		+	+			4	44	
Cteuidium molluscum		+	+	2.3						3	33	
Homomallium mcurvamm		+	+	1.4							33	
Cirriphyllum piliferum		+	+	+							33	
Thammum alopecurum		+	+	+						3	33	
Plagiochitla asplemoides		+	+	1.4						3	33	
Brachythecium nitabulum		+				+	+			3	33	
Rhodobryum roseum			+	+		+				3	33	
Tortella tortuosa				+						1	11	
Pseudoleskeella papillosa				+						1	II	
var. Allium ursinum
II
22 Il 1 11 I
Številka poptsa (Number of relevé)
Homalothecium sericeum Brachythecium salebrosum Mnium sp. Plaginthecium sp.
var. Acer pseudoplatanus
lunarietosum
var. Allium ursinuin
1	11
1	II
I	II
I	1)
Tabela 2: Sintezna (abela sintaksonov Denturio polyphyllae-Acereium in Isopyro-Fagetum s. lat. Table 2: Synoptic table of syntaxa Dentario polyphytíae.-Aceretum ami Isopyro-Fagetum s. lat.
Zaporedna številka (Successive number)		1	2	3	4
Število popisov (Number of releves)		51	28	9	16
RAZLIKOVALNICE ASOCIACIJE DENTARIO POLYPHYLLAE-ACERETUM					
(Differential species of association)				78	
AU Impatiens noli-tangerc	(II	82			94
PsA Corydalis solida		51	11	1!	
QF Glechoma hirsuta		51			
ZNAČILNICE IN RAZLIKOVALNICE ASOCIACIJE		ISOPYRO-FAGETUM			
(Character and differential spccies of assucmion)					
F Corydalis cava	III	88	96	101)	88
PsA Adoxa moschatellina		71	54	11	31
AU Chrysosplenium altcniifolium		67	14	11	69
AF Isopyrum thalictroides - dfl		53	89	IOO	10(1
AU Gagea lútea		25	11		13
QF Anemone ranunculoides		18	32		69
QF Scilla bifolia		10	57		94
A Veratnim álbum			57		100
A Polygonatum verticillatum			32		25
A Ribes uva-crispa	11		29		13
A Scrophulaña vernalis	lit		18		25
A Ruincx arifolius			4		13
RAZLIKOVALNICE GEOGRAFSKE VARIANTE DENTARIA POLYPHYLLA HOC LOCO (Differential species of the geographical varianti F Arum maculatum	in
AF Dentaria polyphylla - df 1 AF Dentaria trifolia - df I
88	100	67
78	68	100
53	50	89
RAZLIKOVALNICE GEOGRAFSKE SUB VARIANTE RHAMNUS FALLAX HOC LOCO (Differential species of the geographical subvariant) AF Scopolia carniolica	HI	53
PsA Circaea intermedia	4
AF Rhamnus fallax	II
RAZUKOVALNE VRSTE VIŠINSKE FORME ADENOSTYLES ALL1ARIAE (Differential species of altitude form) AF Cardamine trifolia	HI	4	25
A Adenostyles alliariae A Saxífraga rotundifolia A Ranunculus platanifolius VP Luzula sylvatica
>redna številka (Successive number)		I	2	3	4
Število popisov (Number of relevés)		51	28	9	16
PÜLYST1CHO SETIFERI-ACERENION S. LAT.					
Acer pseudoplataniis	la	%	89	67	
Acer pseudoplatanus	lb	57		22	
Acer pseudoplatanus	II	53	89	S9	
Acer pseudoplatanus	III	75		56	
Lunaria rediviva		75		100	
Circaea lutetiana		61		44	C.
Polystichum sctiferum et P. x bickuellii		61			
Geranium robertianum		51	7	78	25
Actaea spicata		49	25	22	
Ulmus glabra	la	31			
Ulmus glabra	[b	41			
Ulmus glabra	11	49			
Ulmus glabra	III	2			
Stellaria montana		47	II	44	.1!
Acer platanoides	la	25	11		
Acer platanoides	lb	12			
Acer platanoides	11	16	7	II	
Acer platanoides	III	4			
Doronicum austnacum		22			
Euonymus latifolius	11	12			
Fraxmus cxcelsior	la	12			
Fraxinus excelsior	lb	10			
Fraxinus excelsior	II	10			
Fraxinus excelsior	III	4			
Tilia platyphyllos	la	6			
Tilia platyphyllos	lb	6			
Tilia platyphyllos	11	8			
Hesperis candida	II!	4			
AREMONIO-FAGION					
(inc. Erythronio-Carpinion - EC)					
Lamium orvala	II!	75			
Dentaria enneaphyllos		65	75	22	100
Cyclamen purpurasccns		16	18		
Vicia oroboides		8	11		6
Hacquetia epipactis		S			6
Helleborus odorus		8			
Arcmonia agrimonoidcs		4	4	II	31
Rusctts hypoglossum		4			
Helleborus atrorubens		4			
Helleborus dumetorum			14		A
Omphalodes vema			II	22	
Helleborus nigcr s. lat.			7		69
Crocus napolitanus					31
FAGETALIA SYLVATICAE					
Dryopteris filix-mas	Ill	100	54	89	38
Sambucus nigra	lb	2			
Sambucus nigra	II	96		22	
Sambucus nigra	III	2			
Dentaria bulbifera		82	100	89	94
Galeobdolon montanum		75			
Fagus sylvatica	la	43	100	89	100
Fagus sylvatica	lb	63		100	
Fagus sylvatica	II	20	89	100	100
Fagus sylvatica	III	2		33	
Phyllitis scolopendncm		63	4	11	
Galium odoratum		59	100	78	50
m
mam
■tí
Zaporedna številka (Successive number)	1	2	3	4
Število popisov (Number of releves)___51_28_9	16
Leucojum ventura	53	21	33	56
Symphytum tuberosum	53	36	44	88
Senecio ovatus	47	32	100	56
Paris quadrifoHa	45	75	44	88
Allium uismum	41	29	56
Mercurialis perennis	35	32	22	25
Polygonatum multiflorum	35	29
Salvia glutinosa	33	89
Petasites albus	33	44
Ranunculus lanuginosus	33	11
Daphne mezereum	II 22	32	78
Mycelis muralis	III 20	11	II	19
Galanthus nivalis	18	61	22
Polystichura aculeatum	16	21	II	63
Pulmonaria officinalis	16
Prunus avium	la 2
Prunus avium	lb 6
Prunus avium	II 16
Scrophularia nodosa	III 10	H	H	6
Lilium martagón	8	7	22	19
Viola reichenbachiana	8	4
Aruncus dioicus A s aru m europaeum Euphorbia amygdaloides
Epilobium montanum
Cardamine impatiens
6	14	II
Myosotis sylvaiica	6	4	11
Euphorbia dulcís	6
Festuca allissima	6
Carex sylvatica	4	14
Sanícula europaea	4	4
4	25
Lonicera alpígena	H	46
Galeobdolon luteum agg.	Ill	14
Hordelymus europaeus Aposeris foetida
n
6	4	11
Veronica montana	6	43
Carex pendula	6
Dryopteris carthusiana	4
VP VACCINIO'PÍCEETEA S. LAT
75
QF QUERCO-FAGETEA
Anemone nemorosa	111	35	79	44	100
Aegopodium podagraria	29	22	19
Corylus avellana	Ib	6
Corylus avellana	H	27
Hederá helix.	III	14
Fiearia vema	7	25
Lonicera xylosteum	II	8	21	6
Acer campestre	Ib	2
Acer campestre	II	4
AU ALNO-ULMION
Stachys sylvatica	III	27	22
Oxalis acetosella	111	37	25	11	SI
Abies alba	la	10		II	
Abies alba	11	33		22	
Abies alba	lb	25			
Abies alba	III	10		22	
Picea abies	la	14	7	!l	88
Zaporedna številka (Successive number) Število popisov (Number of feleves)		1 51	2 28	3 9	4 16
Picea abies	lb	18			
Picea abies	II	14	7	11	63
Dryopteris expansa	III	8		22	
Dryopteris dilatata		6		II	
Gentiana asclepiadea		6			
Rosa pendulina	n		14		6
Luzula luzuloides	m		4		
Gymnocarpium dryopteris					25
Polystichum lonehitis					19
A ADENOSTYLETALIA S. LAT.					
Urtica dioica	m	92	21	89	19
Athyrium filix-femina		88	29		81
Anthriscus nitidus		59		67	
Aconitum vulparia		22			
Lam in m maculatum		12	11	44	
Milium effusum		8	11		
Stellaria nemorum		8			
Melandryum rubrum		6			
Aconitum degenii		4			
Chaerophyllum hirsutum			7		19
Myrrhis odorata			4		
Ribes petraeum	ii			II	
AT ASPLENIETEA TRICHOMANIS					
Asplenium vihde	m	8			
Polypodiiim vulgare		8			
Cystopteris fragilis		6	4		44
0 OSTALE VRSTE					
(Other species)					
Heracleum sphondylium	m	27	7		
Rubus frutieosus agg.	ii	22			
Galeopsis speciosa	hi	22			
Geranium phaeuru		18			
Bromus ramosus		16		22	
Polystichum x illyricum		10			
Rubus idaeus	ii	8	14	78	13
Alliaria petiolata	hi	8	7		
Rubus hirtus	ii	8	29		
Solanum dulcamara	m	8		56	
Eranthis hyeinalis		8			
Eupatorium cannabinum		8			
Arctium lappa		6			
Sorbus aucuparia	lb	4			
Sorbus aucuparia	ii	2		33	
Cirsium oleraceum	iii	4			
Parietaria officinalis		4			
Salix caprea	la	2			
Rubus sp.	ii			II	
Sambucus racemosa	II			11	
m mahovi
(Mooses)
Brachythecium rutabulum	IV	80	33
Tliamnium alopecurum	43	33
Ctenidium molluscum	37	44
Plagiochila asplenioides	22	33
Hypnum cu press iforme	22	56
Isotechyum myurum	20	56
Zaporedna številka (Successive number)	1	2	3
Število popisov (Number of rcleves)	51	28	9
Brachythecium populeum	16		56
Brachythecium salebrosum	6		11
Homomallium incurvatum	6		44
Cirriphyllum tenuinerve	27		
Plagiothecium sylvaticum	24		
Eurhynchium striatum	22		
Eurhynchium species	22		
Anomodon attenuatus	18		
Plagiomnium undulatum	16		
Taxiphyllum wisgrillii	16		
Homalothecium philippeanum	12		
Mniuin cuspidalum	12		
Mnium stellarc	4		
Rhynchostegium morale	4		
Cirriphyllum piliferum	33
Rhadobryum rose u ni	33
Pseud oleskeella papilloma	11
Tortella corniosa	11
Homalolhecium sericeum	11
Milium species	11
Plagiothecium species	11
Legenda (Legend):
! Dentario polyphyllac-Aceretum pseudoplatani Košir P. & Marinček 1999 (P. Košir 2000)
2.	Isopyro-Fagc<un> Košir 1962 var Arum maculan»m (Ž, Koíir 1979)
3.	Isopyro-Fagenim KoSir 1962 var. geogr. Dentaría polyphyHa hoc loco
4.	Isopyro-Fagenim Košir 1962 var. Adenostyles alliariae (Ž. Košir 1979)
dfJ- razlikovalna vrsta asociacije Deniario-Acerenim
Vegetacija gozdnih posek na dinarskem visokem krasu
Andraž Čarni1, Tomaž Hrovat2
1	Biološki inštitut. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Gosposka 13, SI 1000 Ljubljana.
2	Sedanji naslov: Zavod za gozdov Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška 2, SL 1000 Ljubljana.
Izvleček: Obdelana jc vegetacija gozdnih posek v dinarskem fitogeogiafskcm območju na rastišču združbe Omphalodo-Fagetum Marinček et. al. 1993. V delu sta izločeni tudi geografski varianti obdelovan ih združb, in sicer Eupatvrietum cannabini R. Tx. 1937 var. geogr. Geranium nodosum Čarni et Hrovat var. geogr. nova iz zveze Atropion Bi.-Bl. ex Aichinger 1933 in Rubetum idaei Gams 1927 geogr. var.Geranium nodosum Čarni et Hrovat var. geogr. nova iz zveze Sambuco-Salicion capreae R. Tx. et Neumann in R.Tx.l950. Slednjo smo na podlagi florističnih in ekoloških razlik razdelili na dva sub-asociaciji: typicum in cirsietosum Oberdorfer 1957. Obe asociaciji uvrščamo v red Atropetalia Vlieger 1937 in razred Epiiubietea angustifolii R.Tx. et Preising in R.Tx. ex von Rochow 1951.
1. Uvod
V gozdovih nastanejo vrzeli zaradi naravnih motenj (požari, žledolomi, vetrolomi, gradacije škodljivcev) ali zaradi posegov človeka (sečnja). Posledica so spremenjene svetlobne, toplotne in vodne razmere kot tudi spremenjeni procesi v tleh. V takšnih ekoloških razmerah se razvije značilna vegetacija, ki smo jo obdelali na rastišču združbe Om-phalodo-Fagetum v okolici Logatca (slika 1).
Se posebej izrazite spremembe nastanejo na golosekih, kjer človek ne odstrani le posekanega drevja, temveč pri spravilu uniči ali poškoduje tudi obstoječo podrast. Na golosekih se vsebnost razpoložljivega dušika v humusnem horizontu zaradi biokemičnih procesov zelo poveča, temu pa sledi bujen razvoj nitrofilnih rastlinskih vrst in pojavijo se posebne rastlinske združbe, ki hitro dosežejo optimalno stopnjo razvoja. To pa niso trajne združbe (trajanje je odvisno od razpoložljivega dušika v tleh), saj rastline porabijo razpoložljivi dušik in s tem rastlinske združbe propadejo (Aichinger 1933).
Vegetacijo gozdnih posek so začeli raziskovati že v tridesetih letih tega stoletja
(R. Tiixen, 1937, Aichinger 1933). Danes pa so že izdelane številne regionalne študije vegetacije posek širom Evrope (Passarge 1981, Mucina 1993, Jarolimek et al.1997). Potrebno pa bi bilo izdelati tudi sintezo tovrstne vegetacije v Evropi.
V Sloveniji so bile tovrstne rastlinske obravnavane kot prikaz stadijev v razvojnih nizih pri razvoju gozdne vegetacije v okviru izdelave gozdno gojitvenih elaboratov za potrebe gozdarske operative. (npr. Zupančič 1960). Na dinarskem fitogeografskem območju je vegetacijo gozdnih posek proučevala Markovičeva (1982) in opisala asociacijo Atropetum bella-donnae (Br.-BI. 1930) R. Tx. 1950 omphalodetosum vernae Markovič 1982 in Telekieium speciosae Tregubov 1941. Na severni strani Karavank je Aichinger (1933) opisal asocijacijo,4im/>« belladonnae-Epilobium angustifolii Aichinger 1933.
Vegetacijo gozdnih posek uvrščamo v razred Epilobietea angustifolii R.Tx. et Preising in R. Tx. 1950; v okviru katerega ločimo samo en red Atropetalia Vlieger 1937, ki ga delimo na tri zveze; Atropion Br.-BI. ex Aichinger 1933 (vegetacija posek na bogatih tleh), Carici piluliferae-Epilobion
anguslifolii R. Tx. 1950 (vegetacija posek na revnih tleh) in Sambuco-Salicion capreae R. Tx. et Neumannn in R. Tx. 1950 (grmiščna vegetacija na posekah). Vegetacija posek se optimalno razvije na posekah v submon-tanskem in montanskem pasu, predvsem na rastiščih mezofilnih bukovih in jelovo-bukovih gozdov (Mucina, 1993).
2. Opis raziskovanega območja in metode dela
Raziskovali smo poseke na rastiščih jelo-vo-bukovega gozda Omphalodo-Fagetum Marinček et al. 1993, ki jih lahko uvrstimo v subasociaciji dentarietosum Tregubov et Zupančič 1960 in asaretosum europaei Pun-cer 1980. Žal nomenklatorična revizija ilirskih bukovih gozdov (Marinček et al. 1993) nižjih sintaksonomskih enot asoci-jacije Omphalodo-Fagetum ni zajela.
®
j,
J	w
©N
Slika J: Geografski položaj raziskovanega območja.
Relief ima obliko planote z blagimi, zaobljenimi pobočji brez večjih višinskih razlik in z mnogo večjimi ali manjšimi kraškimi vrtačami.
Matična podlaga je karbonatna. Prevladujejo apnenci, dolomitizirani apnenci in dolomit. Oblika tal se mozaično spreminja od skeletne rendzine do globokih rjavih karbonatnih tleh v vrtačah in skalnih žepih.
Raziskovano območje uvrščamo na prehod med podnebnima tipoma zmernokonti-nentalne klime zahodne in osrednje Slovenije (Ogrin 1996).
Območje ima izrazito tako imenovano "interferenčno" klimo, ki je posledica geografskega položaj a na prehodu med vplivnim območjem mediteranske in kontinentalne klime. Dnevna temperaturna nihanja so visoka, količina padavin pa precejšnja preko celega leta. Tako kljub kraškemu značaju reliefa tla niso suha, pri čemer ima vegetacija po-
membno zadrževalno vlogo. Pogoste so tudi padavine mokrega snega in pojav žleda. (Manehin 1960).
Gozdove visokega krasa je pozimi leta 1996 močno prizadel žledolom. V štirideset let starih nasadih - monokulturah smreke so nastale vrzeli velikosti do nekaj sestojnih višin. Večje površine so bile sanirane, pri čemer je bil uporaben les odstranjen, sečni ostanki pa so ostali v nastalih vrzelih v obliki vrst - redov.
Združbe gozdnih posek se navadno pojavljajo na manjših površinah, zato je potrebna posebna pazljivost pri izbiri popisnih ploskve. Passarge (1981) navaja okvimo velikost ploskev pri popisovanju takšne vegetacije od 5 do 20m'. Naši popisi pa so merili med 10 in 25 m2. Popisali smo osem ploskev, kjer je izrazito prevladovala konjska griva (Eupatorium cannabinum) in dvanajst ploskev, kjer je prevladovala malina {Rubus ideaus). Vsi popisi so bili narejeni v gozdnogospodarski enoti Ravnik, in sicer v oddelki št. 5, 10, 15, 34, 35 in 36. Vegetacija je bila popisana poleti 1999 in pri popisovanju nismo upoštevali sadik (bukev in plemeniti listavci). Popise predstavljamo v Tabeli 1.
Vegetacijo smo proučevali in obdelali po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet, 1964; Westhoff & van der Maarel, 1973). Statistično klasifikacijo smo izdelali s pomočjo računalniškega paketeta SYNTAX 5.0 (Podani, 1994). Pri izločitvi nižjih sintaksonov smo upoštevali uvrstitev dvo-oziroma tridimezionalne klasifikacje, ki jo predlaga Matuszkiewicz (1981).
Nomenklatura rastlinskih vrst je v skladu zTrpinovo (et al. 1995) in Martinčičem (1968).
3. Rezultati
3.1. Sintaksonomska uvrstitev :
Epilobietea angustifolii R.Tx. et Preising in R.Tx. ex von Rochow 1951
Atropetalia Vlieger 1937 Atropion Br.-Bl. Ex Aichinger 1933
EupatoríetumcannabiniR.Tx. 1937 var. geogr. Geranium nodosum Čarni et Hrovat 2001 Sambuco-Salicion capreae R. Tx. et Neumann in R.Tx. 1950
Rubelum idaei Gams 1927 geogr. var. Geranium nodosum Čarni et Hrovat 2001 Rubetum idaei Gams 1927 cirsietosum Oberdorfer 1978
Rubetum idaei Gams 1927 typicum
Sintaksonomsko združbi uvrstimo v razred in red vegetacije na posekah. Združbo Eupatorietum cannabini smo uvrstili v zvezo Atropion, zvezo zeliščnih vrst na karbonatnih rastiščih, združbo Rubetum idaei pa v zvezo grmi še na posekah Sambuco-Salicion.
3.2. Eupatorietum cannabinum Tx.l937 var. geogr. Geranium nodosum Čarni et Hrovat var. geogr. nova hoc loco
Združba je bila opisana (Tüxen 1937) na posekah združbe Alnetum glutinosae Koch 1926. Na Slovaškem pa se združba pojavlja na posekah bukovih gozdov, ki so bogata s hranili na karbonatni geološki podlagi (Jarolimek et al. 1997). Asociacijaje floristično sorodna asociaciji Epilobio-Atropetum bellae-donnae R.Tx. 1937 em. 1950 (Jarolimek et. al.1997, Mucina 1993). Na raziskovanem območju smo jih našli na podobnih rastiščih, in sicer na rastišču montanskega jelovo-bukovega gozda. Tla so tu revnejša s hranili in združba je bolj inicialna kot združba Rubetum idaei.
V popisih se pojavlja mnogo vrst, ki jih prištevamo k ilirskemu flomemu elementu. Na njihovi podlagi lahko ločimo samostojno geografsko varianto Eupatorietum cannabini R. Tx. 1937 var. geogr. Geranium nodosum Čarni et Hrovat var. geogr. nova. Ločijo jo naslednje rastlinske vrste: Calamintha grandiflora, Car-damine trifolia, Cyclamen purpurascens, Geranium nodosum, Hacquetia epipactis,
Lamium orvala, Omphalodes verna in Primula vulgaris. Predvidevamo, da je geografska varianta združbe razšiijena po celotni ilirski fi-togeografski provinci (Marinček 1995).
Zanimivo je, da se v združbi pojavlja vrsta Piptatherum virescens, na kar opozarjajo tudi slovaški avtorji (Jaroltmek et al 1997).
3.3. Rubetum idaei Gams 1927 geogr. var.
Geranium nodosum Čarni et Hrovat
var. geogr. nova hoc loco
Glede sinsistematske uvrstitve združbe, kjer dominira vrsta Rubus idaeus. obstaja več različnih možnosti. Tako jo Jarolmek (1997) uvršča v zvezo Carici piluliferae-Epilobion angustifolii, Oberdorfer (1978) in Mucina (1993) pa združbo uvrščata v zvezo Sambu-co-Salicion. Odločili smo se, da upoštevamo mnenje Oberdorferja, ki meni, da se v teh sestojih ne razvijejo lesnate vrste, ker jih dominama vrsta Rubus idaeus popolnoma zasenči in onemogoči njihov razvoj. Veliko pokrovnost vrste Rubus idaeus na lesnih ostankih ugotavlja tudi Fajmonova (1981). Tako smo združbo uvrstili v zvezo grmiščmh združb na posekah Sambuco-Salicion.
Tudi v tej asociaciji se pojavljajo številne ilirske vrst, ki nam ločijo posebno geografsko varianto združbe Rubetum idaei Gams 1927 geogt.vai.Geranium nodosum Čami et Hrovat var. geogr. nova. Ločijo jo naslednje rastlinske vrste; Cyclamen purpurascens, Dentaria trifolio, Geranium nodosum. Hacquetia epi-pactis, Lamium orvala in Omphalodes verna. Geografska varianta je razširjena po celotni ilirski fitogeografski provinci.
Asociacijo lahko razdelimo na podlagi ekoloških značilnosti rastišč na dve subasociaciji: typicum in cirsietosum Oberdorfer 1978.
Rubetum idaei Gams 1927 cirsietosum Oberdorfer 1978 se pojavlja na bogatejših tleh. Bogatejša tla so se razvila na sečnih ostankih smreke, ki so ostali na poseki in omogočili bujen razvoj malinovja, ki ima veliko potrebo po nitratih. Oberdorfer (1978) meni, daje zaradi obilice hranil v tleh možen neposreden razvoj te subasociacije. Kot raz-likovalnice subasociacije lahko na raziskovanem območju označimo; Anglica sylves-tris, Cirsium arvense, C. oleraceum, C. vul-gare in Piptatherum virescens.
Rubetum idaei Gams 1927 typicum se pojavlja na revnejših rastiščih asociacije in je
O n
a
w
□ A
O
Ui
□ (h
O -o
o »
a «
i -2 -
3	-
4	-
5	-
6	-
7	-
8	-9 -171412-

18192 0-
z>
io-
15161113-
Slika 2; Mumenčna klasifikacija popisov. Številke ustrezajo tistim v tabeli t.
zgolj negativno označena. Oberdorfer (1978) meni, daje združba v singenetski povezavi z združbami zveze Atropion.
4.	Zaključek
V delu sta opisani dve združbi, ki se razvijeta na gozdnih posekah in jih uvrščamo v razred Epilobietea angustifolii R.Tx. et Preising in R.Tx. ex von Rochovv 1951 Prispevek je še toliko bolj pomemben, saj so pri nas združbe tega tipa slabo raziskane. V okviru opisanih asociacij smo izločili tudi geografski varianti, ki jih ločijo vrste ilirskega flornega elementa.
5.	Zahvala
Za pomoč pri terenskem delu se zahvaljujeva Urbanu Šilcu. Zahvaljujeva se tudi
ge Barbari Šuštar, ki je sodelovala pri pripravi rokopisa. Raziskavo je financiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS.
6. Dodatek
Dodatek k tabeli 1.: 1. 2.6.1999 oddelek 36; 2. 2.6.1999; oddelek 36; 3. 2.6.1999; oddelek 36, 4. 6.9.1999; oddelek 35, S. 6.9.1999; oddelek 35, 6. 6.9.1999; oddelek
35,	7. 6.9.1999; oddelek 34, 8. 6.9.1999; oddelek 15, 9. 6.9.1999; oddelek 15, 10. 2.6.1999; oddelek 5, 11. 2.6.1999; oddelek
36,	12. 6.9.1999; oddelek 5, 13. 2.6.1999; oddelek 5, 14. 2.6.1999; oddelek 5, 15. 2.6.1999; oddelek 10,16. 2.6.1999; oddelek 36, 17. 6.9.1999; oddelek 15, 18. 2.6.1999; oddelek 36, 19. 2.6.1999; oddelek 5, 20. 2.6.1999; oddelek 15.
7. Literatlira :
Aichinger, E., 1933: Vegetationskunde der Karawanken.Pflanzensoziologie 2, Jena,329 s.
BraUN-BlaNQUET, J„ 1964: Pflanzcnsoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. Springer Verlag, Wien.
JarolImek, I. & al-, 1997: Rastlinni spolocenstvä Slovenska.2. Synantropnä vegetäcia.-Slovenskä akademia vied Botanicky üstav. Bratislava.
Fajmonovä, E. 1981: Riibaniskove spolocenstvä v Javomikoch. Biologia, Bratislava, 36: 289-295.
Makehin ,V„ 1960: Klimatska analiza obmoeja Sneznik-Cerknica-Menisija-Postojna-Rakek-Skocijan-Ravnik-Borovnica. In Tregubov V. (ed.) Gozdnogojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Ravnik (mscr.i.
MariKcEK, L. & al., 1993 : Nomenklatorische Revision der iiiirischen Buchenwalder (Verband Aremo-nio-Fagion). Stud. Geobot. 12: 121-135.
MarinCek, L. 1995 : Contribution to demarcation and phytogeographic division of the illyrian floral province, based on vegetation and flora . Gortania -Atti Museo Friul.Storia Nat. 16: 99-124.
Markovic, L.,1982 : Zur Kenntnis der Schlagvegetation im Bereich des Abieti-Fagetum dinaricum in Slowenien. In: Diersche, H.(ed.), Struktur und Dynamik von Wäldern, Berichte der Internationalen Symposien der Internationalen Vereinigung für Vegetationskundc, J.Cramer, Vaduz.
Martinci£. A„ 1968 : Catalogus Florae Jugoslavjae II/l. Bryophyta. SAZU, Ljubljana.
Matuszkeiwicz, W. & A. Matüszkeiwicz, 1981: Das Prinzip der mehrdimensionalen Gliederung der Vegetationseinheiten, erläutet am Beispiel der Eichen-Hainbuchenwälder in Polen. In H. Dierschke (ed.) Syntaxonomie, Ber. Int. Symp. Int. Vereing.Vegetationsk. Rinteln 1980, J. Cramer. Vaduz, pp. 123-148.
Mucina, L„ 1993 : Epilobietea angustifolii.- In: Ml'Cina, L„ Grabher, G„ Ellmauer, T. (eds.), Die Pflanzengesellschaften Östen-eichs.Teil I. Anthropogene Vegetation, pp. 252-270.Gustav Fischer Verlag, Jena.

Oberdörfer, E„ 1978: Klasse: Epilobietea angustifolii Tx. et Prsg. in R. Tx.50. In: Oberdorfer E.
Süddeutsche Pflanzgesellschaften.Teil II. 2. Aufl. pp.299-328.Gustav Fischer Verlag. Jena. OgriN, D., 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68: 39-56.
Passarge, H.,1981: Zur Gliederung mitteleuropäischer Epilobietea angustifolii. Fol.Geobot.Phytotax., Praha, 16:265-291.
Podani, J., 1990: SYN-TAX IV. Computer programs for data analysis in ecology and systematics on
IBM-PC an Macintosh computers.UNIDO IntCtr. Sei. & High Tehnol,, Trieste. trpin, D. & B.Vreš, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka ZRC 7, Ljubljana. tilxen, R., 1937: Die Pflanzgesellschaften Nodrwestdcutschlands. Mitt. Florist.-Soziol. Arbeits-gem.
Niedersachsen., Hannover, 3: 1-260. Zupančič, M., 1960: Pojasnilo k fitocenološki tabeli. In: Tregubov, V. (ed.) Gozdnogojitveni elaborat
na osnovi gozdnih tipov za revir Ravnik (mser.). Van Der Maarel, E.,1979: Transformation of cover- abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio, The Hague, 39: 97-114. Wraber, M., 1969: Pflanzcngeographische Stellung und Gliederung Sloweniens.Vegetatio, Den Haag. 17: 176-199.
Tabela 1: Vegetacija gozdnih posek na dinarskem visokem krasu.
Zaporedna številka
1 2 i
6 7
9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 2(1
Število vrst	33 45 39	29	40 34 35 20
Nadmorska višina v lOm 52 51 51	50	50 50 50 51
Lega	S N E	S	N - W SW
Nagib v stopinjah	10 15 i	10	5 0 1(1 5
P0bm.nmplattiv1.in 100 100 100	90	100 90 100 90
iv 02 10	22222
Veliknsi popisne ploskve (m1) 15 50 20	10	10 10 10 10
EUPATORIETUM cannabini
7na£ilnica asociacije (_
Eupatorium cannabinum III |4 5 5
RUBETUM IDAEI
značilnica asociacije
Rubus ideaus	+ 1
razlikovalnice subas.
M A Cirsium palustre
Piptatherum virescens A Sambucus ebulus A Cirsium arvense	"
A Cirsium vulgare	+
Cireium olcraceum MA Angelica sylvestris
Razlikovalntce geografskih variant
Cyclamen puipurascens Geranium nodosum Lantium orvala Calamintha grandiflura Hacquetia epipactis Omphalodes verna Cardamine trifolia Primula vulgaris Cardamine waldsteinii
5 5 5 5
32	31 24 29 30 23 31 15 18 25 28 34
51	49 51 50 49 51 50 51 50 51 49 49
S	- - SW - SE SE - NW N SW SW
10	0 0 5 0 5 10 0 10 S 5 10
90	100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 211000000110
10	15 25 10 25 10 20 20 10 10 15 25
I 1 6 75
0	0
2	25 1	12,5
3	37,5
1	12,5
2	25 0	0
+	+	+	+	+	+ +	7	87,5
+	+ +	+	+	+		6	75
1	+		+		+	4	50
1	+			+	+	4	so
	+ 1	+			4-	4	50
	1					1	12,5
	+		+			2	25
+						1	12,5
						0	0
4 5 5 4 5 i
cirsietosum
12 2-+
2 + : +
i
5 5 5 5
"T| 12 100
typicum
Zaporedna stevllka at atropion
1 2 3 4 5 6 7 8
Atropa hella-dnnna 1	1	2 2 + +	2	7	«7,5	1
Carex sylvanca +	+	1 1 +	+	6	75	+
Salvia glutinosa	+	+ + 1	+	5	62,5	+
Hypericum hirsutum 1	+	1 1	+	5	62.S	
Euphorbia amygdaloides 4-	+	+ +		4	50	
Cirsiuin erisithales +		+ + +		4	50	
Braciiypudium svlvaticum		+ + 1		3	37,5	
SS SAMBUCO.SALICION
Sambucus racemosa Cornus sanguínea Salix caprea
bp atropetalia, epilobietea
Hypericum perforatum 3 + Sorbus aucuparia	+ +
GaSeupsis speciosa	+
Fragaria vesca	+ + +
Senecio fuehsii Moehriagia trinervia + Digitalis grandiflora Galeopsis pubescen; Rubus sp.
as asplenieteatrichomanis
Cyslopteris fragilis	+ +
Moehringia muscosa Asplenium trichomanes
a artemisietea
Erigcron annuus	+
Arctium minus	+ +
Daucus carota	+
Solanum nigrum	+
Conyza canadensis Lactuca serriola
gu galio-urticetea
Solanum dulcamara	+ 1
Unica dioica Mycelis muralis Geranium robertianum Epilobium pacvitlorum Petasites albus
ma molinio-arrhenatheretea
Galium album Selinum carvifolia Lathynis pratensis Taraxacum officinale
tg trifouo-geranietea
Solidago virgaurea	+
Clinopodium vulgare 2 + + Origanum vulgare	1
Polygonalum odoraluin + Astragalus glycyphyllos
0 0 0 0 0 0
3	37,5
4	50
1	12,5
5	1(h)
2	25 1	12,S 1	12,5 1	12,5 ffl	(1
2 25 2 25 0 0
2	25
2	25
1	12,5
1	12,5
0	0
t>	0
6	75
1	12,5
0	0
1	12,5
t>	0
1	12,5
0	0
1	12,5
0	0
0	0
2	25
3	37,5 2	25 1	12.5 0	0
» 10 ii 12 13 14 15 16 17 18 19 20
Zaporedna itevllka
Buphthalmum salicifolium
RP RHAMNO-PRUNETEA
Clematis vilaJba	1 +
Samhucus nigta Euonymus europaea Crataegus ntonogyna Viburnum lantana
VP VACCINIO-PICEETEA
Milium affine IV Oxalis acetosella III	+
Picea abies Abies alba
Thuidium taniariscum IV + Maiantlieiuum bifolmm III
QR QUERCETALIA ROBORIS
Quereus robur Veronica officinalis Pteridium aquilinum Betula péndula
AI ALNIÜN 1NCANAE
Athyrium lilix-femina Stachys sylvatica Pbysalis altcekengi + Circaea lutetiana	■*
F2 FAGETALIA SYLVATICAE
Mercurial!* perenms + Eurhvnchium striatum IV Luzula pilosa 111 Carex pilosa
Acer pseudoplatauus + Viola reichenbachiana Asarum curopaeum + Dryopteris filix-mas Ulmus glahra Asperula odorata Fagus sylvatica Festuca altissima Clenidium moluscum IV Daplme tnezereum 111 Cardamine bulbifera Pans cuadrifolia Pulmonaria officinalis Scrophularia nodosa Cialeobdolon montanum Ceras tiuin sylvaticum Arum maculatum Rltynchostegium múrale IV Symphytum tuberosum III Fuonymus latifolia Rosa arvensis
QF QUERCO-FAGETEA
Mélica nutans	1
Polytrichum formosum IV Carex digitata III	+
1 2 3 4 5 6 7 S
9 10 11 12 13 14 IS
8	10O
3	37,5
1	12,5
(I	tl
0	0
6	75
2	25
3	37,5 2	25 2	25 2	25
1	12,5
0	0
0	0
0	<1
1	12,5
2	25 1	12,5 I	12,5
It 17 18 1» 20
5	42
4	33
1	8
2	17
1	8
2	17
3	25 1	8 1	8 0	0 0	0
1	8
2	17
1	8
I	8
8	67
2	17
3	25 0	0
+	+		+	+ +	7 87,5			+	+			+	4-	+	5	42
+	+	+	+	+ + +	7 87,5		+							+	2	17
+		+		+	3 37,5		4-	+	+ +	+					6	50
		2	+		2 25	2		3	2	+	+				6	50
1	1			4. J 4-	6 75							+			1	8
+			+	+	3 37,5			+			■r	+		+	4	33
				1	2 25	+				+	+		+		4	33
+					2 25			+	+		+			+	4	33
+	+				2 25										0	0
+			+		2 25										0	0
+				+	2 25										(1	0
		+	1		2 25										0	0
			+	+	2 25										0	0
+					1 12,5					+					1	8
	+				1 12,5							4			1	8
			+		1 12,5								+		1	8
			4		1 12,5									+	1	8
					0 0				+						2	17
					0 ft								+	+	2	17
+					1 12,5										0	0
	+				1 12,5										0	0
				+	1 12,5										0	0
					0 0							+			1	8
					0 0								+		1	8
					o o								+		1	8
+	+		+	+ 1 2	7 87,5			+	+	+ +			+		5	42
	+	+	+	+ +	5 62,5	+		+		+	+		+	+	6	50
+	+	+		I +	6 75	+								+	2	17

Zaporedna številka 1
Corylus avellana Mnium undulatum IV Bryum capillare Calaiiiimha gylvatica III Hederá helix Lonicera xyosteum
OSTALE VRSTE
Gentiana aielepiadea Verónica chamaedrys Ajuga reptans	4-
Plaunthera bifolia	+
Galium verum Verbascum sp. Phegopteris conneclilis Drachythecium ruiabulum IV Vicia lelrasperma III
4	50
4	SO
1	12,5
1	12,5 0 0 o u
62,5 12,5 13,5 12,5 12,5 12,5 0 0 0
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19
Inicialne združbe na prodiščih reke Nadiže v zahodni Sloveniji (asociacija Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br.-BI. ex Müller 1974)
Initial Communities on the Gravel-banks of the Nadiža river in Western Slovenia (association Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br.-Bl. ex Müller 1974)
Boško Čušin
Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SLO-5220 Tolmin E-naslov: cusin@zrc-sazu.si
Izvleček: V članku so predstavljene raziskave incialnih združb na prodiščih Nadiže v zahodni Sloveniji. Po primerjavi s podobnimi združbami v sosednji Furlaniji in drugod v srednjeevropskem prostoru smo jih uvrstili v novo subasociacijo Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br. BI. ex Müller 1974 petasitetosum paradox! subass. nova. Njeni razlikovalnici sta vrsti Petasites paradoxus in Achnathemm calamagrostis.
Abstract: The article presents the research of the initial communities on the gravel-banks of the Nadiža river in western Slovenia. After comparing them to similar communities in the neighbouring Friuli (NE Italy) and elsewhere in the Central-European area, we classified them into a new subassociation Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br. Bl. ex Müller 1974 petasitetosum paradoxi subass. nova. Its differential species are Petasites paradoxus and Achiatherum calamagrostis.
1. Uvod
Vse večje zanimanje za izkoriščanje naravnih znamenitosti v turistične in gospodarske namene se v zadnjih letih kaže tudi v neprimernih posegih na prodiščih reke Nadiže (začasne zajezitve, kopanje gramoza, reguliranje struge). Pri teh posegih je prav prodiščna vegetacija najbolj izpostavljena uničenju. Zato smo se v okviru projekta Flora in vegetacija Posočja odločili za raziskave inicialnih združb na prodiščih Nadiže. Doslej so bile raziskave takšnih rastišč v Sloveniji zelo redke. Razen T. Wraberja (1965), ki je na prodiščih Soče pri Bovcu opisal novo asociacijo Leontodonti berinii-Chondrilletum. in Petkovška (1966), ki je preučeval vegetacijo na naplavinskih rastiš-
čih v spodnjem toku naših rek, so drugi avtorji takšna rastišča omenili le opisno in brez fitocenoloških tabel (npr. Tomažič 1949). Nekoliko bolj obsežne so bile tovrstne raziskave v sosednji Furlaniji v Italiji (Poldini & Martint 1993, Lipperi & al. 1995).
2. Metode
Vegetacijo smo preučevali po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964). Fitocenološke popise smo napravili julija in avgusta 1998 v celotnem toku reke Nadiže skozi Slovenijo (od mejnega prehoda Most na Nadiži do mejnega prehoda Ro-bič). Pri uvrstitvi rastlin v fitosociološke skupine smo se ravnali predvsem po Ober-
dorferju (1983). Nomenklaturo rastlin navajamo po Registru flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995). Popise smo uredili v tabelo s pomočjo računalniškega statističnega programa Syn-tax 5,0 (Podani 1993). Pri tem smo uporabili metodo hierarhične klasifikacije s kopičenjem na osnovi popolnega povezovanja (UPGMA). Za izdelavo dendrograma iz sintezne tabele smo uporabili metodo kopičenja na osnovi najbolj oddaljenega soseda (FNC) in metodo minimalnega porasta vsote kvadratov ostanka (M1SSQ).
3. Raziskovano območje
Raziskave smo opravili na prodiščih reke Nadiže v Breginjskem kotu (zahodna Slovenija). Povirno območje Nadiže je na južnih pobočjih Stolovega pogorja, med Velikim Muzcem in Breškim Jalovcem. Odtod se zlivajo številni hudourniški potoki, med katerimi so najbolj vodnati Črni potok. Beli potok, Plazi potok in Globotnik. Nepoln kilometer nad mejnim prehodom Most na Nadiži, ko se združita Črni in Beli potok, dobi vodotok ime Nadiža (Rutar 1882*). Odtod do kamnitega mosta pod Logmi je rečna dolina zelo ozka in ima kanjonsko, ponekod celo vintgarsko obliko. Nekoliko se razširi pri mejnem prehodu Most na Nadiži, kjer so (udi obsežna prodišča. Pod Logmi naredi reka oster ovinek in teče nekaj kilometrov proti vzhodu. Na tej poti do korit pri Kredu je dolina zelo široka. To je območje širokih prodišč, vrbišč in logov v različnih razvojnih stadijih. Pri Robiču se reka spet obrne proti jugu in po treh kilometrih prestopi državno mejo z Italijo. Tudi na tem odseku so pro-diščne širjave, saj je struga široka do 100 m. V Italiji teče Nadiža še nekaj kilometrov po ozki dolini, nato se pred Čedadom globoko
* Rutar pravzaprav navaja ime Ncdiža. ki je že od nekdaj v teh krajih v pogovorni rabi, podobno je vodotok imenovan tudi na vojaškem zemljevidu iz 18. stoletja (Netisa).
zareže v aluvialno ravnico in dobi značaj nižinske reke. Pri Manzanu se Nadiža izliva v Ter, ki malo pred Tržičem (Monfalcone) priteče v Sočo.
Nadiža je izrazilo hudourniški vodotok, saj letna količina sproščenega erozijskega materiala (1400 m3/km2) skoraj doseže prod-natost Soče (1450 mVkm1) - Paulič (1990). Zanjo je značilen snežno-dežni režim in veliko nihanje pretoka (Kolbezen 1998).
M. Wraber (1969) v svoji fitogeografski razdelitvi Slovenije Nadiško dolino uvršča v alpsko fitogeografsko območje. Zupančič in sodelavci (1987) so jo v novejši členitvi uvrstili v submediteransko-predalpski distrikt predalpskega podsektorja ilirske florne province. V prid slednjemu sta tudi hribovito površje in zmerno celinsko podnebje (Ogrin 1996). Podatki merilne postaje padavin v Breginju kažejo na veliko namo-čenost. V obdobju 1931-1960 so namerili povprečno 2725 mm padavin letno (Pučnik 1980: 308), zadnje desetletje pa nekoliko manj (2593 mm) - B. Zupančič (1995: 17). Po temperaturnih razmerah prevladuje mediteranski vpliv nad alpskim (Lovrenčak 1978: 295).
4. Rezultati in razprava
4. 1. Ekologija združbe
Na prodiščih Nadiže smo naredili 14 fi-tocenoloških popisov. 12 smo jih uvrstili v asociacijo Epilobio-Scrophdarietum cani-nae, ki jo v tem članku tudi obravnavamo (fit. tab. 1). Preostala dva popisa (sestoja z vrsto Petasites paradoxus), ki sta medseboj zelo podobna, smo na osnovi rezultatov statistične obdelave izločili iz asociacije Epilo-bio-Scrophularietum caninae in ju zaenkrat še ne moremo sinsistematsko opredeliti. Omenjena sestoja se tudi po zunanjem videzu razlikujeta od ostalih sestojev, saj zeliščna plast zastira okoli tri četrtine
popisne ploskve, med njimi vrsta Petasites paradoxus nad polovico. Število vrst je občutno manjše kot v sestojih asociacije Epi-lobio-Scrophularietum caninae, pojavljajo pa se tudi nekatere nove vrste (Sesleria albicans, Teucrium chamaedrys, Euphorbia kerneri) - fit. tab. 2. Na rastišču teh dveh sestojev, ki sta nekoliko bolj dvignjena nad rečno gladino (okoli 1,5 m) in pod manjšim vplivom nihanja vode, prevladujeta pesek in droben prod.
Sestoji asociacije Epilobio-Scrophular-ietum caninae uspevajo na prodiščih Na-diže, ki so okoli 1 m dvignjena nad poletno gladino reke. Tam, kjer se prodišče postopoma dviguje nad reko so sestoji združbe okoli 10 m odmaknjeni od reke, ponekod pa so razviti na nasipini proda tik nad reko. Za rastišča je značilen grob prod. Povprečno ima okoli 80 % prodnikov premer nad 5 cm, polovica med njimi pa ima premer 20 cm in več. Samo na rastiščih dveh sestojev (Kozja peč pod Borjano in Počivalnik pri Robiču) prevladujeta droben prod in pesek. Poleg apnenčastih prodnikov opazimo precej gli-navcev, niso pa redke tudi ploščate skrile fliša. Velika količina grobega proda nakazuje veliko moč vode, ki sproti odnaša naplavl-jeni pesek in mulj. Večina sestojev je enkrat do dvakrat letno poplavljena, nekateri morda tudi večkrat, vendar to bistveno ne vpliva na rastline, saj so dobro ukoreninjene. Voda navadno samo zalije prod in prinese (in odnese) mivko in malo mulja. Pri velikih povodnjih, ki se pojavijo enkrat v dvajsetih letih ali še redkeje, reka prenaša ogromne količine proda, spreminja strugo in ustvarja nova prodišča. Takšna povodenj jeseni leta 1998 je odnesla večino popisanih sestojev na produ, ponekod tudi vrbišča in obrečne loge. Po tej povodnji sta ostala delno ohranjena samo dva popisana sestoja (pod Gabri pri Podbeli in eden pri Robiču), kar pa ni posledica njune odmaknjenosti od reke, ampak dejstva, daje vodna gmota po naključju ubrala drugo pot.
4. 2. Fitocenološko-floristižni opis
Asociacijo Epilobio-Scrophularietum caninae sta prva opisala W. Koch in Braun-Blanquet (Braun-Blanquet 1949: 133), vendar brez fitocenološke tabele. Njeni sestoji so razširjeni na južnem obrobju Alp in uspevajo na prodiščih z malo apnenca. Kot zna-Čilnici navajata vrsti Scrophularia camna in Epilobium dodonaei (sin. Chamaenerion palustre). Tudi Moor (1958: 240-241) obravnava omenjeno asociacijo samo opisno. Njeno fitoccnološko tabelo je objavil šele Miiller (1974, povzemamo po Seibert 1998: 55-58). Seibert (1998) jo označuje kol toplo-ljubno, submediteransko pionirsko združbo na prodnatih tleh, ki se hitro izsušijo. V slovenski fitocenološki literaturi asociacijo Epilobio-Scrophularietum caninae omenja T. Wraber (1996: 109) pri pregledu meliš-čnih združb.
Glavna značilnica asociacije pasja črnobina (Schrophularia canina) je na prodiščih Nadiže prisotna na vseh raziskovalnih ploskvah, vendar le z majhnim srednjim zastiranjem (povprečna ocena +). V sestojih smo našli do dva šopa te rastline, ki sta bila precej razraščena (v premeru okoli pol metra). Druga značilnica asociacije, močvirsko ciprje (Chamaenerion palustre, sin. Epilobium dodonaei) se pojavlja na manj kot polovici popisov (42%). Ta vrsta je ob Na-diži bolj pogosta na peščenih bregovih reke, v inicialnih traviščih in v sestojih vrste Petasites paradoxus. Tudi na popisih drugih avtorjev se ne pojavlja prav pogosto (stalnost okoli 50 %). Poleg pasje črnobine in močvirskega ciprja Lippert & at. (1995) med značilnice asociacije uvrščajo ludi vrsti Melilotus albus in Echium vulgare. Ti dve vrsti sta pogosti tudi na prodiščih Nadižc.
Srednje zastiranje zeliščne plasti je od 10% (inicialni stadiji) do 30% (starejši sestoji). Više ležeči popisi in tisti bolj oddaljeni od reke so očitno starejši, kar se kaže predvsem v večjem številu vrst na popisni
ploskvi. Na takšnih ploskvah je večje tudi število grtnovnic, ki pa nikjer ne presežejo pol metra višine. Povprečna višina vrb je 20 cm, navadne krhlike (Frangula alnus) in rdečega drena (Cornus sanguínea) pa okoli 30 cm. Večji delež vrst iz razreda Querco-Fagetea, predvsem v popisih v zgornjem in srednjem toku, je verjetno povezan z ožjo dolino, oziroma bližino gozda (bukov gozd na Miji in pionirski sestoji belega gabra na rečnih terasah).
Sestoje obravnavane asociacije ob celotnem toku Nadiže skozi Slovenijo označujeta vrsti Achnatherum calamagrostis in Petasites paradoxus. Na popisih asociacije Epilobio-Scrophularieium caninae v drugih deželah se prva vrsta (Achnatherum calamagrostis) sploh ne pojavlja, druga (Petasites paradoxus) pa je zelo redka. Ti dve vrsti smo izbrali za ra-zlikovalnici nove subasociacije Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch et Br.-Bl. ex Müller petasitetosum paradoxi subass. nova. Njen nomenklaturni tip (holotypus) je popis številka 1 v fitocenološki tabeli 1 (sestoj pri Mostu na Nadiži). Snežnobeli repuh (Petasites paradoxus) je značilen za združbe na produ in grušču ob gorskih potokih in hudournikih, zato dobro opredeljuje preučevana rastišča na grobem produ ob hudournem toku Nadiže. Raste na vseh popisnih ploskvah in ima oceno srednjega zastiranja med 1 in 2, kar je razmeroma visoka ocena za rastline v ini-cialnih združbah. V opisanih sestojih je vitalen in raste v šopih s premerom okoli pol metra. Na določeno podobnost preučevanih pro-dišč z melišči (v smislu neustaljenosti) kaže sršica (Achnatherum calamagrostis), ki se pojavlja v polovici popisov. Ta vrsta tudi nakazuje termofilni in heliofilni značaj nove subasociacije.
4. 3. Dinamika združbe
Dinamiko združbe je težko spremljati, saj občasne povodnje motijo razvoj v višje razvojne stopnje. Iz prisotnosti sive vrbe na
večini popisnih ploskev bi lahko sklepali na sukcesijo v vrbišča (Salicetum incano-pur-pureae Silinger 1933), ki so ob Nadiži precej razširjena (Šile & Čušin 1999, 2000). Vendar siva vrba v asociaciji Epilobio-Scro-phularietum caninae navadno zastira zelo majhno površino (ocena r ali +). Vzporedno z opisano združbo so namreč ponekod na prodiščih razviti sestoji sive vrbe, kjer slednja doseže do 50 cm višine in ima veliko srednje zastiranje (ocena 3 do 5). Tudi pri letošnjih raziskavah (po lanskoletni razdiralni povodnji) smo ponekod na drobnejšemu produ opazili goste preproge vrbovih sc-jancev, visokih do 10 cm, iz katerih se bodo v ugodnih razmerah verjetno razvila vrbišča. Nasprotno smo na rastiščih, značilnih za asociacijo Epilobio-Scrophularietum caninae (grob prod bliže reki) zabeležili malo vrb, prevladovali pa so terofiti (rodovi Galeopsis, Impatiens, Erucastrum, Polygonum idr ). Zastiranje vrb v nekaterih starejših sestojih obravnavane asociacije ni bilo bistveno povečano, pojavile pa so se druge drevesne vrste (Ostrya carpinifoiia, Fraxinus ornus). Iz takšnih sestojev bi se lahko razvila ini-cialna travišča, kakršna smo opazili pri Mokarju pod Borjano in pri Počivalniku dolvodno od Robiča. Na splošno je razvoj v smeri suhih travišč zelo verjeten na višje ležečih rastiščih subasociacije Epilobio-Scrophularietum caninae petasitetosum paradoxi, kjer je vrsta Petasites paradoxus stalno prisotna in ima precejšnje srednje zastiranje. Dobro se spominjam, kako so domačini pred več kot dvajsetimi leti nabirali snežnobeli repuh na umirjenih prodiščih ob Nadiži. Danes so na teh rastiščih lepo razvita suha travišča, ki se le počasi zaraščajo.
4. 4. Sistematika združbe
Pri uvrščanju asociacije Epilobio-Scro-phularietum caninae v višje sistematske enote si fitocenologi niso enotni, saj se v združbi
prepletajo značilnosti razreda nitrofilnih, antropogeno pogojenih združb (Artemisietea vulgaris Lohm., Prsg. & Tx.) in razreda Thlaspietea rotundifolii Br.-Bl. 48 (združbe melišč in prodišč). Oberdorfer (1983) in Seibeit (1998) jo uvrščata v razred Thlaspietea, Poldini & Martini (1993) in Englisch & al. (1993) pa v razred Artemisietea. Za obe možnosti obstajajo razlogi tudi pri združbi, opisani na prodiščih Nadiže.
Predvsem zaradi ekologije rastišč, ki so pogojena s hudourniškimi značilnostmi Nadiže, smo se odločili, da obravnavano združbo uvrstimo v razred Thlaspietea in sicer v red Epilobietalia fleiseheri Moor 58 (združbe rečnih prodišč). V prid temu stališču je tudi floristična sestava združbe, še posebej precejšnja stalnost vrst Petasites paradoxus (ima tudi veliko srednje zastiranje), Hieraci-um piloselloides, Silene vulgaris ssp. glare-osa, Microrrhinum praetermissum in Achnatherum calamagrostis. Nekoliko večji delež vrst iz razreda Artemisietea je razumljiv, saj Nadiža teče po robu naseljene pokrajine.
Za rastišča naše združbe je značilen grob prod, kar ne velja za večino rastišč asociacije Epilobio-Scrophularietum caninae v Ital-
iji. Popisi so narejeni večinoma na naplavinah v predelih srednjega, mirnejšega toka rek Soče, Tera in Tilmenta. Takšna rastišča so precej bogata s hranili in na njih prevladuje droben prod in pesek. Glavna značil-nica asociacije Scrophularia canina ima večje srednje zastiranje (povprečna ocena 2) kot na prodiščih Nadiže (povprečna ocena +), pojavljajo pa se nekatere vrste (Solidago gigantea, Scabiosa triandra, Centaurea maculosa) in celo rodovi (Bidens, Oenothera in Populus), ki jih v naši združbi nismo opazili. Tako tamkajšnja združba ekološko in floristično bolj sodi v razred Artemisietea. Precejšnjo razliko v primerjavi s popisi na italijanskih rekah smo ugotovili tudi s statistično obdelavo sintezne tabele, ki jo zaradi prevelikega obsega ne objavljamo (na razpolago je pri avtorju). Večjo podobnost ima naša združba s popisi asociacije Epilobio-Scrophularietum caninae, ki jih navaja Seibert (1998). Zaradi večjega deleža snežnobelega repuha smo naše popise primerjali tudi s fitocenonom z vrsio Petasites paradoxus (Poldini & Martini 1993: ¡81), vendar ta sintakson po izračunu floristične podobnosti ne sodi v asociacijo Epilobio-Scrophularietum caninae. (si. 1).
----—-—_ i
1---
2---1----
1	Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br. BI. ex Muller 1974 petasuetosum paradoti subass. nova Nadiža 12 popisov, Cušin 2001;
2	Epilobio-Scmphularietum caninae W. Koch & Br. BI ex Müller 1974, dolina Rena. 12popisov Müller 1974 (v Seit, cit 1998, str. 55-57);
3	Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br. BI. in Br.-BI. 1949, reka Tilment v Italiji, 11 popisov. Lippcrt & al. 1995 (str. 56-58);
4	Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br. BI. in Br.-Bl. 1949 var. geogr. Centaurea maculosa var. geo«r nova in var. geogr. Centaurea eristata Poldini 89, Furlanija «talija), 15 popisov, Poldini & Martini 1993 (str. 184°185)-
5	Fitocenon z vrsto Petasites paradoxus, reke Ttlment, Bela, Rezija in Ter, 16 popisov, Poldini & Martini 1993 (str. 181)'
SI. 1: Dendrogram različnih oblik asociacije Epilobio-Scrophularietum caninae.
Fig. 1: Dendrogram of various forms of the association Epilobio-Scrophularietum caninae.
Položaj te asociacije v razredu Thlaspietea bi dodatno utrdila vrsta Leontodon berinii, ki je znana prav s prodišč Nadiže pri Mostu na Nadiži in Robiču (Černic & al. 1966, T. Wraber, LJIJ). Žal te redke rastline slovenske flore na naših popisnih ploskvah nismo opazili, čeprav po florističnem opisu rastišča (E. Mayer 1960) sklepamo, da raste tudi v sestojih asociacije Epilobio-Scrophularietum caninae.
5.	Zahvala
Dr. Igorju Dakskoblerju in prof. dr. Tonetu Wraberju se zahvaljujem za nasvete in potrpežljivo branje rokopisa. Dr. Andraž Čarni mi je dal spodbudo za fitocenološke raziskave Nadiške doline, mag. Urban Šile pa koristne namige pri iskanju literature. Obema se najlepše zahvaljujem
6.	Povzetek
Po standardni srednjeevropski fitoceno-loški metodi smo preučevali inicialno vegetacijo na prodiščih Nadiže v zahodni Sloveniji. Večino napravljenih fitoceno-loških popisov smo uvrstili v asociacijo Epi• lobio-Scrophularietum caninae. Njeni sestoji se razvijejo na prodnih nasipinah okoli 1 m nad poletno gladino vode. Za rastišča obravnavane združbe ob Nadiži je značilen grob prod (večina prodnikov ima okoli 20 cm premera). Sestoji so večkrat letno poplavljeni, občasno pa pride do velikih povodnji, ki jih povsem zasujejo ali odnesejo. Značil-nica asociacije Scrophularia canina je prisotna v vseh popisih, vendar z manjšim srednjim zastiranjem (pokrovnostjo) kot v sestojih te asociacije v Italiji (Poldini & Martini 1993, Lippert & al. 1995). Druga značilnica, Chamaenerion palustre (sin. Epilobium dodonaei), ima stalnost 42%. Ob Nadiži je bolj pogosta na peščenih bregovih reke in na
inicialnih traviščih. Srednje zastiranje zeliščne plasti je med 10% in 30%, grmovnice pa so redke in ne presežejo višine 50 cm. Sestoje asociacije Epilobio-Scrophularietum caninae na celotnem toku skozi Slovenijo označujeta vrsti Petasites paradoxus in Achnalherum calamagrostis. Ti dve vrsti smo izbrali za razlikovalnici nove subaso-ciacije Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br.-Bl. ex Millier 1974 petasite-tosum paradoxi subass. nova (njen nomenklatura tip je fit. popis št. 1 v fit. tabeli 1). Na popisih drugih doslej opisanih oblik te asociacije sta zelo redki. Dobro opredeljujeta razmeroma termofilna in heliofilna rastišča na grobem produ ob hudournem toku reke Nadiže in kažeta na njihovo podobnost z melišči. Po ekologiji in floristični sestavi lahko asociacijo Epilobio-Scrophularietum caninae na prodiščih Nadiže uvrstimo v zvezo Epilobionfleischeri Br.-Bl. in J. & G. Br.-Bl. \93\,\ itdEpilobietaliafleischeri Moor 1958 in v razred Thlaspietea rotundifolii Br.-Bl. et. al. 1948. Takšno uvrstitev v višje sin-taksonomske enote potrjuje tudi primerjava z drugimi doslej opisanimi oblikami obravnavane asociacije (si. 1).
7. Summary
We researched the initial vegetation on the gravel-banks of the Nadiža river in western Slovenia, applying the standard Central-European phytosociological method. Wc classified most of the phytosociological relevés into association Epilobio-Scrophularietum caninae. Its stands develop on the dunes approximately 1 m above the summer level of the water. Rough gravel (the diameter of majority of the boulders is about 20 cm) is significant for the sites of the community concerned alongside the Nadiža. The stands are inundated several times per year, being periodically completely covered or drifted off by great floods. The character species of
the association, Scrophularia canina, is present in all relevés, yet with lesser mean cover than in the stands of the same association in Italy (Poldini & Martini 1993, Lippert & al. 1995). The presence degree (frequency) of the other character species, Chamaenerion palustre., (sin. Epilobium dodonaei) is 42%. Alongside the Nadiza it is more frequent on sandy river banks and initial grasslands. Mean canopy density of herb layer is between 10"%- and 30%, shrubs are rare and do not exceed 50 cm. The stands of the association Epi-lobio-Scrophularietum caninae alongside the whole stream of the Nadiza in Slovenia are characterized by ■ Petasites paradoxus and Ac.hnatherum calamagrostis. They were chosen diff erential species of the new subassociation Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br.-Bl. ex Muller 1914petasitetosum
paradoxi subass. nova (its nomenclatural type - holotypus is relevé no. 1 in the Phyt. Table 1). These species are very rare in the relevés of other forms of this association, described so far. They well define rather thermophilic and hcliophilic sites on the rough gravel alongside the torrent stream of the Nadiza and indicate their similarity to scree sites. According to ecology and floristic composition the association Epilobio-Scrophularietum caninae on the gravel-banks of the Na-diia can be classified into alliance Epilobion fleischeri Br.-Bl. in J. & G. Br.-Bl. 1931, into order Epilobietalia fleischeri Moor 1958, and into class Thlaspietea rotundifolii Br.-Bl. et. al. 1948. Comparison with other forms of the association described so far (Fig. 1 ) confirms such classification into higher syntaxo-nomical units, too.
8. Literatura
BraUN-Blanquet, j.. 1949: Übersieht der Pflanzengesellschaften Rätiens (II). Vcgetatio 1:129-146.
Braun-Blanquet, J.,1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. Springer Verlag, Wien.
čern1c, D., L. Poldini & T. Wraber, 1966: Erborizzazioni nelle Prealpi Giulie del Torre. Boll, Snc. Adriat. Sei. Nat. Trieste 54(4): 3-7, Trieste.
Enolisch T., M. Valachovič, L. MuCina, G. Grabherr & T. ElmaUkr, 1993: Thlaspietea rotundifolii. In: Grabhrrr G., L. Mucina (Hrsg.): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil II. Gustav Fischer Verlag. Jena.
Kolbezen, M. & .1. Pristov, 1998: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor. Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana, 98 s.
Lippert W„ n. Müller, S. Rossel, T. Schauer und G. Vetter, 1995: Der Tagliamento - Flusmor-phologie und Auenvegetation der gröslen Wildfluslandschaft in den Alpen. Jahrbuch des Vereins zum Schutz der Bergwelt 60: 11-71, Stuttgart.
Lovrenčak, F. & D. Plut, 1978: Prirodne in družbeno-geografske značilnosti Breginja in okolice. Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov Tolmin-Bovec, 26.-28. 9. 1975, str. 291-312. Geografsko društvo Slovenije, Ljubljana.
Mayer, E., 1960: Südöstliches Alpenvorland - pflanzengeographisches Prachtgebiet. Jubiläumsjahrbuch des Ver. z. Schutz, d. Alpenflanzen und -Tiere 25:1-9, München.
Moor, M„ 1958: Pflanzengesellschaften schweizerischer Flussauen. Mitt. Schweiz. Anst. Forstl. Ver-suchswes. 34: 221-360, Zürich.
Ogrin, D., 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68: 39-56, Ljubljana.
Oberdorfbr, E., 1983: Pflanzensoziologische Exkursionflora. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 1050 s.
Paulis, V., 1995: Hudourničarstvo na vodnem območju Soče. In: Jesenovec, S. (ed.): Pogubna razigranost (110 let organiziranega hudourničarstva na Slovenskem), str. 153-157. Ljubljana.
Petkovšek, V., 1966: Prispevek k poznavanju vegetacije rečnih obrežij v Sloveniji. Biološki vestnik 14: 37-44, Ljubljana.
POLDINI, L. & F. Martini, 1993: La vegetazione delle vallette nivali su calcare, dei conoidi e delle allu-vioni nel Friuli (NE Italia). Studia Geobotanica 13: 141-214, Univcrsita di Trieste.
Pučnik, J., 1980: Velika knjiga o vremenu. Cankarjeva založba, Ljubljana, 366 s.
Rutar, S., 1882: Zgodovina Tolminskega. Gorica.
Seibert, P., 1998: Thlaspietea rotundifolii. In: Oberdorfer, E.: Süddeutsche Pflanzengesellschaften, Teil I, 42-66. Gustav Fischer Verlag, Jena.
Šilc, U. & B. Čušin, 1999: Asociacija Salicetum incano-purpureae Sillinger 1933 na prodiščih Nadiže (severozahodna Slovenija). Abstracts, str. 21. Tagung der Ostalpin-Dinarischen Gesellschaft für Vegetationskunde, 17.-21. 7. 1999. Pontresina (Švica).
Šilc, U. & B. Čušin, 2000: The association Salicetum incano-purpureae Sillinger 1933 on the gravel banks of the river Nadiža (NW Slovenia). Gorlania 22: 91-109, Atti Museo Friul. di Storia Nat Udine.
Tomažič, G., 1949: Asociacije borovih gozdov v Sloveniji III. Jasasti borovi gozdički in sorodne družbe rastlin, ki rastejo na produ in pesku Posavja. Razprave SAZU. Knjiga IV: 159-203. Ljubljana.
Trpin, D. & B. Vreš, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka ZRC 7, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 143 s.
Wraber.M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegelatio 17: 176-199
Wraber, T., 1965: Združba Berinijevega jajčarja in alpske hrustavke (Leontodonti berinii-ChondriUetum assoc. nova) na soških prodiščih pri Bovcu. Varstvo narave 4: 51-60, Ljubljana.
Wrabf.r,T, 1996: Združbe skalnih razpok, melišč, rečnih prodišč, snežnih dolinic, visokogorskih resav in travišč. In: Grf.gori, J. (ed.): Narava Slovenije, stanje in perspektive. Zbornik prispevkov d naravni dediščini Slovenije. Društvo ekologov Slovenije. Ljubljana.
Zupančič, B., 1995: Klimatografija Slovenije. Padavine 1961-1990. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. Ljubljana.
Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliškar, I. PunCaR, 1987: Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia 13: 89-98, Udine.
DODATEK: Lokacije popisov s kratko ekološko oznako in vrstami, ki se pojavljajo enkrat, niso pa uvrščene v tabeli.
Fitocenoloska tabela I
št. 1: Most na Nadiži (9746/3), 500 m pod mejnim prehodom, prodišče na desnem bregu, prevladuje grob prod (80%), tri četrtine metra nad gladino in 10 m od toka reke, Equisetum arvense (r), Cru-ciata laevipes (+);
št. 2: Pod Borjano (9746/4), desni breg Nadiže, vznožje Mije, sestoj z majhnim naklonom (2°), nad 90% grobega proda (polovica prodnikov nad 20 cm), rob popisa 10 m daleč in okoli pol metra nad gladino reke, Alnus incana (+), Verónica chamaedrys (r);
št. 3: Pod Borjano - pod Kozjo pečjo (9746/2), prodnata terasa lm nad gladino reke oddaljena okoli 10 m od vode, prevladuje droben prod in pesek, večjih prodnikov (nad 10 cm) le okoli 10%, Sanguisorba minor (r);
št. 4: Robič, 1 km pod vasjo (9747/3), razsežno prodišče na desnem bregu Nadiže, okoli 20 m od reke in tri četrtine metra nad gladino. Sestoj se je delno ohranil po povodnji jeseni 1998. Okoli 50% peska in finega proda do lem, Stachys recta (r), Ostrya carpinifolia (r);
št. 5: Robič, okoli 2,5 km južno od vasi (9747/3), naplavijena peščena nasipina 20 m od reke in okoli 0,5 m nad gladino, Melandryum album (r), Petasites hybridus (+);
št. 6: Podrečnica (pod Gabri) pri Podbeli (9746/4), prodišče na desnem bregu Nadiže med vrbovjem, 1,2 m nad gladino in 20 m od loka (delno ohranjen sestoj po povodnji jeseni 1998, vmesno vrbovje je odneslo), prod prevladuje nad peskom, starejši sestoj, Lathyrus pratensis (r), Fraxinus ornus (+), Solidago virgaurea (+);
št, 7: Pod Lupom pri Podbeli (9746/4), 100 m pod cestnim mostom, tri četrtine metra nad gladino in 10 m od toka Nadiže, okoli 60% prodnikov premera nad 5 cm (med njimi tudi prodniki do 40 cm premera), Acer pseudoplatanus -jI (r), Leucanlhemum ircutianum (+);
št. 8: Pod Logom pri Podbeli (9746/4), levi breg reke, sestoj je med vrbiščem in grmiščem belega gabra, okoli 0,5 m nad gladino reke in oddaljen od nje dobrih 10 m. Večjih prodnikov okoli 50% (nad 10 cm premera), Melilotus officinalis (+), Hippocrepis comosa (+), Arabis hirsuta (r);
št. 9: Pud Borjano - pri Mokarju (9746/2), prodnata terasa tik ob reki, 1,2 m nad njeno gladino. Okoli 70% grobega proda (nad 5 cm). Nekoliko naprednejši razvojni stadij, vrbe dosegajo do 50 cm in skupno število vrst je nadpovprečno visoko. Sestoj očitno ni bil dolgo poplavljen. Euphorbia kerneri (r);
št. 10: Robič, 1 km pod vasjo (9747/3), prodnata terasa na levem bregu Nadiže, sestoj lik ob reki iti 1 m nad gladino. Prevladuje grob prod (70% prodnikov nad 5 cm), Sonchus asper (r), Picris hieracioides ('+);
št. 11: Robič, okoli 1,5 km pod vasjo (9746/3), stara (občasna) struga, majhen padec (2C), okoli 90% prodnikov (med njimi več kot polovica nad 20 cm), zelo inicialni stadij združbe;
št. 12: Robič, pod Počivalnikom - 2 km od vasi (9747/3), dvignjena prodna terasa 10 m od reke, vmes vrbišče, nekoliko zasenčen sestoj, prevladuje pesek in droben prod (80%), Setaria viridis (+). Cruciata glabra (r).
Fitocenološka tabela 2
št. I: Podbela (pod Lupoin), 50 m pod cestnim mostom, prodna rečna terasa okoli 1 m nad gladino reke, odaljena od nje 20 m. Sestoj vrste Petasites paradoxus. Na popisni ploskvi prevladuje pesek in droben prod;
št. 2: Pod Borjano (9746/4), desni breg Nadiže, okoli 80% peska in drobnega proda, sestoj vrste Petasites paradoxus se je razvil na rečni terasi okoli 1,5 m nad gladino tik ob teki in ga je povo-denj jeseni 1998 spodjedla in delno odnesla.
Tabela 1 (Table 1): EpUobio-Scrophulurietum caninae W. Koch & Br. BI ex Millier 1974 pekisiteiosumpuradoxi suh-
Števiika popisa (Number of relevé!
3
5
IU II
12
Nadmorska višina v m (Altitude in ill)
Velikost popisne ploskve v mT (Relevé area in nv) 60 60 Zastiranje v % (Cover in %)	15 10
Število vrst (Number of species)	32 40
ZNAČILNI CE ASOCIACIJE
(Caracrer spccies of the association)
268 260 239 225 295 287 278 260 2J7 235 229
60 100 60 40 140 140 120 60 120 40
20 10 25 20 25 30 15 10 30 39 27 43 42 48 56 35 20 30
Scrophularia tanin* Chamaenei ion palustre
RAZLIKOVALNICfi SUBASOCJACIJE
(Differential species of the subassoctalton)
Hr.t asiles paradoxus Achnatherum calaniagtoalis
EPI LOBIETA LIA FLEISCHERI
12 100 V 5 42 [II
12 100 V 6 50 III
Hieraciuin piloselloides Gypsophila repens Aethionema saxatile
THLASPIETEA ROTUNDIFOLII
Microrrhinutn practcrmimun
7 58 111 3 25 11 1 S I

Številka popisa (Number of relevé)	1	2
ARTEMISBETEA VULGARIS		
Meliiotus alba	+	
Echium vulgare	+	+
FESTUCO-BROMETEA		
Sesleria albicans	1	+
Calamagroshs varia	+	+
Euphorbia cyparissias	•f	4.
Peucedanum verticillare	+	
Aspenila cynanchica		+
Koeleria pyramid ata agg.	+	
Genista tinetoria		+
Teucriuni chamaedrys	r	
MOLINIO-A RRHENATIIKRETE A		
Galium inollugo agg.	+	
Leontodon hispidus	+	+
Molinia arundinacea	+	+
Poa compresa		
Ag ros ti s capillaris	+	+
Lotus corniculatus	r	+
SALICETEA PURFUREAE		
Salix clcagnos -jl.	1	1
Salix purpurea -jl.	+	r
Populos nigra -jl	r	
QUEKCO-EAGETEA		
Frangula alnus -jl.	r	r
Picea abies	r	
Knautia drymeia	r	
Združba z vrsto Festuca rubra kot dominantno vrsto na cestnih brežinah
Community with Festuca rubra as dominant species on roadside slopes Urban Šelc
Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 5. SLO- 1000 Ljubljana, Slovenija h-maii: urban@zrc-sazu.si
Izvleček: V članku je opisana temeljna zdražba Festuca mbra-iAnhenatheretalia/Anemismea] ki jo
Srki^Sf °benem je podana s,ovenska termmoi^a ^^ ~ -Abstract:
The paper presents the basal community Festuca rubraMrrhenatheretaliMrtemisietea] that was found system ay ^ aUtlW a'S° Pr°P°SeS the SI°VenC sinology for the deducttve classification
1. Uvod
Izgradnja avtocest v Sloveniji je pospešila posege v prostor in s tem spremembo naravne vegetacije. Na cestnih brežinah so pogoste združbe, v katerih prevladujejo se-jane vrste, predvsem Festuca rubra. S fito-cenološkimi metodami je mogoče spremljati razvoj te vegetacije in njen vpliv na brežine (erozija, stabilnost, videz) (Marinček et al 1998).
Rdeča bilnica (Festuca rubra) je zelo primerna vrsta za sanacijo in ozelenjevanje cestnih brežin, zato jo vedno dodajajo travnim mešanicam (Krause 1989). Predvsem je uporabna zaradi rizomov, s katerimi tvori gosto rušo (Coppin & Richards 1990) in z njimi veže substrat na veliki strmini. Pet let po setvi lahko rdeča bilnica Festuca rubra popolnoma prevlada na cestnih brežinah (Walther 1964). Njena široka uporaba v travnih mešanicah je razlog za številne objave vegetacijskih popisov združb, v katerih dominira (Fisher 1985, Brandes 1988, Berg & Mahn 1990, Nagler et al. 1989, Heindl 1992, Stoettele 1995) Težavna pa je klasifikacija sestojev, ki so
nastali s sejanjem travnih mešanic (Kopec-ky 1978).
Na lake združbe so raziskovalci naleteli že zelo zgodaj, vendar so jih obravnavali nesistematično. Zato so jih opisovali kot atipične, prehodne, nerazvite ali kol fragmente asociacij (Kopecky & Hejny 1974).
Kopecky & Hejny (1974, 1978.1992) sta za opisovanje in uvrščanje takšnih sestojev razvila deduktivno metodo sintaksonomske klasifikacije, ki je zelo uporabna tudi za obcestne združbe (Dierschke 1994),
V srednjeevropskem prostoru seje uveljavil Braun-Blanquetov način opisovanja vegetacije (Braun-Blanquct 1964; Westhoff & van der Maarel 1973), ki temelji na induktivni klasifikaciji. Ta poteka od osnovne sintaksonomske enote - asociacije. Tako hierarhično uvrščamo združbo v asociacijo, to v zvezo, to v red in tega v razred. Vendar vseh združb ne moremo jasno uvrstiti v ta sistem, predvsem ne tistih, v katerih je diagnostičnih vrst premalo. Tu mislimo na združbe, ki jih tvorijo le vrste, ki pripadajo višjim sintak-sonom, in spremljevalke.
Za deduktivni sistem je značilno, da uvrščanje v sinsistem začnemo pri najvišjih enotah. Sistem je uporaben predvsem za
združbe, ki nimajo lastnih značilnih vrst. Kopeck^ (1992) je svoj sistem razdelil na tri abstraktne enote.
Asociacija (association) je sestavljena iz lastnih značilnic in razlikovalnic, značilnic in razlikovalnic višjih sintaksonov in spremljevalk.
V temeljni združbi (orig. basal community) najdemo le značilnice in razlikoval-nice višjih sintaksonomskih enot znotraj določenega razreda, izmed katerih ena vrsta do-minira in jo lahko opredelimo kot vodilno vrsto združbe, ter spremljevalke, ki pa imajo manjše srednje zastiranje in nestanovitno stalnost. Vodilna vrsta ima široko ekološko amplitudo. Primer je Festuca rubra-[Ar-rhenatherion] (Kopecky 1978).
Kopecky (1992) je spremljevalke opisal kot vrste z "nejasnim optimumom pojavljan-
ja v združbah znotraj razreda in kijih z večjo stalnostjo najdemo v različnih združbah drugih razredov".
Izpeljano združbo (orig. derivate community) sestavljajo spremljevalke, izmed katerih ena (ali več) dominirajo ter značilnice in raz-likovalnice višjih sintaksonomskih enot znotraj določenega razreda. Vodilna vrsta prevladuje v zanjo ugodnih ekoloških razmerah (ima ožjo ekološko amplitudo) in vpliva na celoten videz rastišča. Za primer navajata Kopecky & Hejny (1978) Alopecurus pratensis-[Arrhenathere-talia:]. Markovičeva (1984) jih v slovenskem povzetku imenuje derivatske združbe.
Nomenklatuma pravila povzemam po Kopecky & Hejn^ (1978), vendar je treba okrajšave pred imeni sintaksonov prirediti slovenskim imenom. Zato predlagam: TZ za temeljno združbo in IZ za izpeljano združbo.
C
B
A
SI. 1: Primerjava obsega združb različne stopnje: A- temeljna združb«, B- izpeljana združba, C- asociacija (po Kopeckv & Hejny 1974)	j ^r ¥ y
Fig. 1 : Comparison of the cenological extent of communites of various ranks: A- Basal community, B- Derivate community, C- Association (Kopecky & llejny 1974)
MOTEL
grosuplje
SI. 2: Lokacije popisnih ploskev Fig 2: Localities of releves
Schaminče in sodelavci (1991) so predlagali zamenjavo termina "Basalgesell-schaft" z "rompgemeenschap". Po njihovem mnenju termin temeljna združba ni najbolj posrečen, ker nakazuje nekaj originalnega in temeljnega, v bistvu pa so to osiromašene združbe. Podobno trdi Dierschke (1994), ki meni, da je bolje uporabljati termin fragmentarna združba.
V Sloveniji sta Markoviceva (1984) in Carni (1993) opisala različne združbe in jih uvrstila po deduktivnem sistemu.
2. Območje raziskav in metode
Območje raziskav je obsegalo cestne brežine ob avtocesti Al, na odseku Grosuplje Višnja Gora. Po fttogeografski razdelitvi (M. Wraber 1969) uvrščamo to območje v preddinarsko fitogeografsko območje Slovenije. Zupančič in sodelavci (1987) ga v svoji podrobnejši razdelitvi uvrščajo v zahod-nodolenjski distrikt dinarskega območja ilirske florne province.
Po členitvi Ogrina (1996) sodi podnebje raziskovanega območja v območje zmerno-celinskega podnebja in sicer v podtip podnebja osrednje Slovenije.
Vegetacijska doba traja povprečno 7 mesecev, od marca do novembra. Srednja letna temperatura je okoli 9 CC, srednja januarska -1,8 °C, srednja julijska pa 19,2 °C. Srednja množina padavin je 1300-1500 mm. Največ padavin je meseca julija, najmanj marca. Na leto je povprečno 192 dni deževnih, 26 dni pa s snegom (Savnik 1971).
Na raziskovanem območju so cestne brežine na dolomitni matični podlagi s srednjim do strmim naklonom in so rastišče z izrazito antropogenim vplivom. Na brežinah sejejo travne mešanice, sadijo drevesne vrste, z biotehničnimi sanacijskimi ukrepi pa hočejo pospešiti razvoj vegetacije in umiriti njihove nestabilne dele. Tla so nerazvita, pogosto je matična podlaga na površju. V mnogih primerih substrat celo pripeljejo od drugod in z bioinženirskimi metodami pritrdijo na brežino.
Na cestnih brežinah je glavni omejitveni rastiščni faktor vlažnost, ki se zaradi strmine hitro zmanjša, ker voda hitro odteče. Vlaž-nostne razmere tal so zato zelo odvisne od absorpcijske zmožnosti substrata, da vpije vodo in jo veže, saj ni povezave s podtalnico. V primeru naklonov 40-60° dobijo tla le od 50 do 11% padavinske vode (Hellivvell 1995). Vlažnostne razmere se na cestnih brežinah izboljšajo, če je ekspozicija osojna ali če se pri sanaciji uporabijo bioinženirske metode, ki omogočajo enakomernejše razporejanje vode in upočasnjujejo njeno odtekanje.
Nižje dele cestnih brežin običajno kosijo vsaj enkrat na leto, popisnih ploskev pa nikoli.
Popise smo naredili po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964, Westhoff & van der Maarel 1978), tabelo pa smo uredili po deduktivni metodi sintak-sonomske klasifikacije (Kopecky 1978, 1992; Kopecky & Hejny 1974, 1978) in po njej povzeli tudi poimenovanje sintak-sonomskih enot.
Nomenklaturo rastlinskih vrst navajamo po Vreš & Trpin (1995).
3. Rezultati
Floristična sestava je glavni kriterij pri uvrščanju in ekološkem ovrednotenju združb. Te sestavljajo vrste z različnim ekološkim in ccnološkim obsegom in ta dva vplivata na cenološki obseg združbe (Kopecky & Hejny 1974). Kadar v združbi manjkajo značilne in razlikovalne vrste asociacije, klasifikacija na induktiven način ni mogoča.
Westhoff & van der Maarel (1978) sodita, da so vzrok za nastanek temeljne združbe spremembe v normalno razviti združbi ali pa da je njen nastanek posledica sukcesije na novooblikovanih antropogenih rastiščih. Zadnje se popolnoma sklada z opisom cestnih brežin.
V	združbi ni ozko navezanih vrst, zato smo se odločili za deduktivno klasifikacijo združbe v vrstnem redu; razred (Molinio-Ar-rhenatheretea Tx. 1937) red (Arrhenathere-talia Pawlowski 1928).
Značilnen videz združbi daje takson Festuca rubra, ki ima največje zastiranje in uspeva v gostih sestojih. Glede na talne razmere ima vrsta široko ekološko amplitudo (Coppin & Richards 1990), zato uspeva dobro tudi na suhih, slabo razvitih tleh, kakršna so na cestnih brežinah. Pojavljanje združb in njihova vrstna sestava v takih razmerah se ujemata z oznako temeljne združbe, ki jo sestavljajo vrste s širokim ekološkim in cenološkim razponom (Kopeck^ 1974).
Poleg dominantne vrste so navzoče še vrste razreda Molinio-Arrhenatheretea Tx. 1937 in reda Arrhenatheretalia Pawlowski 1928. Vrste razreda imajo večje zastiranje kot vrste reda. Vrsta Arrhenatherum elatius je ponekod subdominantna.
Po Kopeckem (1992) združbo uvrstimo v sintakson, ki ima največjo vsoto stalnosti vrst. V našem primeru je razmerje med stalnostjo vrst razreda Molinio-Arrhenatheretea in reda Arrhenatheretalia 1.03 : 1, zato združbo uvrstimo v red.
V	združbi je z večjo stalnostjo zastopana tudi vrsta zvezoArrhenaterion W.Koch 1926 Pastinaca sativa, ki kaže na dodatno ekološko specializacijo. Vendar jc vrst omenjene zveze premalo, da bi združbo uvrstili v zvezo Arrhenaterion.
Poleg vrst razreda Molinio-Arrhenatheretea se pojavljajo še številne vrste razreda Artemisietea Lohm., Prsg. et R. Tx. in R. Tx. 1950; Picris hieracioides, Daucus carota, Erigeron annuus, Cirsium arvense, Convolvulus arvensis in Carduus nutans. Razmerje med vsoto stalnosti vrst reda Arrhenatheretalia in razreda Artemisietea je 1:1.4, srednje zastiranje posameznih vrst pa je primerljivo. Združba ima lastnosti obeh sintaksonov, zato jo uvrščamo v TZ Festuca rubra- [Arrhenatheretalia/Artemisietea].
Vrste razreda Artemisietea nakazujejo ruderalnost rastišča, ki je, oziroma je bilo, pod močnim človekovim vplivom. Brandes (1988) je podobno združbo našel na košenih in nezasenčenih brežinah, vendar v njegovih sestojih manjkajo vrste razreda. Artemisietea. To se ujema z našimi in z ugotovitvami Fis-cherja (1989), da sestoji, kjer se pojavljanjo vrste iz razreda Artemisietea, niso košeni. Zaradi istega vzroka so sestoji vrstno siromašni (povprečno 24 vrst na popisno ploskev). Heindlova (1992) navaja 30 do 40 vrst na popis, če so sestoji košeni enkrat do dvakrat letno.
Posebej veliko stalnost in srednje zastiranje imata vrsti Picris hieracioides in Dau-cus carota, značilnici asociacije Dauco-Pi-eridetum Gôrs 1966, ki se pojavlja ob cestah na odprtih, peščenih, bolj ali manj evtrofnih rastiščih (Poldini 1989).
Vrste Cirsium arvense, Convolvolus ar-vensis, Carduus nutans in Picris hieracioides nakazujejo toplo, odprto rastišče.
Med spremljevalkami se z večjo stalnostjo pojavlja lc vrsta Potentilla reptans.
Opisana združba je subspontana ob avtocestah in se pojavlja na strmih dolomitnih brežinah s slabo razvitimi tlemi. Pri nadaljnji gradnji cest na raziskovanem območju pri ozelenjevanju brežin priporočamo izbor take setvene mešanice, ki bo omogočila čimprejšnjo vzpostavitev rastlinja, ki ga sinsis-tematsko uvrščamo v temeljno združbo Festuca rubra-[Arrhemtheretalia/Artemisietea}.
4. Priloge
Lokacije popisov:
1: Višnja Gora, Stari trg, 1.6.1998. 0054/2; 2: Višnja Gora, Stari trg, 1.6.1998, 0054/2; 3: Hrib, 1.6.1998, 0054/1; 4: Kovačevec 1.6.1998, 0054/1; 5: Grosuplje, motel. 1.6.1998, 0053/2; 6: Kovačevec, 1.6.1998, 0054/1 ; 7: Mala Stara vas, 5.6.1998, 0054/1 ; 8: Višnja Gora, Stari trg, 5.6.1998, 0054/2;
9: Jančarjev vrh, 5.6.1998, 0054/1; 10: Stel-nik, Polica, 5.6.1998, 0054/1
Vrste, ki se pojavijo le v enem popisu: v popisu 2: Bromus sp. r, Onobrychis vici-ifolia +; 3: Cornus sanguinea (juv.) r, Festuca sp. +; 4: An thy 11 is vulneraria +, Cerastium glomeratum +, Lychnis flos-cuculi r, Med-icago sativa +, Myosotis arvensis +. Silene nemoralis +.2; 5: Luzuia campestris +; 7 Eq-uisetum arvense +; 9: Hieracium pilosel-la +.3, Primula vulgaris 1.1, Sonchus asper +.
5.	Zahvala
Za določitev vrst iz rodu Festuca se zahvaljujem mag. Mitku Kostadinovskemu, Prirodno-matcmatički fakultet Universitet Sv. Kiril i Mctodij, Skopje. Prof. dr. Tonetu Wraberju, dr. Andražu Čarniju in doc. dr. Igorju Dakskoblerju se zahvaljujem za pomoč in kritične nasvete pri pisanju članka. Marjanu Jamjaku se zahvaljujem za pomoč pri izdelavi karte lokacij.
6.	Summary
On the roadside slopes of the highway A1 on the section GrosupIjeVišnja gora, a community with Festuca rubra as dominant species was described. Due to insufficient number of diagnostic species, the community was classified according to the deductive system, developed by Kopecky & Hejny
(1974, 1978, 1992). The community thrives
on dolomite slopes with a strong anthropo-gene influence (sown and planted spccies, biotechnical measures).
The dominant species is Festuca rubra; Arrhenatherum elatius is often subdominant. The community lacks character and differential species, so we have decided to classify the community according to the
deductive method in the following order: class (Molinio-Arrhenatheretea Tx. 1937} order (Arrhenatheretalia Pawlowski 1928).
Next to the species of the class Molinio-Arrhenatheretea, there appear numerous spccies of the class Artemisietea Lohrn., Prsg. et R. Tx. in R. Tx. 1950: Picris hieracioides, Daucus carota, Erigeron annuus, Cirsium arvense, Convolvulus arvensis and Carduus nutans. These species appear due to the lack of mowing.
Among the companion species, only Potentilla reptans has a higher presence.
The described community is a subspon-taneous association along highways that ap-
pears on steep dolomite slopes with shallow soil. It was syntaxonomically classified into the basal community BC Festuca rubra-[Ar-rhenatheretalia/Artemisetea]. In the further construction of roads on the described area, the seed mixture that would enable a fast establishment of the vegetation cover preventing erosion of road slopes should be carefully selected.
The article also deals with the terminology of the deductive system proposing Slovene names and abbreviations for: basal community - temeljna združba (TZ) and derivate community - izpeljana združba (IZ).
7. Literature
Bkro, C. & Mahn, E.-G., 1990: Anthropogene Vegetationsveränderungen der Strassenrandvegelation in den letzten 30 Jahren die Glatthaferwiesen des Raumes Halle/Saale. - Tuexenia 10: 185-195.
Brandes, D., 1988: Die Vegetation gemähter Strassenränder im östlichen Niedersachsen. - Tuexenia 8" 181-194.
Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. - Springer Verlag, Wien.
Coppin, N. J. & Richards, 1. G„ 1990: Use of Vegetation in Civil Engineering. - CIRIA, Butterworths, London.
Garni, A., 1993: La végétation des lisières dans la région de Prekmurjc (NE Slovénie). - Documents phytosociologiques 14: 241-272.
Dierschke, H., 1994: Pflanzensoziologie: Grundlage und Methoden. - Ulmer, Stuttgart.
Fischer, A„ 1985: "Ruderale Wiesen"- Ein Beitrag zur Kenntnis des Arrhenatherion-VcTbandes. - Tuexenia 5: 237-248.
Heindl, B., 1992: Untersuchung zur ökologischen und geographischen Gliederung der Strassenbe-gleitvegetation innerhalb eines Nord-Süd-Transektes zwischen dem Nordwestdeutschen Tiefland und der mediterranen Küstenebene. - Dissertationes Botanicae, Band 186. J. Cramer, Berlin, Stuttgart.
Heluwell, D. R„ 1995: Rooting habits and moisture requirements of trees and other vegetation.- In: Baker, D. H. (ed.): Vegetation and slopes, stabilisation, protection and ecology. - Thomas Telford London, 260-263.
Kopecky, K„ 1978: Die strassenbegleitenden Rasengesellschaften im Gebirge Orlické hory und seinem Vorfände. - Vegetace ¿SSR, A 10, Academia- Verlag der Tschechoslovakischen Akademie der Wissenschaften, Praga.
Kopecky, K., 1992: Syntaxonomische Klassifizierung von Pflanzengesellschaften unter Anwendung der deduktiven Methode. - Tuexenia 12: 13-24.
Kopecky, K. & Hejnî. S., 1974: A new approach to the classification of anthropogenic plant communities. - Vegetatio 29: 17-20.
Kopf.CKY, K. & Hejny S., 1978: Die Anwendung einer "deduktiven Methode syntaksonomischer Klassifikation" bei der Bearbeitung der strassenbegleitenden Pflanzengesellschaften Nordostböhmens -Vegetatio 36 (1): 43-51.
h h± 7' iRAU™ANN'W" Raseansaaten und ihre Fortentwicklung an Autobahnen Beobachtungen zw,sehen 1970 und !988 - Schriftenreihe für Vegetationskunde Heft 20
MARSfUngrfi fÜr NatUrSChUtZ Und L-^h^ologie, Bonn -Bad Gode rg
Z ■ k' TA- & S,LC U" 1998: The aPP,icatlon °f fetation science in the slope stabilisa-on on the road network of S.ove„ia. - in: Kova«. P.. P(jäovÄ, R & Ktxl.ta, P. (ed.) Pre cn and historical nature-culture interactions in landscapes: iExpterences for the 3rd ,„.. entn 7« tional conference program and abstract book, CZ-IAI H Praga
ierßlVe8Ctali0n'm d™h;" --biet Sloweniens.
MTLrIi J'VBUCKLEY ° p & HEL"WELL D- R-. '996: Vegetation establishment on chalk marl spoil-Naglfr A rir SpeCl;S ^'^PP'-tion. - JM ^.ation Sctence 7: 543-54 ^ta^st^™' ' °iC Veeetati0n " AUt0biihnCn UnJ S™ in Südhessen
OGRIN, D„ 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. - Geografski ves.nik 68 : 39-56
Poj dm. L., 1989: La vegetazione del Carso Isontino e Triestino. - Hdizioni LrNT Trst
Savn,k. R., 1971: Obiitta Grosuplje. - In: Savn.k. R. (ed.): Krajevni leksikon Slovenije, Jedro osrednje
Slovenije m njen jugozahodni del.-DZS, Ljubljana 2115-164	osrednje
STOS.: L cir s,,: s,r™—b«—,
VREL\Zlf Ljubih' l995: Re£iStCr tl0re Si0Veniie' Pfapr0,mCe in cvc,nite * Zb^ka ZRC 7. ZRC
WAL™Sisli;ÄTo- J7Trschu" m	■An«
Westhoff, V. & van der Maarel, E., 1973: The Braun-Blanquet Approach. - In: Whittaker R H Hague tlU" a SSit,Ca"°n o1' Communities. 2nd edition. Dr. W. junk. Publishers, The
WTt6-Vm. ,969: ™anZengCOgraphiSChe Stellun« l,nd Gliede™£ Sloweniens. - Vegetatio 17 (l-6j: Zupančič, M Mar.nček, L Seliškar, A. & PtmCER. I.. 1987: Considerations on the phy,»geographic
division of Slovenia. - Biogeographia 13: 89-98.	e y p
Tabela 1: Festuca rubra- [Arehavuheretaliá/Arsimilca]
1	2	3	4	5	6	7	S	9	10
390	390	400	420	360	380	350	390	400	440 N
SW	WSW	N	NNW	S	nw	SSE	SSW	SW	
JO	35	20	30	to	40	30	30	45	30
IU0	100	90	90	90	95	100	90	95	too
20	15	20	20	15	20	25	20	20	25 ??
21	23	24	30	26	24	24	18	24	
Nadmorska višina (m) (Altitude) Nebesna lega (Aspect) Nagib (=) (Slope in degrees) Pokrovnosl (%) (Cover) Velikost ploskve (m2) (Relevé area) Število vrat (Number of species)
VODILNA VRSTA (Leading species)
Festuca rubra	4.4	55 44 44
MOLINIO-ARRHENATHERETEA Tx. 1937
Leucanthemum ircutianum	+	+ + +
Vicia cracca	+.2	11 +
Achillea millefolium	,	+
Razred stalnosti Presence degree class
4.4 5.5 4.4 5.5 5.5 5.5 10 100 v
+	+	+.2	+	+	(+)	10 100	v
+	+	+	ii	(+)		8 80	iv
1.1	+	1.2	+.2	i.l	2.1	8 80	iv
lJoa pratensis	+ + +	+ + + + +
Dactylis glomerata	+ +	+ 1.1 1.2 +	+2
Lathynis pratensis	+ + +	+11 2 1
Trisetum flavescens	+ + +	+ +
Ranunculus acris	+ +
Plant ago lanceolata	r
Holcus lanatus	1.1	1.1 (+)
Rumex acetosa	r	j. Fcstuca pratensis

+
ARRHENATHERETA.LIA Pawlowski 1928
Arrhenantherum elatius	1.1	2.2	1.1	2.1	2.1	+	2.2	2.2	1.1	+
Galium album	+.2	+ 2	1.2	+	+	+		+	+	+.2
Pastinaca sativa	+	(+)	+	+	1.1	1,1	1.1	1.1		+
Trifolium pratense	+ 2		+	+	+	+	1.1		+	
Centaurea jacea	+	+		+	+	+		+	+	
Taraxacum officinale	+		1.1	+		1.1	+			
Knautia arvensis	+	+			+			+	+	
Lotus cornrculatus		1.2	2.3			1.1	+	+		
Campanula patula						+				(+)
Helictotrichon pubescens					+			+		
Crepis biennis									+	
ARTEMISIETEA Lohm., Prsg. ct	Tx. in R. Tx. 1950									
Pícris hieraciotdes	2.1	2.1	+	11	1.1	1.1		+	1.1	+
Daucus carota	1.1	1,1	1.1	+.2	+.2		+.2	1.1	1 1	+
Erigeron annuus	1.1	1.1			+		(+)	+	+	+
Cirsium arvense	+		+		+	(+)	1.1		r	+
Convolvulus arvensis			+	1.1	+		+	+		1.1
Carduus nutans			+		+	+	+		+	
Artemisia vulgaris					+					
OSTALE VRSTE (Other species)										
Potentilla reptan s	+	+	+		+.2	+	+		+	
Oleehoma hederacea	+.2				+.2					l.l
Clematis vitalba			r	r						+
Vicia sepium	1.1	+								+
Geranium sanguineum			+	+	+					
Euphorbia verrucosa		+.2		+	+					
Medicago lupulina				+	+					
Ajuga reptans						+.2			+	
Veronica chamaedrys			+				+			
Polygala corrosa		r		+						
Sanguisorba ininor				+		+				
Mentha arvensis				+		+.2				
Viola sp.						+	+.2			
8	80	IV
7	70	IV
6	60	III
5	50	III
4	40	II
	30	II
3	30	II
2	20	I
1	10	I
10	100	V
9	90	V
9	90	V
7	70	IV
7	70	rv
6	60	m
5	50	m
5	50	m
2	20	i
2	20	i
1	10	i
10 100		V
9	90	V
7	70	IV
7	70	IV
6	60	III
5	50	III
1	10	I
7	70	IV
3	30	II
3	30	II
3	30	II
3	30	II
3	30	II
2	20	I
2	20	I
2	20	I
2	20	I
2	20	I
2	20	I
2	20	I
Vegetacijska podoba vrste Schoenus ferrugineus L. v Sloveniji
Vegetational status of Schoenus ferrugineus L. in Slovenia Andrej Martinčič
Zaloška 78-a, SI-10U0 Ljubljana
Slotenm1 KriM?PeVKU P°daja aVt0f flÜriSlii,,° ,n VC«etaciJsk0 P«lobo vrste Schoenus ferrugineus , nter ugotavlja, da tvori dve združbi: Scienc e, Z a ¡farni ler \ToZ7 CanC,0n^flia'™> ^ Scheuchzerio-Caricereafuscae) s štirimi sub-
SSriSZS:^	~ -	ca(,,Ueae. „d
Tr^ arliCle fuUSSeS 'he fl0ris,iC and vc8eta'ional picture of Schoenus ferrugineus in Slovc-hl	SUrVey °f the synsys,ematics of(hc «P«*» is given. All stands with Schoenusfenu7neUs
belong to two communities: Schoenetumferruginei Du Rietz 1925 (alliance Caricion davallianae Scheuchzerio-Cariceleafuscae) with four subassociations, and Schoenoferruginei-Molinietum cae 'ru^eae as, nov. (alliance Molinion caerulea,. dass AM^Arr^^J^Z^^J^
l. Uvod
Vrsta Schoenus ferrugineus ima težišče razširjenosti v alpsko-balkanskih predelih (Meusei. & al. 1965: 62), številne manjše dis-junkcije in posamična nahajališča pa segajo proti severu do subarktičnih predelov Skandinavije in proti vzhodu. Toda arealna karta, ki jo je priobčil Meusei s sod. je za predele južno od alpskega prostora - za Balkanski polotok povsem netočna. V resnici vrsta na Hrvaškem sploh ne nastopa (prim. Domač 1967), v Bosni in Hercegovini je zabeleženo le eno nahajališče (Beck 1904), obdelovalec rodu Schoenus v srbski flori (Čanak 1976: 181) pa ponavlja zgolj splošni podatek Haveka (1933: 160), da uspeva vrsta tudi v Srbiji. Nekaj nahajališč je Še v Romuniji. V ekološkem pogledu je vrsta element nizkih barij. Uspeva na mokri do vlažni podlagi bogati z apnencem, ki vsebuje vsaj nekaj organskih snovi in kjer je pH bazičen do zmemo kisel.
Vegetacijska raznolikost vrste Schoenus ferrugineus v Evropi je razmeroma velika, vendar še ne povsem dognana tako v sintak-sonomskem kakor tudi v nomenklaturnem
pogledu. Sestoji s prevladujočo vrsto Schoenus ferrugineus so bili doslej zelo različno opredeljeni. Oberdorfer (1957) je sestoje v širšem alpskem prostoru poimenoval kot združbo Primulo-Schoenetumferrug-inei, ki je bila splošno priznana do najnovejšega časa, segala pa naj bi celo v severno Rusijo (Boč & Smagin ¡987). Za Poljsko navaja Glazek (1989) združbo Li-pario-Schoenetumferruginei, za Estonijo pa Lipmaa (1931) Schoenus ferrUgineus-Pin-guicula alpina. Tvler (1981) loči v Skandinaviji in baltskih deželah kar pet združb (Primula-, Oxycoccus-, Mvrica, Trichopho-rum- in Thalictrum-Schoenus ferrugineus ass.). Tako veliko diferenciranje na floristično geografski podlagi, kije razvidno iz navedenih podatkov, je v popolnem nasprotju s stališčem Braun-Blanqueta (1971). Ta je v alpskem prostoru združil sestoje vrst Schoenus ferrugineus in S. nigricans v eno samo asociacijo Tofieldio-Schoenetum z dvema subasociacijama, v Sredozemlju in v Skandinaviji pa dopušča druge združbe.
S pojmovanjem asociacije je povezana tudi nomenklatuma problematika. Kaže, da
pripada prvi opis združbe Du Rietzu (1925), ki je za južno Švedsko (Gotland) opisal Schoenus ferrugineus asociacijo. Le leto pozneje je Koch (1926) opisal v alpskih predelih Švice združbo Schoenetum nigricantis, pn čemer je opredelil sestoje z vrsto Schoenus ferrugineus kot subasociacijo. Šele Vollmar (1947) jo je povzdignil na rang samostojne asociacije, vendar na podlagi sub-alpinskih sestojev. Oberdorfer(1957, 1962) je nato sestoje opredelil kot Primulo-Schoe-neiumferruginei, pri tem pa poudaril zgom-jemontanski in subalpinski floristični značaj nove združbe.
Ob striktnem priznavanju prioritete je kot prva bila opisana asociacija Schoenetum fer-ruginei Du Rietz 1925. Čeprav je bila opisana na ozemlju južne Švedske, naj bi bil njen floristični sestav skoraj identičen s sestavom določenih alpskih sestojev, predvsem z obrob-
ja Alp (Dierssen & Dierssen 1984: 89). Tak vtis dobimo tudi iz popisov, ki jih za južno Švedsko (Vastergotland) prikazuje Tyler (1981). Zato bi se morala združba, ki je bila doslej splošno poznana pod imenom Primu-lo-Schoenetum ferruginei (Koch 1926) Oberdorfer 1957 em. 1962, imenovati Schoenetum ferruginei Du Rietz 1925. Tako stališče zastopajo npr. Dierssen & Dierssen (1984) in Steiner (1992, 1994). Temu gledanju se pridružujemo tudi mi. Mnenja smo namreč, da tvorijo sestoji s prevladujočo vrsto Schoenus ferrugineus več floristično, ekološko in geografsko utemeljenih združb, zato predstavlja združba Schoenetum ferruginei Du Rietz 25 osnovno združbo oz. tipus združb iz makroasociacije Schoenetum ferruginei s. lat. Dosedanja široko zasnovana in pretirano členjena združba Primulo-Schoenetum ferruginei (Koch 26) Oberdorfer 57 em. 62 pa
SI. 1: Razširjenost vrste Schoenus ferrugineus L. v Sloveniji Fig. 1: Distribution of Schoenus ferrugineus L. in Slovenia
nedvomno predstavlja vsaj dve, ožje zasnovani združbi - Schoenetum ferruginei, ki je razširjena predvsem na obrobju alpskega prostora in na manjših nadmorskih višinah, ter neka nova združba, ki jo predstavljajo predvsem popisi, prikazani v Görs apud Oberdörfer 1992 kot skupina subasociacij z vrsto Sesleria varia.
2.	Razširjenost v Sloveniji
Vrsta Schoenus ferrugineus uspeva v Sloveniji le v alpskem, dinarskem in predalpskem območju. Na podlagi prikazane razširjenosti je treba popraviti navedbo v Mali flori
3.	izd. (Martinčič & sod. 1999), po kateri uspeva po vsej Sloveniji razen v submedit-eranskem območju. Vrsta sicer ne velja za ogroženo v slovenski flori (NVraber & Skoberne 1989), vendar je vsaj del njenih rastišč ogrožen zaradi agrotehničnih ukrepov in hidromelioracij. Zelo dvomljivi sta nahajališči Proseniško pri Celju in ob Savi pri Medvodah (pri Ljubljani), ki v tem stoletju nista bili potrjeni.
ALPSKO OBMOČJE - Julijske Alpe: Slamniki nad Bohinjsko Belo (A.M.); barje Križank pri Podhomu, 520 m (LJU P. Skoberne, A.M.); Poljana, ob cesti Sp. Gorje - Jesenice, 700 m (A.M.); Blejska Dobrava, 500 m (LJU V. Plemel, LJU F. Juvan); povirje pri Vižnarju med Lescami in Bledom (I. Leskovar).
Karavanke: ob Savi pri Koroški Beli (V. Plemel).
DINARSKO OBMOČJE: Bloška planota - Ravnik (LJU P. Skoberne, A.M.), Staro volčje, pri Ulaki, pod Sv. Duhom, Zakraj. pri Krampljah, med Ravnikom in Lahovim, Runarsko, pri Škufčah, Cajnarje, Topol pri Begunjah, (A.M.); Mišja dolina pri Robu -Logarji, Krkovo, Drkovo, Kaplanovo, pri Karlovici, (A.M.); dolina Kozmanjke pri Robu - Podžaga, pri Podstrmcu, (A.M);
Grebenje pri M. Slevici v ok. Vk. Lašč (I. Leskovar); obrežje Cerkniškega jezera (Paulin, Fl. Exs. Car. No. 1469); obrobje Cerkniškega jezera - med Dolenjo vasjo in Dolenjim jezerom (V. Plemel); med Cerknico in Martinjakom (LJU M. Wrabei), Podzevniki pri Dolenjem jezeru, med Maro-fom in Martinjakom, med Grahovim in Martinjakom, Goričice (LJU A.M.), pri Gornjem jezeru, (A.M.), Dujice (Jlijanic 1979 A M ) PREDALPSKO OBMOČJE: Šobčev ba-jer pri Lescah (T. Leskovar); dolina Reke pri Logatcu, 500 m (A.M.); Proseniško pri Celju (Hayek 1956); ob Savi pri Medvodah (LJU C. Deschmann).
V ekološkem pogledu rastišča vrste Schoenus ferrugineus niso enotna. En ek-strem predstavljajo močno zamočvirjena povirna pobočja, predvsem na dolomitni podlagi, po katerih se steka površinska voda. Na takih rastiščih je humusa zelo malo ali pa so na površini praktično gola mineralna tla. Reakcija podlage in vode je večinoma izrazito bazična (pH 7-8,3), redkeje je rahlo kisla (pH 6,4). Prevodnost znaša 383644 pS (redko manj kot 300 pS), vsebnost kalcija pa 26,5-49 mg/l. Drugi ekstrem predstavljajo rastišča, kjer je sicer kemizem podlage in vode enak ali močno podoben, vendar v največjem delu leta ni površinske vode ali zamočvirjenosti. značilno pa je kopičenje organskih snovi v površinski plasti podlage.
Na Cerkniškem jezeru so rastišča vrste Schoenus ferrugineus na obrobju. V vegetacijski dobi so izpostavljena le kratkotrajni poplavljenosti, ob visokem vodostaju. Sicer pa je rastišče le z vodo v podlagi ali pa je prehodno površinska voda v luknjah med šopasto razraslim rjastim sitovcem.
3. Vegetacijska podoba
Razširjenost vrste Schoenus ferrugineus v Sloveniji ni identična z razširjenostjo nje-
govih združb. Ponekod kombinacije vrst, ki uspevajo skupaj z rjastim sitovcem, ne dopuščajo opredelitve teh sestojev za združbe; gre le za fragmente združbe ali celo samo za nahajališča vrste. Fitocenološko tudi ne moremo opredeliti sicer razmeroma redkih sestojev, kjer nastopata obe vrsti iz rodu Schoenus s približno enako pokrovnostjo (prim. Martinčič 1991: 32). Dominanca je v bistvu namreč edini uporaben princip za opredeljevanje makroasociacij, kijih v zvezi Caricion davallianae tvorijo vrste Curex davalliana, Schoenus nigricans in S. ferrugineus. Taki sestoji so na Bloški planoti in na Cerkniškem jezeru.
Vegetacijske popise sestojev s prevladujočo vrsto Schoenus ferrugineus v Sloveniji uvrščamo v dve, floristično močno različni združbi in sicer v Schoenetumferruginei Du Rietz 1925 ter v Schoeno ferruginei-Molini-etum caeruleae ass. nov.
3.1 Schoenetum ferruginei Du Rietz 1925
(tab. 1)
Flonstični inventar združbe Schoenetum ferruginei v Sloveniji (tab. 1 ) kaže v bistvu presenetljivo podobo. Čeprav ima združba težišče razširjenosti v dinarskem fitogeo-grafskem območju, izven alpskih predelov, pa po .Številu značilnic sintaksonov razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae ne zaostaja za razmerami npr. v Avstriji, na Bavarskem in drugod na obrobju Alp. Število značilnic je primerljivo tudi s podatki v Oberdorfer-ju (1992). Prave floristične razlike v primerjavi s predeli, ki jih prikazuje Oberdorfer (južna Nemčija, Švica) so posledica znatno večjih nadmorskih višin, na katerih je razvita združba v teh predelih. To se zrcali predvsem v skupini subasociacij z vrsto Sesleria varia., ki vključuje skupino alpinskih vrst v kategoriji »spremljevalke«. Primerljivo je tudi število vrst v okviru posameznega popisa. Kljub dejstvu, da so barja s prevladujočo vrsto Schoenus ferrugineus v Sloveniji prak-
tično izven pravih alpskih predelov in dejstvu, da poteka pri nas južna meja srednjeevropskih nizkih barij, je stopnja floristične osiromašenosti presenetljivo majhna ali pa je sploh ni.
Floristični sestav združbe Schoenetum ferruginei v Sloveniji nosi po eni strani pečat fitogeografskega območja, po drugi strani pa ekologije rastišča, predvsem vlaž-nostnih razmer. Podatki v literaturi kažejo, daje stopnja notranje diferenciacije združbe v vseh alpskih predelih zelo velika. Različni avtorji (npr. Braun 1968; Görs apud Oberdorfer 1974, 1992, Steiner 1992, Boč & Smagin 1987) so opisali večje število subasociacij in variant, ki se med seboj razlikujejo tudi zaradi različnih kriterijev za členitev in uporabe cvetnic ali mahov za poimenovanje. Tudi pri nas je členitev združbe dokaj velika, saj razlikujemo štiri subasociacije in sicer primuletosum fari-nosae, seorpidietosum scorpioidis, drepan-ocladetosum vernicosi in tipično subaso-ciacijo.
Subasociacija Schoenetum ferruginei primuletosum farinosae subassoc. nov. Njeno značilnico predstavlja vrsta Primula farinosa, ki gradi subasociacijo le v širši blejski okolici, čeprav je vrsta v Sloveniji nekoliko bolj razširjena. S svojo navzočnostjo daje združbi Schoenetum ferruginei izrazito »alpski« nadih, kar je v fitogeografskem pogledu zelo pomembno, ker je sicer združba pri nas razširjena pretežno v dinarskem fitogeografskem območju. Subasociacija uspeva na zelo zamočvirjeni podlagi s pogostno površinsko vodo in kjer je mineralna podlaga na površini, brez organskih snovi ali z zelo majhno količino. Tipus subasociacije predstavlja popis 1, tab. 1.
Subasociacija Schoenetum ferruginei seorpidietosum scorpidioidis Braun 1968 predstavlja najbolj mokro obliko združbe. Značilnica Scorpidium scorpioides uspeva samo tam, kjer je trajna površinska voda, zelo bogata s kalcijem, ki se zaradi fotosin-
tetske aktivnosti izloča v obliki netopnega apnenca in nalaga (inkrustira) na rastline, predvsem na imenovano vrsto. Značilno ekološko diagnostično vrednost ima tudi druga diferencialna vrsta subasociacije, Utricular-ia minor, ki spada sicer med ranljive vrste v slovenski flori (Wraber & Skobernb 1989). Obe ekološko diagnostično pomembni vrsti je za opredelitev ustrezne subasociacije uporabil že Braun (1968).
Subasociacija Schoenetum ferruginei drepanoclade.tosum vernicosi subassoc. nov. Subasociacija nedvomno predstavlja vrhunec razvaja združbe Schoenetum ferruginei. To je razvidno ne samo na podlagi števično najbogatejših popisov, temveč tudi iz povečevanja molinietalnih vrst. Značil-nice razreda Sckeuchzerio-Cariceteafuscae sicer še vedno prevladujejo, toda molini-etalne vrste že predstavljajo upoštevanja vreden delež. Od obeh diferencialnih vrst, značilnic za subasociacijo, je diagnostično pomembna predvsem molinietalna vrsta Valeriana dioica, ki nakazuje nadaljni razvoj združbe. Povedano je razvidno tudi iz ekologije rastišča. Čeprav je vlažnost podlage še vedno razmeroma velika, pa je površinske vode malo in je kratkotrajnejša. Najbolj značilno pa je močno kopičenje organskih snovi, humusa, ki prekriva mineralno podlago. Subasociacija drepunocladetosttm vernicosi nastopa na Bloški planoti, manjše površine pa porašča tudi na Cerkniškem jezeru, na Dujicah. Tipus subasociacije predstavlja popis 20, tab. 1.
Subasociacija Schoenetum ferruginei typicum pokriva zmerno vlažna do občasno mokra tla. Najmočnejši pečat dajejo značil-mce za zvezo in red razreda Sckeuchzerio-Cariceteafuscae. Molinietalne vrste v popisih so maloštevilne, poleg vrste Molinia cae-rulea, kije vedno prisotna, sta le še 1-2 vrsti v vsakem popisu.
Popisi, zbrani v tabeli 1, so bili napravljeni v naslednjih predelih:
1-6: nizko barje Križank pri Podhomu blizu
Bleda, 530 m n.m., AL 9650/2
7-8: barje v Poljani, ob cesti Sp. Gorje-Je-
senice, 700 m n.m., AL 9550/4
9-11: barje pri vasi Ulaka na Bloški planoti,
760 m n.m.. DN 0252/2
12-14. 26-28: barje pri vasi Zakraj na Bloški
planoti, 780 m n.m., DN 0253/1
15: Mišja dolina pri Robu - pri vasi Drkovo,
530 m n.m., DN 0153/4
16-18: med vasema Ravnik in Lahovo na
Bloški planoti, 750 m n.m., DN 0153/3
19: pri vasi Lahovo na Bloški planoti, 750 m
n.m., DN 0153/3
20-22; pri vasi Topol pri Begunjah, 600 m n.m., DN 0152/3
23: pri vasi Cajnarje pri Begunjah, 650 m n.m., DN 0152/4
24, 29: pod vasjo Sv. Duh na Bloški planoti.
750 m n.m., DN 0253/1
25: dolina Kozmanjke pri Robu - pri vasi
Podstrmec, 560 m n.m., DN 0153/3
30: dolina Reke pri Logatcu, 540 m PA
0051/3
31: pri vasi Ravnik na Bloški planoti, 750 m n.m., DN 0153/3
3.2 Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae ass. nov. (tab. 2)
Molinietalni elementi, na Čelu z vrsto Molinia caerulea, so vedno prisotna skupina »spremljevalk« v združbah zveze Caric.ion davallianae (red Tofieldietalia). Različni avtorji (npr. Gors apud Oberdorfer 1992, Steiner 1992, Dierssen & Dierssen 1984,* KlOtzli 1973, Moravec 1966) navajajo, da vodi nadaljni razvoj teh združb ob osuševanju rastišča ali ob kopičenju organskih snovi v tleh v združbe zveze Molinion. Molinietalni elementi torej niso samo pomemben sestavni del zdmžb nizkega barja iz zveze Caricion davallianae, temveč so istočasno tudi zelo pomembni v singenetskein in sin-sistematskem pogledu. Do enakih zaključ-
kov smo prišli tudi v Sloveniji že na primer» sestojev s prevladujočo vrsto Schoenus nigricans (Martinčič 1991). Postopno osuševanje tal na primarnih ali sekundarnih rastiščih ter istočasno kopičenje humusa v tleh omogoča pospešeno naseljevanje vrst iz razreda Molinio-Arrhenatheretea, predvsem molinietalnih in vzporedno propadanje baz-ifilnih vrst nizkega barja. Na določeni stopnji razvoja se razmerje med »schoenetalni-mi« in molinietalnimi vrstami številčno spremeni v korist slednjih - pred seboj imamo združbo, ki ne spada več v razred Scheuchz-erio-Caricetea fuscae temveč v Molinio-Arrhenatheretea. Iz združbe Schoenetum nigri-cantis je nastala združba Schoeno nigrican-tis-Molinietum caeruleae. Enak proces opažamo tudi v sestojih s prevladujočo vrsto Schoenus ferrugineus. Izsuševanje podlage, naravno ali antropogeno, ter kopičenje organskih snovi povzroči razvoj združbe Schoenetum ferruginei (razred Scheuchze-rio-Caricetea fuscae) v združbo Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae ass. nov. Združbo prikazuje tabela 2.
Pri postavljanju značilnic in razlikoval-nic združbe zaidemo v podobne težave kot so bile pri utemeljevanju združbe Schoeno nigricantis-Molinietum in ki sicer niso izjema pri molinietalnih združbah. Različni avtorji opozarjajo namreč na pomanjkanje pravih značilnic v nekaterih združbah iz zveze Molinion. Odločitev za vrsti Molinia caerulea in Schoenus ferrugineus ima enako utemeljitev kot v prej omenjeni združbi. Molinia caerulea ima sicer majhno vrednost kot značilnica združbe, vendar mimo njene edifikatorske in singenetske vloge ne moremo. V tem vidimo vzporednico s poimenovanjem gozdnih združb po vodilni drevesni vrsti. Vrsta Schoenus ferrugineus ima običajno visoko pokrovno vrednost in daje združbi značilen ftziognomski izgled -nakazuje pa tudi, bolj kot druge značilnice razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae, izvor združbe.
Uvrstitev sestojev z molinietalnimi in scheuchzerietalnimi značilnicami v zvezo Molinion caeruleae in red Molinietalia ni vedno jasna. Ponekod dobimo sestoje, kjer je številčno ravnotežje obeh skupin značilnic uravnoteženo. Taki primeri so predvsem tam, kjer prihaja v novejšem času do sprememb vodnega režima rastišča, s tem pa tudi do ustreznih sprememb kemizma podlage na račun delovanja človeka. Primere za tako dilemo najdemo tudi v literaturi (Moravec 1966 - npr. pri Gčrs 1963, Tuxen 1937, Klika 1955).
Ekologija rastišč obravnavane združbe se v kemizmu rte razlikuje od predhodne. Pač pa je podlaga nekoliko bolj suha, brez površinske vode ter zjasnim kopičenjem organskih snovi, ki vedno prekrivajo mineralno podlago. Ponavadi so to nekoliko dvignjene površine na nizkih barjih, kijih sicer pokriva združba Schoenetum ferruginei. Na Cerkniškem jezeru, kjer pokriva združba največje površine, je razvita na obrobju, do koder seže višji vodostaj jezera. Ta rastišča so običajno poplavljena le zgodaj spomladi in jeseni, v vegetacijskem obdobju pa so brez površinske vode. V predelu Dujice pa segajo rastišča samo do črte vsakoletne ojezeritve.
Združbo členimo v tri subasociacije in sicer v eriophoretosum angustifoliae, typi-cum in plantaginetosum altissimae, ki nakazujejo istočasno tudi njen singenetski razvoj. Gledano v celoti, število značilnic sintaksonov Molinion. Molinietalia in Molinio-Arrhenatheretea močno presega število značilnic sintaksonov razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae. Pri posameznih popisih pa je lahko to razmerje skoraj enako, odvisno od dosežene stopnje razvoja.
Popisi zbrani v tabeli 2 so bili napravljeni v naslednjih predelih:
1-3: Dujice na Cerkniškem jezeru, 550 m n.m., DN 0252/3
4-7, 16, 20-21: Staro volčje na Bloški planoti, 760 m n.m., DN 0253/1
8: pri vasi Runarsko na Bloški planoti, 770 m n.m., DN 0253/1
9: pri vasi Kaplanovo v Mišji dolini pri Robu, 520 m n.m., DN 0153/4 10-11: med vasema Ravnik in Lahovo na Bloški planoti, 750 m n.m., DN 0153/3 12: pri vasi Zakraj na Bloški planoti, 780 m n.m., DN 0253/1
13-15: ob Bloščici pri vasi Kramplje na Bloški planoti, 750 m n.m., DN 0253/1 17-18, 27: med Marofom in Martinjakom ob Cerkniškem jezeru, 550 m n.m., DN 0252/1 19: pod Goričicami ob Cerkniškem jezeru, 550 m n.m., DN 0252/4 22-26, 28-30: Podzevniki pri vasi Dolenje jezero na Cerkniškem jezeru, 550 m n m DN 0252/1
Subasociacija Schoeno ferruginei-Mo-linietum caeruleae eriophomosum angusti-fotiae subass. nov. Molinietalni pečat v tej subasociaciji je najmanj izrazit, saj je število molimetalnih vrst v primerjavi s »scheuchz-erietalnimi« le nekoliko večje. Istočasno so to tudi najbolj vlažni sestoji. Razlikovalnici subasociacije Eriophorum angustifolium in Carex echinata nakazujeta, da je vpliv »scheuchzerietalnih« vrst na tej začetni stopnji razvoja molinietalne združbe še relativno velik oz. prepoznaven. Vrste Scorpidium scorpivides, Sphagnum contortum in Meny-anthes trifoliata pa nakazujejo tudi večjo vlažnost podlage - vsaj v majhnih depresijah med šopi vrste Schoenus ferrugineus, kjer običajno uspevajo. Tipus subasociacije predstavlja popis 5, tab. 2.
Subasociacija Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae rypicum subass. nov. Razmerje med molinietalnimi in »scheuchz-erietalnimi« vrstami se poveča, povprečno število prvih v popisu je že 9. Predvsem se poveča število značilnic za zvezo Molinion in red Molinietalia. Tudi skupno število vrst se poveča. Tipus subasociacije predstavlja popis 18, tab. 2.
Subasociacija Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae plantaginetosum al-
tissimae subass. nov. Število molinietalnih vrst se še poveča, tako da znaša povprečno na popis 13, število »scheuchzerietalnih« pa ostaja na prejšnjem nivoju. Toda pomembno skupino vrst predstavljajo Plantago al-tissima, ki smo jo izbrali za razlikovalnico subasociacije. Deschampsia caespitosa, Lotus corniculatus, Centaurea jacea in Ranunculus acris. Celoten floristični sestav, predvsem pa naštete vrste, jasno kažejo, da je v tej subasociaciji dosežena najvišja razvojna stopnja, dosežen najmočnejši molinietalni vpliv. Še več, vrste Plantago al-tissima, Deschampsia caespitosa in Sanguisorba officinalis jasno nakazujejo razvojno povezavo z združbo Deschampsio-Plantaginetum altissimae, ki jo je opisa! Il-ijanič (1979) na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju. Naštete tri vrste so sicer zna-Čilnice imenovane asociacije, vendar smo mnenja, daje prisotnost vrste Schoenus ferrugineus v naših popisih odločilna za njihovo uvrstitev v združbo Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae in ne v Deschampsio-Plantaginetum altissimae. Na tej podlagi tudi menimo, da spadajo popisi 5-8 v Jlijani-čevi tabeli (tab. 11) zaradi prisotnosti vrste Schoenus ferrugineus v združbo Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae. Subasociacija plantaginetosum altissimae povezuje torej obe združbi. Tipus subasociacije predstavlja popis 30, tab. 2.
Gibalo razvoja je, poleg osuševanja podlage oz. zmanjševanje količine vode na rastišču, kopičenje organskih snovi, kar prvenstveno favorizira doseljevanje molinietalnih elementov. V različnih predelih je trenutno dosežena različna stopnja razvoj a. Najbolj pogosto je prišlo do nastanka združbe Schoeno ferruginei-Molinietum s tipično subasociacijo. Na Cerkniškem jezeru je šel razvoj do združbe Deschampsio caespi-tosae-Plantaginetum altissimae, ki tvori ponekod dobro razpoznaven vegetacijski pas zunaj črte vsakoletnih poplav. Celoten razvojni nižje takšen:
Schoenetum ferruginei i
Schoenetum ferruginei drepanocladetosum vernicnsi
i
Schoeno ferruginei-Molinietum eriophoretosum angustifoliae l
Schoeno ferruginei-Molinietum typicum
I
Schoeno ferruginei-Molinietum plantaginetosum altissimae
i
Deschampsio-Plcmtaginetum altissimae cirsieto-surn pannonici
Na Bloški planoti, kjer združbe Descham-psio-Plantaginetum altissimae ni, pa je šel razvoj na nekošenih površinah po mnenju I. Leskovar (1996) do združbe Molinio lito-ralis-Pinetum.
4. Summary
The distribution of Schoenusferrugineus concentrates after Meusel & al. (1965: 62) in Alpine-Balkan regions, although several minor disjunctions and sporadic sites can be reaching North as far as the subarctic regions of Scandinavia. However for the regions South of the Alps - for the Balkan peninsula, the area map as it was published by Meusel & al. fails in accuracy. Actually, in Croatia this species has never occurred (Do-mac 1967), in Bosnia and Herzegovina there is only one known site (Beck 1904), while in the new Serbian Flora (Ôanak 1976: 18) only the rough data of Hayek (1933: 160), namely that the species thrives in Serbia, is repeated. Few localities are also in Romania.
In Europe the vegetation diversity of Schoenusferrugineus is rather large, yet still not quite determined regarding the syntaxo-nomic as well as the nomenclature aspects. Associations with the prevailing species Schoenus ferrugineus have been determined
quite differently. Oberdorfer ( 1957) denominated the associations of the broader Alpine region as the association Primulo-Schoene-tum ferruginei, that has been widely accepted until recently and was reaching even to northern Russia (Bog & Smagin 1987). In Poland Glazek (1989) is speaking about the association Lipario-Schoenetum ferruginei, and in Estonia Lipmaa (1931) about Schoenus fer-rugineus-Pinguicula alpina. In Scandinavia and Baltic countries Tyler (1981) can distinguish between five different associations (Primula-, Oxycoccus-, Myrica-, Trichopho-rum- and Thalictrum-Schoenus ferrugineus ass.) This range of differentiation on the floris-tic geographical basis, as it is assumed regarding the data is in total opposition with the view of Braun-Blanquet (1971). In the Alpine region he combines the associations of species Schoenusferrugineus and S. nigricans into one association, namely the Tofieldio-Schoenetum, having two subassociations, while in Scandinavia and the Mediterranean he remains open for other associations.
The comprehension of association is closely connected also with the problems of nomenclature. It seems that the first description of the associations is by Du Rietz (1925), who described the association Schoenus ferrugineus for Southern Sweden (Gotland). Although described on the territory or Southern Sweden the floristic composition hardly differs from the composition of defined Alpine associations, particularly in the margins of the Alps (Dierssen & Dierssen 1984: 89). This is also the impression of inventories brought by Tyler (1981) for Southern Sweden (Vastergotland). For this reason the association that has been widely known as the Primuio-Schoenetum ferruginei (Koch 1926) Oberdorfer 1957 em. 1962 should be denominated as Schoenetum ferruginei Du Rietz 25. This is also the opinion of Dierssen & Dierssen (1984) and Stejner (1992, 1994), as well as our opinion. We believe that compositions with the prevailing

species Schoenus ferrugineus can form several floristically, ecologically and geographically based associations, therefore represents the association Schoenetum ferruginei Du Rietz 25 the basic association i.e. type of associations within the macroassociation Schoenetum ferruginei s. lat. The recent widely framed and overstructured association Primulo-Schoenetum ferruginei (Koch 1926) Oberdorfer 1957 em. 1962 definitely represents at least two, more narrowly conceived associations: Schoenetum ferruginei, spread mostly in the margins of the Alpine region and areas with not too much height above sea level , and a certain new association, represented mostly by inventories, shown in Gors apud Oberdorfer 1992 as a group of subassociations with species Sesleria varia.
Floristic representation
In Slovenia (Fig. 1) species Schoenus ferrugineus only thrives in the Dinaric and Alpine regions and its margins. The species cannot be regarded as being endangered (Wraber & Skoberne 1989) however at least some of sites are threatened by agricultural activities and hydromcliorations.
From the ecological point of view the sites with species Schoenus ferrugineus are not uniform. On one side they are highly swampish water contributing slopes, mostly on dolomite ground basis and with surface water. This sites are poor with humus or with practically bare mineral ground on the surface. Ground and water reaction is typically basic (pH 7-8,3), occasionally slightly acid (pH 6,4). Values of el. conductivity usually range between 383pS and 644|xS (rarely less than 300|iS), concentration of calcium between 26,5mg/l and 49mg/l. On. the other, there are the sites where the chemistry of ground and of water is very much resembling if not equal as in the first case, only that there is no ground water or swamps throughout most of the year, but with characteristic ac-
cumulations of organic material in the surface layer of the ground.
Vegetation representation
In Slovenia stands with the predominant species Schoenus ferrugineus are classified into two, floristically rather different associations, i.e. Schoenetum ferruginei Du Rietz 1925 and Schoe.no ferruginei-Molinietum caeruleae ass. no v.
Schoenetum ferruginei Du Rietz 1925 (Table 1)
In Slovenia the floristic inventory of the association Schoenetum ferruginei shows actually a rather unexpected representation. Although the mam distribution of the association tends to be in the Dinaric phytogeographic area, outside the Alpine region, it does not fall behind the situation in e.g. Austria, Bavaria and in other margins of the Alps regarding the number of characteristic species of syntaxa of the classis Scheuchzerio-Caricetea fuscae. Their number is comparable with the data in Oberdorfer (1992). True floristic differences comparing the regions shown by Oberdorfer (Southern Germany, Switzerland) are the result of considerable bights above sea level, where the association is thriving. Mostly they are mirrored in the subassociation group with species Sesleria varia, including the group of Alpine species of the "companion species" category. The number of species within an stand can also be compared. Although in Slovenia the bogs with the predominant species Schoenus ferrugineus are practically outside the true Alpine regions and in spite of the fact that we are crossed by the Southern border of the Middle-European fens, the level of floristic impoverishment is surprisingly low or even nonexistent.
In Slovenia the floristic composition of the association Schoenetum ferruginei is
6. Literatura
Bf.ck, G., 1904: Flora von Bosnien, der Herzegowina und des Sandžaks Novipazar. Wien. Boč, M. C., & B. A. Smagin, 1987: Redkie associacii bolot severo-zapada evropejskoj časti SSSR (II. Primulo-Schoeneium ferruginei Oberd. 62, Caricetum hostianae ass. nova, Cluäietum marisci Al-lorge 22). Bjul. mosk. o-va. Ispitatelej prirodi, otdel. biol. 92(4): 104-111. Braun, W., 1968: Die Kalkflachmoore und ihre wichtigsten Kontaktgesellschaften im bayerischen
Alpenvorland. Inaug. Dissertation. Braun, W., 1970: Bestimmungsübersicht für die Kalkflachmoore und deren wichtigsten Kontaktgesellschaften im Bayerischen Alpenvorland. Ber. Bayer. Bot. Ges 42: 109-132. Braun-Blanquet, J., 1971: Uebersicht der Pflanzengesellschaften der rätischen Alpen im Rahmen ihrer Gesamtverbreitung. III. Flachmonrgesellschaften (Scheuchzerio-Caricelea fuscae). Veröf. Geobot. Inst. Eidg. Tech. Hochsch. Stift. Rubel 46. ČanaK, M., 1976: Schoenus. In M. Josifovic (ed.): Flora SR Srbije 8. Beograd. Dierssen, B., & Dibrssen, K., 1984: Vegetation und Flora der Schwarzwaldmoore. Beih. Veröff.
Naturschutz Landschaftspflege Bad.-Wiirtt. 39: 1-512. Domac, R., 1967: Ekskurzijska flora Hrvatske i susjednih področja. Zagreb.
GlaZEK, T., 1989: Nowe dla Polski poludniowej stanowisko Schoenus nigricans L. Fragm. flor. et geobot. 34(3-4): 249-253.
Görs, S., 1992: Ordnung Tofieldietalia Preisg. ap. Oberdorfer E 49. In E. Oberdorfer (ed.): Süddeutsche
Pflanzengesellschaften Teil I, 3. Aufl. pp. 243-272. Hayek, A., 1933: Prodromus florae peninsulae Balcanicae 3. Hayek, A., 1956: Flora von Steiermark III.
Ii.ijaNIČ, L., 1979: Die Vegetationsverhälnisse des Sees von Cerknica. Sumpf-, Moor-, und
Wiesen-vegetation. Actacarsol. VI1I/2: 166-200. KlötzlI, F., 1973: Waldfreie Nassstandorte der Schweiz. Mitt. d. Ostalpin.din. Ges. f. Vcgetkd. 13: 15-39.
Leskovar-ŠtamcaK, I., 1996: Mejne združbe in smeri razvoja vegetacije reda Tofieldietalia (Scheuchz-
erio-Caricetea fuscae) v Sloveniji. Magistrska naloga. Martinčič, A., 1991: Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus L. v Sloveniji I. Schoenus nigricans L.
Biol. vestn. 39(3): 27-40. Martinčič, A., & a)„ 1999: Mala flora Slovenije, 3. izd. Ljubljana.
MeuseL, H., E. Jäger & S. Rauschert, 1965: Vergleichende Chorologie der zentraleuropäischen Flora. Bd. 2. Jena.
MoraveC, J., 1966: Zur Syntaxonomie der Carex davalliana Gesellschaften. Folia geobot. phytotax. 1(1): 3-25.
Oberdörfer, E„ 1957: Süddeutsche Pflanzengesellschaften. Pflanzensoziologie 10. Jena. Oberdorfer, E., 1992: Süddeutsche Pflanzengesellschaften. Teil I. 3. Aufl. Jena. steiner, g. M.. 1992: Österreichischer Moorschutzkatalog. 4. Aufl.. Wien.
Steiner, G. M., 1993: Scheuchzerio-Cariceteafuscae - In: G. Grabherr & L. Mueina (ed.): Die Pflanzengesellschaften Oesterreichs. Teil II. Natürliche waldfreie Vegetation, pp. 131-165. Tyler, C„ 1981: Geographical Variation in Fennoscandian and Estonian Schoenus wetlands. Vegetatio 45(3): 165-182.
Wraber, T„ & P. SkOBERNE, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15 pp. 429.
Tabela I (Table 1): Schoenemmferruginei Du Rietz 1925 (tabela se zaradi preglednosti začne na strani 96)!
i-I:
i¡
V
il
i:
I
Štev. popisa-Relevé No.	1 2	3	4	5	6	7 8 9 10 11 12 13
Štev. vrst-Number of spec.	14 19	13	IB	18	15	13 9 14 11 11 14 10
Subasoc -S ubassociation	primuletosum farinosae					scoipidietosum scorpioidis
Zoačilnica združbe						
Ass. character species						
Schoenus femigineus	2.2 3.3	5.5	4.4	3.2	3.3	2.2 2.2 4.4 4.4 3.3 4.4 2.2
Razlikovalnice subasociac.						
S lib ass. different, speci es						
Primula farinosa	l.l +	+	1.1	1.1	+	1.1 +.....
Scorpidium scorpioides						+.2 1.2 + 2.2 2.2
Utricularia minor						+ + 1.1
Drepanocladus verrucosus						.
Valeriana dioica						
Značilnice zveze, reda						
Alliance, order char. Spec						
Caric, da vail., Tofieldiet.						
Parnassia palustris	+ +	+	+	+	+	1.1 + + + + +.2 +
Campyiium stell a tu m	+ +	1.2		1.1	+.2	1.1 . 1.12.2
Tofieldia calyculata	+ +		+			l.J
Eriophorum latifolium	+.2	1.1				
Carex flava						+ l.l +
Schocnus nigricans			+.2			1.2+.2.....
Campyiium elodes				+		
Pinguecula vulgaris				+		
Equisetum variegatum						+ + + 1.1
Calliergon trifarium						+
Epipactis palustris						
Carex hostiana						
Značiinice razreda						
Class character species						
ScheuchzcriO'Caric. fuscae						
Eriophorum angustifolium	+		+			+ + +
Drepanocladus revoivens	+.2	+		1.1	+	+ +.2 3.3 2.2 . + +
Juncus alpino-anicu latus	+	+			+	+
Fissidcns adianthoides	+				+	
Carex fusca						+
Drosera anglica (+obovata)					+	. l.l 1,1 + 1.1
Menyanthes trifoliata					+	1.1 l.l +
Spiranthes aestivalis						+
Carex dioica						
Pedicularis palustris						
Drepanocladus sendineri						
Agrostis canina						
Bryum pseudotriquetrum						
Spremljevalke-Comp. species						
Molinion, Molinlctalia						
Molinio-Arrhenatheretea						
Molinia caerulea	4.4 1.1	+	2.2	3.3	J.l	2.2 2.2 1.1 + 11 + l.l
Equisetuin palustre	+ +					+ . , +
Prunella grandiflora	+		+			
Succisa pratensis	+			+		
Prunella vulgaris	+			1.1		1.2......
Lotus comiculatus	1.1		+	+		
Cirsium oleraceum	+	+		+		
Gymnadenia conopsea	+		+	+		
Leontodon hispidus	+		+	+		
Carex panioea	+					
Galium boreale	+			+		
Linum catharticum			+			
Sanguisorba officinalis						
Ostale spremljevalke						
Other companion species						
Poientilla erecta	+ + 1.1	1.1	11	2.2		2.2 l.l + +
14 15 16 17 '8 19 20 21 22 23 24 25 26
-21 '0	11 II 15 I 10
m 20 17 „ is n M 15 u i, s :6 27 28 25	3,
drcpanocladclosum veniicosi
typlcum
2.2 3.3 5.5 3.3 3.3 4.4 1.2 2.2 4.4 5.5
4 4 3.3 5.5 3.3 2.2 2.2 5.5
2.2 1.1
2.2 1.1
+ 2
1.1
+.2
1 1.1
! 3.3
2.2 1.1
+ + 2.2
1.2
3 3 + Il +
I + +2
l.l
+
I
I +.2
2 2.2 + ].|
1 +
1.1 II
+ U 2.2 11
+ l.l 1.1 +
Štev. popisa-Relevé No. Štev. vrst-Number of spec.
1
14
2 19
3 13
4 18
5 18
ó 15
7 13
9 14
JO
11
11 11
12 14
13 10
Phragmites australis Ranunculus nemorosas Pinguicula alpina Euphrasia rostkoviana Libanotis sib. ssp. montana Eupatorium cannabinum Drosera rotundjfolia Danthonia decumbens Cratoneuron commutatum Carex acutí formis Cifsium pannonicum Briza media Carex rostrata Petasites aibus Equisetum arvense
II
1.1 1 + I
Tabela (Table) 2: Schoeno ferruginei-Motinietum ass.nov.
Štev. popisa-Relevé No.	12 3 4
Štev, vrst-Number of spec._13 9 8 23
Subasociacija-Subassoc. Značilnjci združbe Ass. character spcc. Schoenus ferrugineus Molinia caerulea Razlikovalnice suhasoc. Suhass. differ, species Eriophorum angustifolium Carex echinata Plantago altissima Značilnice zveze, reda Alliance, order char. sp. Molinion, Molinietalia Gentiana pneumonanthe Succisa pratensis Serratula tinctoria Carex panicea Rquisetm palustre Gymnadenia conopsea Lysimachia vulgaris Leucojum aestivum Filipéndula ulmaria Genista tinctoria Galium boreale Betónica officinalis Carex buxbaumii Značilnice razreda Class character species Molinio-A rr hena t heretea Valeriana dioica Sanguisorba officinalis 1/eontodon hispidus Ranunculus acris Prunella vulgaris Deschampsia caespitosa Leucanthemum ircutianum Rhinanthus minor
5 6 7 8 9 10 II 12 13 20 21 9 10 12 10 H 22 13
eriophoretosum angustifol.
typicum
2.2	1.2 1.2 3.3 44 5.5 44 3.3 2.2 33 3.3 2.2 4.4
3.3	4.4 3.3 2.2 1.2 1.1 1.1 2.2 4.4 I.I 2.2 3.3 2.2
LI 1.) 2.2 + 1.2 +
+ 1.1 1.1
II 2.2
LI LI II LI
+ +.2
1 J
+ 2.2
2, 3.
¿s S s s s s s S ZJLJLJ_lLJLjL7 Ïï
+
1,1
1.1
1 +
2.2
1.1
+.2
2.2 +
1.1
+
1.2 I ] 1.1
2.2
+.2
Il 15 16 17 18 32 22 21 22 14 lypicura
19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 79 a» -15 24 21	». ■« H ,9 25 27 25 23
plantaginetosum altissiinaç
" « " s S " s S S S S g s s S s s
1.1 1.1
+ 1.1 2.2 11 1,1 + +
+ 1.1 1.1
1,1 + 1.1
I + + 1.1 1 +
1.1 1.1
I 1 1.1 1.1
1.1 1.1 1.1
11 1.1
+ 2.2
+ + 1.1 +
+ 1.2 1.1 +
11 + + 1.1
•	Il	+	.	+	+	+
l-l 2.2	1.1	11	1.1 1.1	u	u
+	+	+	+	+	1.1	+	+
+■2 +	+.2	+.2	+	+
Štev pop isa-Relevé No. Štev. vrsl-Number of spec.
i
13
4
23
S 20
6 21
9 12
10 10
11 13
12 22
13 13
Angelica sytvestris Centaurea jacea Lotus cornicufatus S premije va Ike-Comp. spec. Značiltiice sintaks, razr. Scheuchzerio-Caric. fuscac Pamassia palustris Sphagnum contortum Eriophorum tatifolium Juncus alpino-articulatus Agrostia canina Cainpylium stellatum Carcx flava
Scorpidium scorpioides Carex hostiana Tofieldia calyculata Catcx dioica Carex pulicaria Drcpanocladus vernicosus Eptpactis palustris Ostale spremljevalke Other companion species Potentilla erecta Phragmites australis Briza media Cirsium pannonicum Libanotis sib. ssp. montana Mentha pulegium Taraxacum palustre Pinguicula alpina Ranunculus nemorosus Peuccdanum coriaceum Koeleria pyramidata Danthonia calycina Equisctum arvense Carex acuta Astraniia major Veratruin lobelianum Molinia arundinacea Carex flacca Danthonia decumbens
2.2
1.1
2.2
2.2
1.1
1.2 1.1
Hladnikia 12: 87-105 (2001) 14 '5 16 17 18
+ 1.1
1.1 +	+	2.2	l.l
+	l.l	+	
+	+		
11 l.l	l.l	2.2	
+ +
1.1 1.1
+ + 1.1
1.1
+
1,1 1.1 +
+ 1 I
n i.i i.i i.i u il +
2.2 +
2.2
+.2 +
Pokljuška smrekova barja - prispevek k pestrosti gozdnatega prostora
Spruce mires on the Pocuka pfcteau - a contribution to the biodiversity of wood,and* Lado Kutnar
Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2. SI-,000 Ljubljana, E-niail: lado.kUt„ar@gozdis,i ^¡¡SSSSSSiSKS:fi(ocenoze znotraj smrekovega barja na Pokljuki.
'^^Sphagno-CarJZrZJf^™^
geogr. Carex brizoides, RhytidiadelphoL"SZZ, ^ Pg"° ^nsohnü-Piceetum v jasno izraženi prehodni Upi	'^-Pweetum. Med njtmt se pojavljajo tudi nekateri relattv
var. ■no
Sphagna-Caricetum rostratue, TrichoSJ^ltl ^ ^T- ^^o-Pine-geogr Carex brizoides. Rhyüdiadelpho lorei-VcTaZZ	™
are relatively quite clear expressed	described some transitional types which
1. Uvod
Med sfagnumska barja uvrščamo poleg pravili visokih barij tudi smrekova barja V Sloveniji so smrekova barja v primerjavi s pravimi visokimi barji relativno slabo raziskana (Zupančič 1982, 1994, 1999). Pri njih je opazen prehodni značaj, saj se mešajo tako ombrotrofni, kot tudi minerotrofni elementi. Zaradi mozaične zgradbe je njihova prostorska in ekološka opredelitev precej nejasna. Tudi v sinsistematskem pogledu lahko smrekova barja uvrstimo v različne fitoceno-zc, ki lahko predstavljajo tudi posamezne razvojne stopnje. Smrekova barja kažejo neenotnost tudi v rastnih razmerah smrek, kar je verjetno posledica zelo različnih talnih in hidroloških razmer.
Smrekova barja sodijo v skupino občutljivih biotopov (Zupančič 1996), zato je njihov obstoj zaradi človekovih posegov v okolje in naravnih procesov pogosto ogrožen.
Namen raziskave je bil: - Spoznavanje rastiščno-vegetacijskih značilnosti smrekovih barij.
- Ugotavljanje biotske raznolikosti barjanskih smrekovij in prehodov v sosednje tipe vegetacije.
2. Objekt raziskave in metode
Raziskava je potekala na smrekovih barjih na pokljuški planoti (okoli 1200 m n. m. v). To so ena izmed najjužnejših barij v Evropi (Bragazza 1993 (1994), Gerdol & al 1994, Toman 1995, Alber & al 1996 Bragazza 1996, 1997, Bragazza & al. 1998),' Nahajajo se med pretežno strnjenimi gozdovi, v katerih z več kot 95 % v lesni zalogi prevladuje smreka. Smrekov gozd na Pokljuki je v nemajhni meri posledica delovanja človeka, saj je Še pred intenzivno proizvodnjo Železa v fužinah tu prevladoval bukov gozd (Budnar-Tregubov ]958a 1958b, Sercelj 1962, Culiberg & al. 1981)' Do dodatnega zmanjšanja deleža bukve je prišlo tudi v preteklem stoletju, saj so z načinom gospodarjenja pospeševali smreko zaradi njene uporabnosti in ekonomskih razlogov.
Zaradi mraziščnega značaja pokljuške planote pa je bil delež smreke tudi že pred intenzivnim vplivom človeka relativno velik. Domnevno avtohtona rastišča smreke na Pokljuki so prav barjanski ekosistemi in njihova obrobja.
Raziskava je potekala na šestih po izgledu različnih smrekovih barjih na Pokljuki. Na njih smo razmestili 6 nizov, znotraj katerih smo sistematično razporedili po 7 ploskev velikosti 2x4 metre. Nize ploskev smo razmestili tako, da so kar v največji možni meri pokrivali pestrost prehodov barjanskega sm-rekovja v sosednje tipe.
Vegetacijo 42 ploskev smo popisali po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964). Popise smo izdelali ločeno po vertikalnih plasteh: mahovni, spodnji in zgornji zeliščni plasti, spodnji in zgornji grmovne plasti, spodnji in zgornji drevesni plasti. Ocene zastiranja smo modificirali po van der Maarelu (1979).
S pomočjo paketa PC-ORD (McCune & Mefford 1995,1997) smo oblikovali skupine
podobnih ploskev. Osnova za oblikovanje skupin je bila floristična sestava, stopnja zastiranja posameznih vrst in vertikalna členitev. Pri razvrščanju v skupine (klastrs-ka analiza) smo kot metodo hierarhičnega združevanja uporabili maksimalno metodo ali metodo polne povezanosti ("Complete likage" ali "Farthest neighbor"). Kot mero podobnosti smo uporabili S0rensonov indeks. Z DCA ordinacijo ("Detrended Correspondence Analysis") smo analizirali glavne strukturne gradiente vegetacije. DCA analizo smo izvedli s PC-ORD programom.
3, Rezultati
Prehodni značaj obrobij barij proti strnjenemu smrekovemu gozdu na trdinskih tleh se kaže v pestrih talnih razmerah. Šotnim tlem praviloma sledijo oglejena tla, ki prehajajo v talno združbo distričnih rjavih tal, rjavih opodzoljenih tal in podzolov na mešani moreni (Urbančič & Kutnar 1997). V
■SI. 1: Skupine podobnih ploskev na osnovi floristične sestave in vertikalne zgradbe Legenda:
A - Sphagno-Pinetum mugo, B - Sphagno-Piceetum var. geogr. Čara brizoides, C - Rhytidiadclpho Ivrei-Picctium. E - Sphagno-Caricetum rostrulete. D in F - prehodna tipa
Fig. 2: Groups of similar plots based on the floristic composition and vertical structure Legend:
A - Sphagno-Pinetum mugo. B - Sphagno-Piceetum var. geogr. Carex brizoides, C - Rhytidiadclpho lom-Piceetum. E - Sphagno-Caricetum rostratae. D and F - transitional types

Značilne vrste po skupinah podobnih ploskev so-Skupina A:
S:rTurra' cv™w<5ra »« ompalastris
--------------H^«,«^^,________
f'"*™'" ^rt«,,,, (l.) //«/« /■„„ ul ina l Skupina E:
Stokes e, Wi«,.	^ ^ ^	^^
Cl^ru ,.., Calhefgon c^daMm (Hcdw, Kmdb. it, C,^ ^ (De Nog ^
skladu s pestrimi talnimi in drugimi rastiš-čnimt razmerami se pojavljajo tudi različni tipi vegetacije (si. J, 2).
Na domnevno avtohtonih smrekovih rastiščih se pojavlja smrekovje s sfagnumskimi mahovi (Sphagno girgensohnii-Piceetum R Kuoch 1954 corr. Zupančič 1981 var. geogr. Carex brizoides) Zupančič 1982 1995) (skupina B).
Na obrobju barij ti prehajajo v strnjene smrekove sestoje (Rhytidiadelpho lorei-Piceetum (M. Wraber 1953 n nud ) Zu pančič (1976) 1981 em. 1999) in ponekod naprej v smrekove monokullure na nekdanjih rastiščih jelovo-bukovih gozdov (Ho-mogyno sylve.stris-Fagetum (MarinČeket al 1992) (skupina C).
Na nekaterih barij se pojavlja ruševje s sfagnumskimi mahovi (Sphagm-PineHmmu-go (B artsch 1940) R. Kuoch 1954 (skupina A) V sredini drugih barij pa smo ugotovili združbo kljunastega šaša s sfagnumskimi
mahovi (Sphagno-Caricetum rostratae Steffen 1931) (skupina E). V isto skupino smo uvrstil, tudi ploskve, na katerih prevladuje srhki saš (Carex davalliana Srn.) ali alpski mavček (Trichophorum alpinum (L.) Pers )
Poleg omenjenih pa smo ugotovili tudi dve prehodni skupini med C in D. Opredelili smo ju kot skupini D in F (si. 1, 2).
Slika 2 prikazuje ordinacijo ploskev oz skupin podobnih ploskev v dvorazsežnem prostoru (os 1 in 2). Fitocenoze vlažnejših rastisc se pojavljajo v spodnjem delu slike Vlažnost tal je v negativni korelaciji z os-
Jz slike 2 Je razvidno, daje stopnja zastiranja drevesne plasti največja v skupinah L m D, saj so to pretežno ploskve znotraj strnjenega smrekovega gozda. Vektor zastiranj a drevesne plasti je v pozitivni korelaciji
z osjo 2. Vektorja grmovne in mahovne plasti pa sta v negativni korelaciji z osjo 2 Tako je stopnja zastiranja teh dveh plasti na-
oa 1
SI. 2: DCA ordinacija raziskovanih ploskev glede na skupine za os 1 in 2. Prikaz vektorjev stopnje zastiranja drevesne, grmovne, zeliščne in mahovne plasti.
Fig. 2: DCA ordination of the research plots according to the groups for axes 1 and 2. Vcctors of Ihe tree, shrub, herb and moss layer cover are shown.
¡večja proti ploskvam, ki pripadajo asociacijam Sphagno-Pinetum mugo in Sphag-no-Piceetum var. geogr. Carex brizoides (skupini A in B). Hkrati s tem pa se v tej smeri zmanjšuje stopnja zastiranja drevesne plasti.
Vektor zeliščne plasti je v pozitivni ko-relaciji z osjo 1, tako da stopnja zastiranja te plasti narašča v smeri proti skupini E (Sphag-no-Caricetum rostratae).
4. Zaključek
Smrekova barja na Pokljuški planoti so zelo mozaično grajeni ekosistemi. V ekološkem in vegetacijskem pogledu niso enotni. Znotraj njih se pojavljajo različne fito-cenoze, za katere lahko ugotovimo značilne vrste. Na meji med proučevanimi barji in njihovo okolico se pojavljajo tudi prehodni tipi vegetacije z relativno jasno izraženimi
specifičnimi rastiščnimi razmerami. Skupine podobnih ploskev, ki smo jih uvrstili v posebne fitocenoze, se med seboj dobro razlikujejo tudi po vertikalni zgradbi sestojev.
Zaradi specifičnih florističnih, vegetacijskih in heterogenih rastiščnih razmer so smrekova barja na Pokljuki pomembna iz vidika biotske pestrosti. V pretežno gozdnati krajini, v kateri prevladujejo smrekove mono-kulture, predstavljajo smrekova barja in druga barja habitat večih potencialno ogroženih rastlinskih vrst.
5. Zahvala
Za pomoč pri pripravi in izvedbi raziskave se zahvaljujem mentorju prof dr. Andreju Martinčiču z Oddelka za biologijo BF in dr. Mitji Zupančiču z Biološkega inštituta ZRC SAZU. Za pomoč pri določevanju nekaterih višjih rastlin se zahvaljujem mag. Andreju Seliškarju z Biološkega inštituta ZRC SAZU. Hvala tudi sodelavcem Gozdarskega inštituta Slovenije, ki so pomagali pri postavitvi raziskovalnih ploskev in drugih terenskih delih.
6. Summary
The peat bogs on Pokljuka, Slovenia are among the most southern bogs in Europe. Among the peat bogs, in addition to true raised bogs, we also have spruce mires which in Slovenia are poorly investigated (Zupančič 1982, 1994). These are transitional bogs with a mixture of the ombrotrophic and mmerotrophic elements. Their spatial and ecological determination are quite unclear. In the phytosociological sense the spruce mires also belong to different phytocoenosis might be at different stages of progression Because of very different conditions spruce growth is very variable.
We researched the spruce mires on the Pokljuka plateau in the Julian Alps in Slovenia (altitude 1200 m). They are situaled in the serried secondary spruce forest with more than 95% of Norvay spruce (Picea abies (L.) Karst.) of the growing stock. On the Pokljuka plateau the predominantly spruce forest is mainly a result of forest management.
The study was carried out on 6 different spruce mires on the Pokljuka plateau The vegetation of the 42 plots was surveyed according to the standard Central European method (Braun-Blanquef 1964). Clusters of similar plots were defined based on the floristic composition, cover degrees and vertical structure, by the computer package PC-ORD (McCune & Mefford 1995. 1997). The main compositional gradients in vegetation were extracted by detrended correspondence analysis (DCA).
In accordance with the heterogeneous site conditions we found different types of vegetation (Fig, 1, 2). We described some spruce forests with Sphagnum moss (Sphag-no girgensohnii-Piceetum R. Kuoch 1954 corr. Zupančič 1981 var. geogr. Carex brtzoides) Zupančič 1982, 1995) on supposedly autochthonous sites (group B).
On the edges of mires they melded into the serried spruce forest (Rhytidiadelpho lor-ei-Piceetum (M. Wraber 1953 n. nud) Zupančič (1976) 1981 em. 1995) and, furthermore, they merged into spruce monocultures on the previous sites of Homogyno sylvestris-Fagetum (Marinček et. al. 1993) (group C).
In the centre of the mires we found Sphagno - Pine turn mugo (Bartsch 1940) R Kuoch 1954 (group A) or other vegetation: Sphagno-Caricetum rostratae Steffen 1931 and types where Carex davailiana Sm. or Trichophorum atpinum (L.) Pers. (group E) dominate.
We also found some transitional types between C and E (groups D and F) (Fie 1,2).
The transitions between mire vegetation-al types are very mosaic. Because of the very specific floristic, vegetational, and heteroge-
neous site conditions, the spruce bogs on the Pokljuka plateau contribute greatly to the biodiversity of mostly monoculture forests.
7. Literatura
Alber, K., Bragazza, L., Gerdoi., R„ 1996: Ein Beitrag zur Moortypologie am südlichen Rand des .SptatfHum-Moorareals in Europa. - Phyton, 36 (1): 107 - 125.
Bragazza, L„ 1993 (1994): Seasonal changes in water chemistry in a bog on the southern Alps - Stio 44 (4-5): 87-92.
Bragazza, L., 1996: Delimitation of the aerobic peat layer in a Sphagnum mire on the southern Alps. -Oecologia Montana, 5: 41-46.
Bragazza, L„ 1997: Sphagnum Niche Diversification in Two Oligotrophic Mires in the Southern Alps of Italy. - The Bryologist, 100 (4): 507-515.
Bragazza, L„ Alber, R„ Gerdol, R„ 1998: Seasonal chemistry of pore water in hummocks and hollows in a poor mire in the southern Alps (Italy). - Wetlands, 18 (3): 320-328.
Braun-Blanquet, J„ 1964: Pflanzensoziologie. - Grunzüge der Vegetations Kunde, Springer, Wien, New York.
BudnaR-Tregubov, A., 1958a: Palinološko raziskovanje barij na Pokljuki in Pohorju. - Geologija 4197-220.
budnar-tregubov, a., 19SRb: Palinološko raziskovanje barij na Pokljuki. - V: Treoubov, V. (ur.). Kompleksna raziskovanja smrekovih sestojev na Pokljuki.- Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana: 21-31.
Culiberc, M., Šerceu, A., Zupančič, M., 1981: Palynologische und phytozönologische Untersuchungen auf den Ledine am Hochplateau Jelovica. - (Palinološke in fitocenološke raziskave na Ledinah na Jelovici), Razprave IV. razreda SAZU, 23 (6): 171-193.
Difrssen, K., 1992: Klasse: Oxycocco-Sphagnetea, - V: Oberdorfer, E. (ed.): Süddeutsche Pflanzengesellschaften, Teil I: Fels- und Mauergesellschaften, alpine Fluren, Wasser-, Verlandungs- und Moorgesellschaften, Gustav Fischer, Jena, Stuttgart, New York: 273-292.
FerUgoj, A., 1989: Razvrščanje v skupine. - Metodološki zvezki 4, Raziskovani inštitut, FSPN, Ljubljana.
Gerdol, R„ Tomasseli, M., Bragazza, L., 1994: A Floristic-Ecologic Classification of Five Mire Sites in Ihe Montane-Subalpine Belt of South Tyrol (S Alps, Italy). - Phyton 34 (I): 35-56.
Grosse-Brauckmann, G., 1996: Classification of peat and peatbogs in Germany and its botanical, ecological and pedological foundations. - V: Proceedings of 10th International Peat Congress, maj-junij 1996, Bremen, International Peat Society, German National Committee, Stuttgart s 21-38.
Martinčič, A., 1996: Barja (Mires). - V: Narava Slovenije, stanje in perspektive. Zbornik prispevkov o naravni dediščini Slovenije, Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 122-132.
Maarel, E. van der. 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. - Vegetatio, 39 (2): 97-114.
McCune, B„ Mefford, M. J., 1995: PC-ORD - Multivariate Analysis of Ecological Data, Version 2.0. -MjM Software Design, Glenden Beach, Oregon, USA.
McCune, B„ Mefford, M. J., 1997: PC-ORD - Multivariate Analysis of Ecological Data, Version 3.0,-MjM Software Design, Glenden Beach, Oregon, USA.
Prieditis, N., 1993: Spruce forests (ass. Sphagno girgensohnii-Piceetum (BR.-BL. 39) POLAK 62) on excessively moistened peatlands in Latvia. - Acta Societatis Botanicorum Poloniae, 62 (3-4V 199-202.
Sercelj, A.. 1962: Zgodovina gozda v dolini Triglavskih jezer. - Varstvo narave, 1: 45-56.
T°ISSSS^SSSSSSiV: ?mtlz1' °<"»
POS M-JEP 04667. l »5 Ijl^ 327 Sf ^ * M">","'<*>' »»»"2-.
Slovenije - Kataster znatnih ckos. te nTSlovenk 71 " • 0Va raJomzaciJ« ekosistcmov biologijo, Biološki inštitut ZRC S^uSana ^ Pr°Jekta: MAKnNC* A )' BF
(rd'and "d ShrUbWD0d V^tation).- V: Nara-ogov Slovenije, S«95 b0n"k P"SpeVkUV ° naraVni dcdi^«' Kenije, Društvo ekol-
ZUP^ot IS Sir £0Zd0Vi S,0Wn,jC ^ - Slovenia). - SAZU Razred „ nar.
Flora kvadranta 0051/1 (Rovte, osr^ednj^SIo^riiia^
Flora of quadrant 0051/1 (Rovte, Central Slovenia) Boštjan Rozman
Mucherjeva ulica 6, ,000 Ljubljana, Slovenija, E.mail: bostjan,ozman@ckff_sj
"okalitete je prika2ana naravovarstvena probÎ^^NarëtT^	m*lbam- Za
sonov flornim elementom m življCnskim obilk™	J b"3 pripadnus,i °Paž™h tak-
some localities are outlined. Furthe° u ^ Prr°bIems °f nature conservation of plan, taxa be.onged to, « weU as anZ Ù7f0Z ° * ** d™
1. Uvod
Območje kvadranta 0051/1 zajema jugovzhodni del Rovtarskega hribovja z Rov-tami, delom Rovtarskih Žibrš, Petkovcem ter območjem Zaplane, na severovzhodnem delu se spusti v Podltpsko dol,no. Najnižja točka kvadranta je v Podlipski dolini -okrog 310 m, najvišjo točko predstavlja vrh Ulovke z 801 metrom nad morjem.
Kamninsko podlago v glavnem predstavljajo apnenci in dolomiti triasne starosti le deloma tudi srednjekarbonski in permski peščenjaki in skrilavci ter aluvialne naplavine (Pleničar & al. 1970). Na apnencih in dolomitih se pojavljajo rjave pokarbonatne prsti in rendzine, na neprepustnih permokar-bonskih in permskih usedlinah pa kisle rjave prsti. V dolinah so razvite obrečne prsti (Perko & al. 1998).
V	klimatskem oziru pripada območje zmernemu celinskemu podnebju zahodne in južne Slovenije. Povprečna letna višina pa-davm je 1800-2000 mm, v dolini med 16001800 mm, povprečna letna temperatura zraka pa 6-8 "C (Fridl & al. 1998).
V	fitogeografskem oziru se kvadrant tako po delitvi Slovenije po M. Wraber (1969) kot po delitvi po M. Zupančič & al
(1987) nahaja v predalpskem fitogeografskem območju, vendar poteka meja z dinarskim območjem v neposredni bližini.
Glavnino vegetacije (več kot 50%) predstavljajo gozdovi, del travniki in pašniki in le majhen delež odpade na njive. Zaradi razgibanosti terena, višinskih razlik in različne ekspozicije ter razlik v kameninski podlagi je pnsotnih več tipov gozdnih združb, prevladujejo pa bukovi gozdovi. Poleg suhih je zaradi dobre vodnatosti območja tudi neka) vlažnih in močvirnih travnikov.
Floro kvadranta 0051/1 sem preučeval v okviru diplomske naloge pod mentorstvom prof. dr. Toneta VVraberja od leta 1993 do je seni 1999 (Rozman 2000). V tem obdobju sem na obravnavanem območju zabeležil 741 taksonov (vrst, podvrst in križancev) praprotnic in semenk. Če k tej številki prištejemo še 17 taksonov, ki jih navajajo avtorji, ki so teren obiskovali pred menoj (A Martinčič, M. Wraber, T. Wraber, L. Zupane), je do zdaj v tem kvadrantu zabeleženo pojavljanje 758 taksonov. S tem se kvadrant 0051/1 uvršča med kvadrante z največjim številom zabeleženih taksonov na ozemlju Slovenije. V Članku uporabljena nomenklatura je povzeta po Mali flori Slovenije (Martinčič & al. 1999).
Relativno veliko število zabeleženih taksonov ne govori toliko o flomi pestrosti obravnavanega območja, kot o tem, daje v Sloveniji na področju florističnega kartiran-ja še veliko dela. Ob primerjavi s števili vrst na kvadrant v atlasu razširjenosti praprotnic in semenk Avstrijske Koroške (Hartl & al. 1992), se namreč izkaže, da sodi kvadrant 0051/1 med florno srednje pestre,
V	seznam vrst niso vključene vrste, ki jih Rdeči seznam praprotnic in semenk SR Slovenije (Wraber & Skoberne 1989) navaja za kvadrant 0051/1 za lokaliteto "Zaplana - Jezero". To so Drosera rotundi-folia, Oxycoccus palustris in Eriophorum vaginatum. Ta lokaliteta namreč leži v kvadrantu 0051/3, kar bi morali upoštevati pri obravnavi razširjenosti teh vrst v naslednji izdaji.
2. Analiza flornih elementov
Za vse navedene taksone z izjemo križancev (6) je bilo ugotovljeno kateremu flornemu elementu pripadajo. Osnovni podatki za analizo flornih elementov so povzeti po delu "Atlante corologico delle Plante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia" (Poldi-nt 1991). Ker ta vir ne vključuje nekaterih taksonov prisotnih v kvadrantu 0051/1, so podatki za nekaj taksonov povzeti po delu "Plora Helvetica" (Lauber & Waoner 1998). Za preostale taksone je bila pripadnost flornim elementom določena na podlagi njihovega naravnega areala, ugotovljenega iz različnih virov (T. Wraber ustno).
V	kvadrantu 0051/1 so najštevilčnejše rastline, ki pripadajo evropskemu flornemu elementu (165 taksonov), sledijo rastline evrazijskega flornega elementa (116), evro-sibirskega (69) in cirkumborealnega (84), nato paleotemperatnega flornega elementa (67) in kozmopolitske vrste (43). Vsi ostali florni elementi so prisotni z manjšim številom vrst (tab. 1 in si. 1).
■RP51S!
Tabela 1: Rezultati analize tlomih elementov v kvadrantu 005 l/t
Table li The results of the analysis of the floral elements in quadrant 0051/1
	flomi emenli	število	delež
		taksonov	(%)
1	kozmopolitskl	43	5,7
2	cirkumborealni	84	11,2 8,9
3	paleotemperatni	67	
4	evrosibirski	69	9,2
5	evrazijski	116	15,4
6	evropski	165	21,9
7	jugovzhodnoevropski	25	3,3
8	pontskj	¡9	2,5
9	arktično-alpski	1	0,1
10	alpski	3	0,4
11	vzhodnoalpski	3	0,4
12	alpsko-karpatski	3	0,4
13	severnoilirski	7	0.9
14	južnoilirski	6	0.8
15	stenomediteranski	2	0,3
16	evrimediteranski	44	5,9
17	mediteransko-montanskj	51	6,8
18	mediteransko-pontski	7	0,9
19	mediteransko-atlantski	11	1,5
20	subatlantski	1	0,1
21	endemiti	1	0,1
22	adventivne rastline	24	3,2
		752	100
adveMlvne rastline
Slika 1: Razmerje (lomih elementov v kvadrantu 0051/1 (Številke se ujemajo s Številkami v Tabeli 1) Fig 1: The spectrum of thc floral elementi in quadrant 0051/1 (Numbers are maching numbers in Table I i
Ti podatki kažejo, da obravnavano območje pripada evrosibirsko-severnoameriški flomi regiji, kar ni presenetlivo. Zanimivejše je ugotavljanje flomih vplivov sesed-njih območij na floro kvadranta 0051/1. To prikazuje Slika 2, kjer so izvzeti taksoni s
¡SSS
Širšo razširjenostjo. V analizi ostane tako le 184 vrst oziroma podvrst.
evrimedJteranski
mediteransko-mantanski med'teransko-porrtski
mediteransko-atlantshl "" subatlantski
si en omedltei ans k/_
Julnoiiirski sevemolllrski ajpsko-karpatski
V alpski
pootski
- arktično-alpski - alpski
Tabela 2: Spekter zivljenskih ohlik v kvadramu 005I/J Table 2: The spectrum of life forms in quadrant 0051/1
Življenske oblike so povzete po delih "Atante corologico delte Plante vascolari nd Friti-h-Venezm Giulia" (Polom 1991) i„ "Mala nora Slovenije" (Martinčič & al. 1999).
življenska oblika	število taksonov	delež (%) j
hemikriptofiti i gcofiii J11 fanerofiti hamefiti, lerofiii hidrofiii	425 14,8 83 35 91 7	56,5 1 11,0 4,7 12,1 0,9
	752	100
hemikriptofiti
geofiti
terofiti
Slika 2: Deleži nemih elementov v kvadrantu 0051/1 k, so znat, lm za sosednja rtoma območja
0051/i L"' T'""" °f 1,15 "0ra' dc,ncms in ^rant
005 I/l tipical for neighboring flora! provinc»
Ugotovimo, da imata največji vpliv na obravnavano območje evrimediteranski in mediterano-montanski flomi element, kar si lahko razlagamo z odprtostjo območja proti jugu. Sledi vpliv pontskega in jugovzhodno-evropskega flornega elementa.
3. Spekter življenskih oblik
Spekter življenskih oblik daje vpogled v prilagoditev rastlin na življenske razmere v okolju. V analizo so vključeni vsi rastlinski taksoni, opažem na območju kvadranta 0051/1 z izjemo križancev (6).
hidrofrti
"g j. the spectrum of life forms in quadrant 0051/i
Velik delež hemikriptofitov (56,5%) uvršča območje kvadranta 0051/1 v srednjeevropsko provinco evrosibirsko-sevemoameriške
florne regije. Tako uvrstitev potrjuje tudi razmeroma majhen delež terofitov (12 1%) saj so ti značilnejši za aridnejša območja' Razlog za majhen delež terofitov je tudi v tem, da poljedelstvo na tem območju ni močno razvito. Majhen delež hamefitov (4 7%) je značilen za manjše nadmorske višine saj njihovo število naraste Šele v visokogorji,.
4. Komentar k nekaterim zanimivejšim najdbam
4.1 Carex pulicaris L.
Novi nahajališči ranljive vrste:
-	na močvirnem travniku v Podlipski dolini
(320 m)
-	na vlažnem travniku v dol,ni Rovtance v Rovtarskih Zibršah (590 m).
Najdbi ne presenečata, saj se dobro vključujeta v razširjenost vrste v Sloveni,. Wraber & Skoberne 1989). Obe nahajališči zaenkrat nista ogroženi. Zaradi vezanosti na senčnejše dele ob gozdu, h, nevar-
nost za uničenje obeh rastišč lahko predstavljalo izsckavanje gozda v neposredni bližini.
4.2	Thelypteris palustris Schott
Novo nahajališče ranljive vrste: Ob vodnem jarku v Podlipski dolini (320 m). Tudi ta najdba je pričakovana v okviru razširjenosti vrste v Sloveniji (Wraber & Skoberne 1989).
4.3	Daphne blagayana Freyer
Potrditev uspevanja ranljive vrste na severovzhodnem robu Zaplane, pod hribom Ulovka.
Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989) navaja lokaliteto kot "Zaplana - Mi-znidol".
Nahajališče vsaj deloma leži v neposredni bližini počitniških hišic. T. Wraber (1996) poroča celo, da ena od hišk nedvomno stoji na nekdanjem rastišču Blagajevega volčina. Na žalost se naselje še širi in s tem
obstaja nevarnost nadaljne širitve na predel nahajališča. Verjetno vsaj najzahodnejši del nahajališča ni v tovrstni nevarnosti, saj leži na težje dostopnem terenu.
4.4	Primula carniolica Jacq.
Potrditev uspevanja endemita na skalni steni v gozdu na severovzhodnem robu Zaplane. Lokaliteto navaja Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989) kot "Zaplana - Miznidol".
V letu 1999 je potekala širitev gozdne ceste pod nahajališčem, vendar k sreči to ni bilo neposredno poškodovano. Kakšne bodo posledice razredčit ve drevja in povečanega prometa, bo pokazal čas.
4.5	Barbarea intermedia Bnreau
Primerke te vrste sem našel na škarpi, na robu vasi Zaplana (670 m), maja 1999.
Gre za drugo najdbo te vrste v Sloveniji. Prvi podatek o uspevanju v Sloveniji je
45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 S3 64 65 66
Slika 4: Danes znana razširjenost vrste Jimcus acutifloms v Sloveniji Fig 4: Known distribution of Juncus acutiftorus in Slovenia
objavil B. Vres (1987). T. Wraber (v Martinčič & al. 1999) obravnava vrsto kot za-hodnomediteransko, ki se v Sloveniji pojavlja prehodno. Glede na oddaljenost od prve najdbe lahko sklepamo, da nahajališči nista povezani. Lahko pa razmišljamo o njenem pogostejšem pojavljanju, ki pa zaradi nezadostne floristične pregledanosti Slovenije ali zaradi nepoznavanja vrste ostaja prezrto.
4.6 Juncus acutiflorus Ehrh. Vrsto sem opazil na:
-močvirnem travniku v Podlipski dolini
(320 m)
- vlažnem travniku v Logu pri Zaplani (520 m).
Mayer (1952) pojavljanje vrste v Sloveniji opiše kot raztreseno, z odsotnostjo v Prekmurju. Martinčič (v Martinčič & al. 1999) pa navaja vrsto za vso Slovenijo. Pregled herbarijskega materiala v herbariju LJU in popisnih listov, zbranih na oddelku
za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, nakazuje njeno redkost, saj je podatkov o pojavljanju vrste malo. Karla razširjenosti (si. 4), ki jo dobimo iz omenjenih virov, ne potrjuje razširjenosri po vsej Sloveniji, kar prve možnosti seveda ne izključuje. Verjetno je razširjenost v Sloveniji zamegljena tudi zaradi zamenjav z drugimi vrstami loč-kov, predvsem z vrsto Juncus articulatus kar potrjuje pregled herbarijskega materiala v herbariju LJU. Zaradi vezanosti na ogrožene habitate predlagam, da se vrsto vključi v Rdeči seznam kot ranljivo vrsto. Verjetno jo iz podobnih razlogov kot lokalno ogroženo obravnava tudi Nikelfeld (1999) za Avstrijo.
4.7 Juncus tenuis Willd. [/. I!lacer S.F
Gray]
Na to severnoameriško vrsto sem na območju kvadranta naletel večkrat, zato me je zanimala pot njene širitve v Sloveniji. V

Evropi je bila vrsta prvič opažena v začetku 19. stoletja (Meusel, 1987). O najstarejši najdbi vrste v Sloveniji piše Hayek (1956). Gre za najdbo v Radvanjah pri Mariboru leta 1893. Najstarejši herbarijski primerek v herbariju LJU je bil nabran na gozdni poti v Preddvoru leta 1921 (F. Dolšak), sledijo najdbe R. Justina (1936) in M. Zalokarja (1937) v okolici Ljubljane. Verjetno je na podlagi teh najdb Mayer (1952) pojavljanje v Sloveniji opisal kot raztreseno v ljubljanski okolici in na Štajerskem. Iz tega bi lahko sklepali, daje vrsta prišla na slovensko ozemlje preko naše sreveme meje in nato prodirala proti osrednji Sloveniji. Tega pa ne moremo zagotovo trditi, saj bi za sledenje prodiranja vrste potrebovali veliko več podatkov, Danes je vrsta na ustrezni nadmorski višini (nižinski pas) prisotna skoraj po vsej Sloveniji (si. 5), čeprav jo Martinčič (v Martinčič & al. 1999)
navaja le za predalpsko, preddinarsko in subpanonsko fitogeografsko območje Slovenije. Literatura (COHRS 1953-54) in popisni listi (N. Jogan) pričajo še o pojavljanju v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije.
4.8 Metiyanthes trifoliata L.
Vrsta je sicer razširjena po vsej Sloveniji (Martinčič v Martinčič & al. 1999), a vezana na specifičen habitat, ki je izredno občutljiv na spremembe in zato pogosto žrtev človekovega delovanja. Vrsta je torej ogrožena zaradi uničevanja njenega življenskega okolja in bi jo bilo potrebno uvrstiti v Rdeči seznam kot ranljivo vrsto. To podkrepi dejstvo, da sem pri zbiranju podatkov večkrat naletel na pripombo, da je rastišče vrste uničeno ali neposredno ogroženo (Medno, Ribno, Skaručna). Vrsto kot lokalno ogroženo
45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 68 59 60 61 62 63 64 65 66
0 / <• PA . 7 . *•»•:	SP V/
- A\ i 1 \ /i k ) SM \ A — (' V /-x	• ^J |CRO| PD ¡1 c
Slika 6: Danes znana razširjenost vrste Menyanthes trifoliata v Sloveniji Fig 6: Known distribution of Menyanthes infoliaia in Slovenia
obravnava tudi Nikelfeld (1999). Karta razširjenosti (si. 6) je bila narejena na podlagi podatkov iz herbarija LJU, popisnih listov zbranih na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, podatka za Ribno (N. Jogan) in Skaručno (S. Str-gulc Krajšek) sta ustna.
Nahajališče na močvirnem travniku v Podlipski dolini (320 m), kjer sem vrsto opazil, zaenkrat ni ogroženo, nekoliko bolj izpostavljeno človekovemu delovanju je nahajališče v Mizendolu (580 m).
4.9 Monotropa hypophegea Wallr. [M. hy.
popitys L. var. glabra Roth]
Rastlino sem našel v bukovem gozdu na severovzhodnem robu Zaplane, pri kamnolomu nad kmetijo Trček (510 m).
T. Wraber (v Martinčič & al. 1999) navaja vrsto za vso Slovenijo z vprašajem. Razlog nejasne razširjenosti je predvsem v
tem, da vrste v preteklosti niso razlikovali od vrste M. hypopitys, ali soju razlikovali le na nivoju varietete. Na podlagi dostopnih virov (herbarij LJU, literatura in popisni listi, zbrani na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani), se izkaže, daje vrsta verjetno res prisotna po vsej Sloveniji (si. 7), da pa ima koncentracijo v njenem severozahodnem delu in se pojavlja redkeje od vrste M. hypopitys. Iz razširjenosti po nekaterih drugih predelih Evrope - Švica (Lauber & Wagner 1998), Češka (Slavtk 1990) - ugotovimo, da se tudi tam vrsta M. hypophegea pojavlja raztreseno in redkeje kot druga vrsta.
4.10 Torilis japonica (Houtt.) DC. iT. an-thriscus (L.) C.C. Gmelinl
Martinčič (v Martinčič & ai. 1999) pojavljanje vrste v Sloveniji omeji na dinarsko (dolina Kolpe) in submediteransko fito-
Sr«?" """ raZÎ,rJenOSI VrS' Mm0'mPU ^^ <*in * »""P"» « " Sloveniji; Uonotmpa hypopy Known distribution of Monotropa hypophegea (A) and M. hypopitys (•) ¿n Slovenia; Monotropa hypnpyiis agg. {+)
geografsko območje. Že Mayer (1952) pa piše, daje vrsta razširjena po vsem slovenskem ozemlju, kar pottjuje tudi karta razširjenosti (si. 8), izdelana na podlagi podatkov iz herbarija LJU in popisnih listov. Torej ni presenetljivo, da se vrsta pojavlja tudi v kvadrantu 0051/1. O pojavljanju vrste po vsej Sloveniji lahko sklepamo tudi iz karte razširjenosti, ki jo je objavi! Meusel(1978), saj je pojavljanje podjeno v vseh sosednjih pokrajinah in širše.
Morda gre pri razširjenosti podani v Mali flori Slovenije, za napačen prepis iz prve izdaje (Martinčič & SuŠNIK 1969), kjer je navedena le razširjenost za vrsti T. arvensis in T. nodosa, pri vrsti T. japonica pa podatek o razširjenosti manjka.
5. Naravovarstveno pomembne lokalitete
V Inventaiju najpomembnbejše naravne dediščine Slovenije (Skorerne & Peter lin
1991) sta z območja kvadranta 0051/1 navedeni dve lokaliteti: "Slabetova grapa" in "Petkovšca - ponori". Nobena od obeh loka-litet se ne nanaša na flome ali vegetacijske posebnosti, čeprav je za prvo lokaliteto navedeno uspevanje bodike {Ilex aquifolium), katere pojavljanje lahko potrdim.
V kvadrantu 0051/1 se s florističnega vidika zdijo naravovarstvene pozornosti vredni tako nekateri suhi kot nekateri močvirni travniki.
Kar neverjetno je, koliko še vedno lahko ponudijo suhi travniki na Ulovki, saj je tu dokaj znan smuški teren. Pobočje je bilo deležno izravnave terena in drugih posegov v zvezi s smuko, kar je povzročilo, da je travnik postal bolj gruščnat.
Ulovka je znano nahajališče navadnega zlatega korena (Asphodelus albus) (Wraber, T. 1960), tu pa med drugimi uspevajo tudi vrste Gentiana tergestina, Gladiolus palus-tris in Lilium camiolicum. Zaradi odsotnosti
Slika 8: Danes znana razširjenost vrste Torilix japonica v Sloveniji Fig 8: Known distribution of Torilis japonica in Slovenia
gnojenja so se ohranile tudi kukavičnice-Coeloglossum viride, Dactylorhiza samhu-cma, Orchis mascula. Morda je o varovanju območja, ki je doživel tako grob poseg človeka, nesmiselno govoriti, vendar tu uspevajo rastline, kijih v bližnji okolici m aH pa so zelo redke. S tega vidika bi bilo potrebno ustavni nadaljne posege na obstoječih terenih in preprečiti morebitno širjenje smučišča Ukinitev smučišča bi bila v praksi verjetno težko izvedljiva, če pa bi do tega vendarle prišlo bi travmk v«j«no podvržen zaraščanju ' Suhih travnikov je na območju kvadranta se nekaj in pomembno je, da na mnogih med njuni še naletimo na kukavičnice Predvsem preseneča najdba vrste Ophrys bisecara v neposredni bližini hiše pod vasjo Zaplana.
Floristično zanimivi so tudi vlažni in močvirni travniki na območju kvadranta 0051/1 Med njimi po bogatosti rastlinstva izstopa tisti v Podhpski dolini. Ta močvirni travnik je verjetno ostanek nekdaj širšega zamočvirjenega predela ob Podlipščict, ki pa so ga 2 od-vodnjavanjem sprementli v obdelovalne površine. Teren ima bogato vodno zaledje, zato spomladi voda zalije tudi sicer osušene predele Zaradi ustreznih rastiščnih razmerje tu našlo zatočišče veliko vrst, ki so vezane na tak habitat, med njimi že omenjene Carex pulicaris 1 nelypteris palustris, Juncus acutiflorus in Me nyanthes trifoliata, poleg teh pa še vrste Carex tomentosa, Epipactis palustris, Equisetum hyemale, Eriophorwn larifolium, Dactylorhiza mcarnata, Hemerocallis lilioasphodelus.
Podobnih lokalitet je na območju kvadranta 0051/1 več. Od obiskanih pa je prav ta najbolj ohranjena in ima največjo možnost da taka tudi ostane.
Zahvala gre tudi vsem. ki so prispevali podatke o razširjenosti obravnavanih vrst in vsem, ki so mi pomagali pri določitvi nabranega materiala.
7. Summary
6. Zahvala
Za napotke pri izdelavi naloge se zahvaljujem mentorju prof. dr. Tonetu Wraber-ju in asistentu Nejcu Joganu.
There were 758 different taxa of the vascular flora (species, subspecies, hybrids) recorded in the area of Quadrant 0051/1 which lies near the border between prealpine and d.naric phytogeographical region encircled by the towns of Vrhnika, Logatec and Zm. This region is in the floristical sense, in spite of low altitude differences quite rich becouse of great variety of relief and soil as well as phytogeographycal characteristics mentioned above.
New local,ties of vulnerable species have been found in the Quadrant 0051/1 Carex pulicaris, Thelypteris palustris. Two additional species included in the Red Data Book of Slovenian Flora have been confirmed: Daphne blagayana, Primula rami-oltca. Further on, comments are made for some interesting plants growing ,n this area The second locality of Barbarea intermedia in Sloven,a was found. Juncus acutiflorus and Menyanthes trifoliata are recomendcd for the inclusion in the Red Data Book of Slovenian Flora. The spread of Juncus tenuis in Slovenia has been studied The distribution of Monotropa hypopheSea m Slovenia ,s compared to that of Monotropa hypopitys. The distribution of Tonlis japónica mentioned in the third edition of "Mala flora Slovenije" was complemented.
The problems of nature preservation of some localities are outlined. Special mention is made for dry meadows on the lull of Ulovka and swampy meadows ,n the valley of stream PodlipsCica.
The flora of the Quadrant 00^1/1 is classified into 22 floral elements The most numerous are plants of European flo-
ral element (21,9%) followed by Eurasian floral element (15,4%). This analysis of the floral elements shows that the examined territory belongs to the Euro Siberian - North American region., which is addi-
tional confirmed by the distribution of life forms: hemicryptophytes (56,5%), geophytes (14,8%), therophytes (12,1%), phanerophytes (11,0%), chamaephytes (4,7%), hydrophytes (0,9%).
8. Literatura
Cohrs, A., 1953-54. Beitrage zur Flora des nordadriatisehen Kuestenlandes. Feddes Repen. 56:66-143, Akademie-Verlag Berlin.
Fridl, J. & al., 1998. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana.
Hartl, H. & al., 1992. Verbreitungsatlas der Farn - und Blutenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt.
Hayek, A. von, 1956. Flora von Steiermark - monokotyledonen, Akademische druck. U. Vcrlagsanstalt Graz.
Lauber, K. & G. Wagner, 1998. Flora Helvetica. Vertag Paul Haupt, Bern, Stuttgart, Wien.
Martinčič, A. & F. Sušnik, 1969. Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, Ljubljana.
Martinčič, A. & al., 1999. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Martinčič, A., 1999. Juncaceae. V: Martinčič & al., 1999. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Medsei., H., 1978. Vergleichende chorologie der zentraleuropäischen flora - Karten Band II., Veb Gustav Fischer Verlag, Jena.
Mayer, E„ 1952. Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja, Dela SAZU, razr. za prirod. in med. vede, Ljubljana.
Nikelfeld, H., 1999. Rote Listen gefährdeter Pflanzen Österreichs. Austria Medien Service, Graz.
Perko, D„ 1998. Slovenija - pokrajina in ljudje. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana.
Pleničar, M. & al., 1970. Tolmač za list Postojna L 33-77, Osnovna geološka karla, Beograd.
Poldini, L., 1991. Atlanle corologico delle Plante vaseolari nel Friuli - Venezia Giulia (inventario floris-tico regionale), Udi ne.
Rozman, B„ 2000. Flora okolica Zaplane (kvadrant 0051/1). Diplomska naloga. Biotehniška fakulteta, Odd. za biologijo, Ljubljana.
Skobfrne, P. & S. Petbrlin, 1991. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije 2. del: osrednja Slovenija, Zavod republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ljubljana.
Slavik, B„ 1990. Fitokartografitcke syntesy ČR 2: 82. Botanicky ustav ČSAV, Pruhonice.
Vreš, B„ 1990. Floristični prregled Košenjaka z okolico (severna Slovenija). Biološki vestnik 35/2- 135149.
Wraber, M., 1969. Pflanzengeographische Stellung und gliedenmg Sloweniens. Vegetalio 17: 176-199.
Wraber. T., 1960. Prispevki k poznavanju slovenske flore. Biološki vestnik 7: 29-37.
Wraber, T., 1996. Blagaycv volčin (Daphne blagayana Freyer) v okolici Vrhnike, Vrhniški razgledi 1 ■ 31-42.
Wraber, T., 1999. Brasicaceae. V: Martinčič & al., 1999. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Wrabkr, T. & P. Skoberne, 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnicn in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15: 1-429.
Zupančič, M. & al., 1987. Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biographia - vol XII: 89-98.
S^enijT m°ntanUm L*in E collinum C. C. Gmel. v
Epilobium montanum L. and E. collinum C. C. Gmel. in Slovenja Simona Strgulc KrajŠek', Nejc Jogan2
ki so predstavljene v obliki ključa N7p, dlaSt.e££T	med "j""'1'
razširjenosti obeh vrst v Sloveniji.	' lobanjskega ,nalet,ala je bil izdelan zemljevid
literature. After revision SSl,""" *""
1. Uvod
Vrbovci (Epilobium) so zelnate trajnice, bogato zastopane tudi v Sloveniji. Mala flora Slovenije (Ravnik. 1999) navaja pojavljanje 12 vrst. Na podlagi oblikovanosti brazde jih lahko razdelimo v dve skupini.
Vrbovce marsikje po svetu uporabljajo kot zdravilne rastline, tako nekatere vrste lega rodu vsebujejo spojini oenotein A in B, ki pomagata pri zdravljenju benigne prosta-tične hiperplazije (Ducrev & al., 1997).
Rod Epilobium je taksonomsko zelo zahteven, razlogov za to pa je več:
-	kritični razlikovalni znaki so drobni (za določanje je potrebno imeti lupo z vsaj 20-kratno povečavo),
-	vrste so si navidezno zelo podobne,
-	velika je znotrajvrstna variabilnost,
-	vrste se med seboj pogosto križajo (Smej-kal, 1997).
Za zanesljivo določitev je zato potrebno nabirati rastline z razvitimi cvetovi in plodovi, podzemne dele in nepoškodovane organe, ki služijo vegetativnemu razmnoževanju. Pri vrstah E. montanum, E. collinum m E. roseurn so to podzemni prezimni brsti (tunoni), ki se pojavijo po koncu cvetenja.
se postopno podaljšujejo in ozelenijo, ko prodrejo nad zemljo. Rastline, ki zrastejo iz ttinonov, navadno cvetijo in sememjo prej so močnejše in bolj razvejane od listih, ki zrastejo iz semen. Vegetativni način razmnoževanja s turioni omogoča obstoj križancev, tudi če katera izmed starševskih vrst na rastišču izumre (SMEJKAL, 1997).
Nekaj pomembnih razlikovalnih znakov se spremeni ali poškoduje tudi pri sušenju rastlin in so s herbarijskega materiala zelo težko razpoznavni ali celo nerazpoznavni To velja za obliko brazde (štiridelna, kijasta ali ovalna), obliko stebla (okroglo, robato, razvita vzdolžna letev), popke in mlade cvetove (kimasti ali pokončni). Pri prepoznavanju križancev pa Je dobro tudi vedeti, katere druge vrste tega rodu rastejo v okolici kraja nabiranja (SMEJKAL, 1997).
1.1. Razlikovanje med vrstama E. montanum in E. collinum
Vrsti Epilobium montanum in E. collinum sodita v skupino vrbovcev s štiridelno brazdo. V literaturi so navedeni zelo različni razlikovalni znaki in navedbe se med seboj lahko celo izključujejo, tako da je določe-
vanje včasih zelo zapleteno. Uporabnejši razločevalni znaki iz literature so sledeči (izbrani so znaki, kjer je prekrivanje vrednosti za stanja znakov majhno, ali ga ni): razraslost stebla, prisotnost žleznih laskov na steblu, dolžina in nameščenost listov, oblika čašnih listov in cvetnih popkov, prisotnost žleznih laskov na plodnici in plodu, dolžina semena in dolžina prašnic (ADLER & Fischer, 1994; Leuber, 1998; Ravnik, 1999; Smejkal, 1997).
Obe vrsti se križata z več drugimi vrstami vrbovcev (Smejkal, 1997) in tudi med sabo, zaradi česar moramo biti pozorni tudi na pojavljanje križancev v Sloveniji.
1.2. Razširjenost in ekologija vrst
E. motitanum in E. collinum
Vrsta E. montanum je razširjena skoraj po vsej Evropi in Sredozemlju (Smejkal, 1997, Meusel, 1978). V Furlaniji-Julijski Krajini so znani podatki z alpskega dela te pokrajine (Poldini, 1991), uspeva pa tudi po vsej avstrijski Koroški (Hartl, 1992).
Po navedbah v literaturi uspeva v listnatih, mešanih in iglastih gozdovih, ob robu gozdnih cest, ob starih zidovih in vrtovih, plotovih, na železniških postajah in drugih ruderalnih mestih v senci ali polsenci. Raste na vlažnih in izsušenih, s hranili bogatih, glinenih in slabo rodovitnih, pogosto humusnih tleh ( Smejkal, 1997; Stace, 1991; Adler & Fischer, 1994).
Vrsta E. collinum uspeva samo v Evropi, njen areal tvorita dve medsebojno ločeni območji. Eden pokriva subatlantsko in osrednjo Evropo, drugi pa Skandinavijo, Finsko in evropski del Rusije. Srednjeevropski areal zavzema osrednji del Evrope in sega tudi na Britansko otočje in Islandijo. V južni Evropi je skromen del areala v Španiji, na Sardiniji, Korziki, v Italiji in delu centralnega in severnega dela Balkanskega polotoka, raztreseno se pojavlja tudi v Romuniji in Ukrajini (Smejkal, 1997, Meusel, 1978). V
soseščini je za vrsto E. collinum znano le nekaj podatkov iz alpskega dela Furlanije-Julijske Krajine (Poldini, 1991), medtem ko je za avstrijsko Koroško podatkov bistveno več, vendar pa se pokritost proti jugu in s tem proti slovenski meji manjša in so znam le posamezni podatki za kvadrante iz Karavank (Hartl, 1992).
Vrsta E. collinum raste na svetlih legah, kot so kamnita in skalnata pobočja, kamniti travniki, stari kamnolomi, kamnite terase, zidovi, postaje, železniški nasipi, večinoma na izsušenih tleh, revnih s hranili. Pogostejša je na silikatnih kameninah, na bazičnih pa se pojavlja predvsem v višjih legali (Smejkal. 1997; Adler & Fischer, 1994).
Gorski vrbovec in hribski vrbovec naj bi bila razširjena po vsej Sloveniji od nižine do subalpinskega pasu (Ravnik. 1999), vendar pa vrsto E. collinum v naravi najdemo le redko, kar pomeni, daje verjetno precej redkejša od res pogoste vrste E. montanum.
2. Material in metode dela
Za obdelavo vrst E. montanum in E. collinum v Sloveniji sva uporabila herbarijske pole iz herbarija LJU in zasebnih zbirk Hortus siccus N. Jogan, Herbarium Božo Frajman in Herbarium Simona Strgulc. Nabiralci so bili: J. Bavcon, A. Budnar, F. Dolšak, A. Filipič, B. Frajman, D. Gilčvert, L. Godicl, N. Jogan, R. Justin, M. Kačičnik, Z. Keglevič, T. Knez, T, Kordiš, S. Krajšek, Kržan & Oprešnik, A. Martinčič, P. Mohar, D. Naglič, A. Paulin, A. Podobnik, N. Praprotnik, B. Rozman. M. Si-mončič, S. Strgulc, Š. Špilak, F. Šuštar, B. Trčak, D. Trpin, B. Vreš, M. Wraber in T. Wraber. Iz vsake herbarijske pole sva med popolno nabranimi rastlinami naključno izbrala primerek - operativno taksonomsko enoto (OTE) - in ga označila s številko. V obdelavo sva vključila 72 OTE.
Iz literature in člankov sva izpisala razlikovalne znake med vrstama in dodala še
Htudnikut 12-13: 125-134 (2001)
' V d.l.=doIžina letve na steblu; lh: č=č.,sa ni.-časna cev; le: v.z.=viSina zobca na listnem robu ' Figure 1: ¡a: d.Ulengih of decurrent Icaf keel on the
nekaj znakov, za katere sva po predhodnem informativnem pregledu rastlinskega materiala ugotovila, da bi tudi lahko bili uporabni. Izpustila sva znake, ki se nanašajo na venčne liste, praŠnice in plodnico, ker jih zaradi poškodb pri suhih rastlinah, ne bi mogla natančno izmeriti. Na vsaki OTE sva izmerila vse izbrane znake in jih vnesla v matriko, ki je predstavljala vhodne podatke za vse nadaljnje obdelave.
Izbrani znaki, način in natančnost merjenja-Binarni 7naW; 1.
dlakavost stebla: prileglo=0 ± štrleče-1
žlezni laski v dolnjem delu stebla:
odsotnostjo, prisotnost=l dlakavost listnega peclja: prileglo^O, ± štrleee=l
dlakavost čašne cevi (Slika lb): prilee-lo=0, ± štrleče=l
5.
6.
7.
žlezni laski na čašni cevi (slika I h)-pnleglo=0, ± štrleče=l dlakavost roba časnih listov: ni dlakav =0, je dlakav=l
žlezni laski na Časi: prileglo=0 štrleče^
8.	žlezni laski na plodu: prileglo=0, Štrleč e=l
Atributivni 7tiaVi-
9.	žlezni laski na listnem peclju: jih ni=0 redki in prilegli=J, redki in štrleči=2
10.	žlezni laski v gornjem delu stebla-odsotnost=0, prileglo=I, štrleče=2
11.	oblika listnega dna: srčasto=0 zaokroženo=l, klinasto=2
Numerični 7n^i-
12.	višina rastline: natančnost merjenja 0,5 cm	3
13.	število cvetočih stranskih poganjkov:
štetje
14.	višina izraščanja najnižjega cvetočega stranskega poganjka: natančnost merjenja 0,3 cm
15.	dolžina letve - gredelj lista se izteza po steblu navzdol (slika la): natančnost merjenja 0,1 mm; milimetrski papir pod lupo, 25x povečava
16.	dolžina laskov na steblu,- natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava, merjeno na polovici višine stebla
17 razmik gornjega para stebelnih listov: natančnost merjenja 1 mm; milimetrski papir
18.	število žleznih laskov na enoto površine lista: štetje pod lupo na sredini zgornje površine listne ploskve ob osrednji žili, 45x povečava
19.	dolžina laskov na osrednji listni žili na zgornji površini: natančnost merjenja 0.02 mm; lupa, 45x povečava
20.	število laskov na robu lista na cm: štetje pod lupo na najširšem delu lista na polovici višine stebla, 45x povečava dolžina žleznih laskov na mladem listu: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa,
Povečava; merjeno na zgornji po-
21
vršini najmlajšega lista na glavnem poganjku
22.	dolžina listne ploskve: natančnost merjenja 1 mm, milimetrski papir
23.	širina listne ploskve: natančnost merjenja 1 mm, milimetrski papir
24.	razdalja od listnega dna do največje širine lista: natančnost merjenja Imm, milimetrski papir
25.	dolžina listnega peclja: natančnost merjenja 0,5 mm, milimetrski papir
26.	št. zobcev na listu na cm: štetje na milimetrskem papirju na najširšem delu lista
27.	višina zobca na listu (slika le): natančnost merjenja 0,02 mm na najširšem delu lista; lupa, 45x povečava
28.	dolžina laskov na listnem peclju: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava
29.	dolžina cvetnega popka: natančnost merjenja 0,1 mm,
30.	širina cvetnega popka: natančnost merjenja 0,1 mm, milimetrski papir pod lupo, 25x povečava
31.	razdalja od dna do največje širine popka: natančnost merjenja 0,1 mm, milimetrski papir pod lupo, 25x povečava
32.	dolžina čašne cevi (slika lb): natančnost merjenja 0,1 mm, milimetrski papir pod lupo, 25x povečava
33.	dolžina laskov na časni cevi (slika lb): natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava
34.	dolžina žleznih laskov na čašni cevi
(slika lb): natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava
35.	dolžina čaše (Slika lb): natančnost merjenja 0,1 mm, milimetrski papir pod lupo, 25x povečava
36.	širina časnega lista: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava
37.	dolžina žleznih laskov na čaši: do 0,lmm=0, nad 0,1 mm=l; natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava
38.	dolžina zrelega ploda: natančnost merjenja lmm, milimetrski papir
39.	dolžina laskov na plodu: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava
40.	dolžina žleznih laskov na plodu: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava
41.	dolžina semena:, natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava
42.	širina semena: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava
43.	razdalja od baze do največje širine semena: natančnost merjenja 0,02 mm; lupa, 45x povečava
Znaki 18-20 in 22-28 so bili merjeni na izbranem listu na eni tretjini višine stebla.
Vrsti sva po končanem merjenju ločila na podlagi dolžine žleznih laskov na plodu in čašni cevi, ker je ta znak že v literaturi podan kot uporaben (Adler & Fischer, 1994).
Pred obdelavo podatkov sva morala nekaj OTE izločiti iz obdelave, ker so imeli preveč manjkajočih podatkov. Izločila sva 14 OTE. Znake 15, 21, 33, 37 in 40 sva zaradi izrazite bimodalne distribucije binarizirala in jih vključila v obdelavo kot binarne znake (preglednica 1). Zbrane podatke sva statistično obdelala v programu SYN-TAX (Podani, 1990). Uporabila sva metodo hierarhičnega klas-triranja in PCoA (Principal Coordinate Analysis ali analiza glavnih koordinat). Za ugotavljanje uporabnosti znakov sva izračunala minimum, maksimum, prvi in deveti decil za vsak merjeni znak. V programu Excel sva naredila grafe, ki prikazujejo porazdelitve vrednosti posameznih znakov pri obeh vrstah. Izbrala najustreznejše razlikovalne znake, jih primerjala s tistimi iz literature in izdelala ključ za razlikovanje med vrstama E. mun-tanum in E. collinum. Na podlagi revidiranega materiala sva izdelala zemljevida razširjenosti za obe vrsti s pomočjo pro-
Slika2: Rezultat hierarhiinega klastriranja. Stevilke 1,2.5,7,9 10 12 13 14 is 177071 rv™ „ , ostalo so OTE vrste £. montanum.	.'■>.iu.iAUi14,lS,l,.70,71 in 72 so OTEvrste K collinum.
Figure 2: Result of hierarchical clustering. Numbers 1.2,5,7,9,10,12 13 14 15 17 70 71 and 7? „„ nr. ■ c „ others are OTU E. montanum.	^.tJ.it.i,,/u,/i and 72 are OTU E. coll,mm.
grama KARARAS 2.0 (Jogan, 1998). Lit-eraturnih podatkov zaradi nezanesljivosti v zemljevida razširjenosti nisva vnesla.
3. Rezultati in diskusija
3.1. Rezultati obdelave podatkov-
Z metodo hierarhičnega klastriranja sva na podlagi binarnih in atributivnih znakov ugotavljala podobnost med OTE. Iz slike 2 je razvidno, da se OTE razporejajo v dve skupini. Manjša skupina so predstavniki
vrste E. collinum, ostali pa so E. montanum. S to metodo dobljen rezultat sva potrdila še z metodo PCoA, prav tako na podlagi binarnih in atributivnih znakov.
Uporabni znaki, ki se le nekoliko prekrivajo, in popolnoma uporabni znaki so v preglednici 1 napisani krepko. Ostali znaki so za razlikovanje neuporabni zaradi prevelikega prekrivanja vrednosti.
Ce primerjamo dobljene rezultate s podatki iz literature, opazimo, da nekateri znaki, ki jih ključi navajajo kot zanesljive.

Št.
Znak
višina rasllme (cm)
ijL cvetočih stranskih poganjkov
doliina laskov na stehlu (mm)
razmik vrhnjega para lislov (mm)
Število žleznih laskov na enoto površine lista
dolžina laskov na osrednji listni žili (mm)
[zmerjeno
E.cattinum
P:.mtintanum
(min) I. decil-9, decil (max)
18-39 (43)
0-15(20)
(0.11) 0.13-0,17
(0)6-11 (13)
(3)7-56(74)
0,13-0,17
(mirt) 1. dec¿1-9. decil (max)
(12)28-73 (88)
0-5 (6)
(0.13)0.17-0,21 (0,23)
0-10 (24)
(1)6-51 (104)
(0.15)0.17-0.21 (0,25)
Uporabnost (iz lileraturel
! 20	števili) laskov na robu lista/cm	(14)15-26(28)	(9) 14-25 (32)	
22	dolžina listne ploskve (mm)	16-27 (28)	(24) 29-57 (73)	
23	širina listne ploskve (mm)	6-11 (14)	(11) 13-25 (45)	4>
24	razdalja od baze lista do največje širine lista (mm)	(4)5-10(11)	(4) 10-20(24)	
25	dolžina listnega peclja (mm)	(0,5) 1,0-2,4 (2,5)	1,0-3,0 (5,0)	
26	it. zobcev na listu na cm	4-6	(3)4-6(9)	*
27	višina zobca na listu (mm)	(0,27) 0,28-0,54 (0,65)	(0,36)0,43-0,87 (1,01)	
28	dolžina laskov na listnem peclju (mm)	0,13-0,17 (0,19)	(0.11)0,15-0,21	
29	dolžina cvetnega popka (mm)	(2,8) 3.0-3,8 (4.2)	(2.5) 3,0-4,8 (6,5)	
30	širina cvetnega popka (mm)	(1,3) 1,5-2,1 (2,4)	1.5-2,5 (3,0)	
31	razdalja od dna cvetnega popka do največje širine (mm)	(1,0) 1,5-2,0	(1,0) 1,5-2,7 (3,0)	
32	dolžina čašne cevi (mm)	(0,8)0,9-1,5(1,7)	(0,8) 1.2-1,8(2,1)	
33	dolžina laskov na cainl cevi (mm)	(0,06)0,10-0,15 (0.17)	0,15-0,21 (0.27)	
34	dolžina žleznih laskov na časni cevi	navadno pod 0,1 mm	nad 0,1 inm	
35	dolžina čaše (mm)	(3.0) 3.5-4,9 (5,0)	(3,7) 4,5-6,7 (7.5)	
36	širina časnega lista (mm)	(0.5)0.8-1,0(1,1)	(0.7) 0,8-1,2 (1,3)	
38	dolžina zrelega ploda (mm)	(32) 34-50 (60)	(25)42-71 (80)	*
39	dolžina laskov na plodu (mm)	(0,11)0,13-0,17	0.15-0,21	
40	dolžina žleznih laskov na plodu.	por) 0,1 mm	nad 0,1 mm	
41	dolžina semena (mm)	(0,74)0,86-0,99(1,01)	(0,82)0,95-1,22 (1,32)	*#
41	širina semena (mm)	(0.23) 0.30-0,39 (0,42)	(0,25) 0.29-0.47 (0,61)	
43	razdalja od baze semena det največje širine (mm)	0.21-0,41 (0,42)	(0.04) 0,30-0,53 (0,57)	
S	žlezni laski na čašnl cevi	prilegli	štrleči	
6	dlakavnst roba čašnih listov	rob dlakav	rob ni dlakav	
7	žlezni laski na čai i	prilegli	štrleči, redko prilegli	
S	žlezni laski na plodu	prilegli	štrleči	
10	žlezni laski na gornjem delu stebla	prilegli ali jili ni	štrleči ali jih ni	**
11	oblika listnega dna	klinasto ali zaokroženo	srčasto ali zaokroženo	»
niso zanesljivi. Tak znak je razraslost stebla (13), ki je navadno pri E. collinum res večja, vendar so posamezne rastline popolnoma nerazrasle, pojavljajo pa se tudi močno razrasli primerki vrste E. mon-tanum. Kot popolnoma neuporaben se je pokazal znak 17. Merila sva ga kot razmik zgornjega para listov. Pokazalo se je, da so pri E. montanum razmiki celo večji kot pri E. collinum, čeprav naj bi bili pri E. montanum vsi listi nasprotni. Zgornja stran listne ploskve je pri obeh vrstah enako gosto porasla s kratkimi, pod lupo opaznimi žleznimi laski, tako da razlikovanje vrst na podlagi gostote teh žleznih laskov ni mogoča. Kot uporaben znak literatura navaja tudi dolžino semena (41), vendar se tudi tu vrednosti nekoliko prekrivajo in tako je znak le delno uporaben.
Izmed merjenih atributivnih znakov je delno uporabna le oblika listnega dna (II), ki je pri vrsti E. collinum zaokrožena (80%) ali klinasta (20%), pri vrsti E. montanum pa zaokrožena (45%) ali srčasta (55%). Ostala znaka sta neuporabna.
Najuporabnejši so nekateri binarni znaki, na podlagi katerih lahko zanesljivo ločimo med vrstama E. collinum in E. montanum. To so znaki 5, 6, 7 in 8. Ostali znaki so neuporabni za razlikovanje med tema vrstama.
Edini zares zanesljivi zanki za ločevanje med vrstama E. montanum in E. collinum so žlezni in nežlezni laski. Poraslost plodnice z žleznimi laski je kot razlikovalni znak uporabljena že v avstrijskem ključu (Adler & Fischer, 1994), v ostalih pregledanih ključih pa tega znaka
Sf Zemlj6Vida raZS"irjen0Sti * COllMUm in £ — v Sloveniji oa podlag, revtdiranega herbaria Figure 3: Distribui,™ maps for specics £ coltinvn and £	in Slovenia after «vision of herbarium mate
ni ali pa je napačno zapisan. Žleznih laskov na čašni cevi in dlakavosti roba čašnih listov kot razlikovalnih znakov nisva našla v nobeni literaturi, vendar po pregledu materiala lahko zanesljivo trdiva, da se vrsti na podlagi teh dveh znakov prav tako razlikujeta.
3.2. Ključ
1. Listna ploskev dolga 16- 27 (28) mm, široka 6 - 11 (14) mm, listno dno zaokroženo ali klinasto, višina zobcev na listu 0,25 - 0,54 (0,65) mm, dolžina laskov na listnem peclju 0,12 - 0,16 (0,19) mm, dolžina laskov na osrednji listni žili, steblu in plodu (0,1) 0,13 - 0,17 mm, žleznih laskov na zgornjem delu stebla ni ali pa so prilegli, dolžina laskov na čašni cevi (0,06) 0,1 - 0,15 (0,17) mm, dolžina čaše (3) 3,5 - 5 mm, plod in časa do površini s prileglimi. slabo opaznimi, do 0.1 mm dolpimi žleznimi laski, čašni listi po robu tudi nežlezno dlakavi, dolžina ploda (32) 34 - 50 (60) mm, dolžina semena (0,7) 0,85 - 1 mm-------------------E. collinum
- Listna ploskev dolga (24) 29 - 57 (73) mm, široka (11) 13 - 25 (45) mm, listno dno zaokroženo ali srčasto, višina zobcev na listu (0,36) 0,43 - 0,87 (1) mm, dolžina laskov na listnem peclju (0,1) 0,16 -0,21mm, dolžina laskov na osrednji listni žili, steblu in plodu (0,12) 0,15 - 0,21 (0,25) mm, žlezni laski na zgornjem delu stebla so navadno štrleči, dolžina laskov na čašni cevi 0,15 - 0,21 (0,27) mm, dolžina čaše (3,7) 4,5 - 6,7 (7,5) mm, plod in čaša po površini s štrlečimi. nad 0.1 mm dolgimi žleznimi laski, čašni listi po robu brez nežleznih dlak, dolžina ploda (25) 42
-	71 (80) mm, dolžina semena (0,82) 0,95
-	1,2 (1,3) mm--------------E. montanum
Najzanesljivejši znaki so v ključu podčrtani. Za zanesljivo določitev je potrebna lupa z vsaj I5x povečavo.
3.3. Razširjenost
Zemljevida razširjenosti sta nepopolna, saj sva vanju vključila le v reviziji preverjen material. Vseeno se vidi, daje E. montanum bolj razširjena vrsta, na kar lahko sklepamo že iz literaturnih podatkov za sosednje države (Poldini, 1991; Hartl, 1992). Iz etiket obdelanega materiala je razvidno, da so rastline rasle od nižine do subalpinskega pasu. Zelo malo materiala je iz dinarskega, preddinarskega in subpanonskega fito-geografskega območja, vendar pa glede na splošno razširjenost te vrste v sosednjih državah (Poldini, 1991; Hartl, 1992) kaže, da je to posledica premajhne raziskanosti teh območij, ne pa odsotnosti vrst v teh predelih.
Epilobium collinum je bistveno redkejša vrsta. Po navedbah nekaterih avtorjev pol so rastline rasle v razpokah ali na skalnih poličkah silikatnih kamnin. Silikat je v Sloveniji redkejši kot karbonat, kar verjetno vpliva na manjšo pogostost vrste. Tudi če pogledamo razporeditev po Sloveniji, je največ primerkov z območja Pohorja, kjer je silikatna podlaga. Ne moremo zanesljivo trditi, da so vse rastline rasle na silikatu, ker na herbarijskih etiketah podatek o kamninski podlagi navadno manjka. Raztresena razširjenost vrste E. collinum se ujema tudi z razširjenostjo na drugi strani meje z Italijo in Avstrijo (Poldini, 1991; Hartl, 1992).
4. Sklepne ugotovitve
vSe vedno ostaja težava, da so razlikovalni znaki med vrstama drobni, vendar pa je zdaj zbranih razlikovalnih znakov precej in tako je moč določiti tudi nepopolno nabran material (neevetoč, brez plodov...)
Ob sistematičnem nabiranju te skupine vrbovcev, se bo pokazala bolj jasna slika razširjenosti po Sloveniji in zelo verjetno bomo odkrili tudi primerke morfološko zelo
podobne vrste Epilobium fonceolatum, ki jih glede na zemljevid razširjenosti po Evropi (Meusel, 1978) lahko pričakujemo tudi v Sloveniji. Na tem zemljevidu leži Slovenija namreč znotraj areala vrste E. lanceolatum, vendar ta pri nas še ni bila najdena.
Se vedno ostaja odprto vprašanje križancev, ki jih v to raziskavo nisva zajela, in pa druge vrste rodu Epilobium, ki še čakajo na obdelavo. Ena zanimivejših vrst je Epilobium ciliatum, za katerega je v Mali flori Slovenije (Ravnik, 1999) navedena razširjenost le v subpanonskem fitogeografskem območju, a se je vrsta že razširila tudi drugod po Sloveniji.
5.	Zahvala
Zahvaljujem se Tinki Bačič za pomoč pri izdelavi raziskave in obdelavi dobljenih podatkov ter za nasvete pri pisanju članka.
6.	Summary
Both studied species namely Epilobium montanum and E. collinum were reported to be widespread in Slovenia (Ravnik, 1999), but after revision it can be said that E. collinum is much more rare than very common species E. montanum. Determination key for both studied species in Slovene determination key "Mala flora Slovenije" is very unreliable.
There was made a revision of herbarium material from the Herbarium LJU and some private herbarium collections. 48 potentially useful distinguishing characters were scored on 72 OTU (operation taxonomical units). After statistical analysis of the data, two groups of OUT were formed (see Figure 2). The most important distinctive characters are summarized in the following determination key:
1. Lamina 16 - 27 (28) mm long and 6 - 11 (14) mm wide, leaves at the base rounded or gradually narrowed, lamina teeth 0,25 - 0,54 (0,65) mm high, hairs on the petiole 0,12-0.16 (0,19) mm long; hairs on the central leaf vein, stem and fruit (0,1) 0,13 - 0,17 mm long; glandular hairs on the upper part of stem missing or they are appresed; hairs on the calyx tube (0,06) 0,1 - 0,15 (0,17) mm long, sepals (3) 3,5 - 5 mm long, on the eder of sepals are nnplnndular hairc- frnit -T,,| calvx with apprised, inconspicuous <r 0,1 mm long plandnlar hnir- fr..jt (32) 34 - 50 (60) mm long, seed (0,7) 0,85 - 1 mm long -.......E. collinum
- Lamina (24) 29 - 57 (73) mm long and. (U) 13 - 25 (45) mm wide, leaves at the base rounded or heart shaped, dents 011 the lamina (0,36) 0.43 - 0,87 (1) mm high, hairs on the petiole (0,1) 0,16 - 0,21mm long; hairs on the central leaf vein, stem and fruit (0,12) 0,15 - 0,21 (0,25) lone; there are erect glandular hairs on the upper part of stem; hairs 011 the calyx tube 0,15 -0,21 (0,27) mm long, sepals (3,7) 4,5 - 6,7 (7,5) mm long, edges of the sepals arr. without Ullglandlllar hairc; frlljt. cnlvy t„hr and sepals with erect, over 0.1 mm I,»no glandular hair; fruit (25) 42 - 71 (80) mm long, seed (0,82) 0,95 - 1,2 (1,3) mm long -----E. montanum
Distribution maps (see Figure 3) are based on studied material only. Systematic collecting and mapping of Epilobium species in Slovenia will most probably reveal widespread distribution of E. montanum all over Slovenia, what could be expected, because of its frequency in neighbouring countries (Poldini, 199; Hartl 1992). E. collinum is more rare.
Hybrids are remaining as the open question for further investigations.
7. Literatura
Adler, W. & fischer, M. A. (1994): Epilobium. In: Exkursionsflora von Osterreich, Ulmer, Stuttgart, Austria.
Ducrey, B. & al. (1997): Inhibition of 5a-Reductase and Aromatase by Ellagitannins Oenothein A and Oenothein B from Epilobium species, Planta medica 63 (1997) 111-114, Georg Thieme Verlag Stuttgart-New York.
HART!,, H. (1992): Verbreitungsatlas der Farn- und Blutenpflanzen Kärntens; Klagenfurt.
Jogan, N. (1998): KARARAS 2.0 (paket kliScjev za kartiranjerazäirjenosti rastlin v Sloveniji).
Lauber, K.& Wagner, G. (1998): Flora Helvetica, Verlag Paul Haupt, Bren, Stuttgart, Wien.
Meusel (1978): Vergleichende Chorologie der Zentraleuropaischen Flora, veb Gustav Fischcr Verlag, Jena.
poldini, L. (1991): Atlante Corologico delle Plante Vascolari nel Friuli-Venezia Giulia, Inventario floris-tico regionale, Udine.
Ravnik, V. (1999): Onagmceae. In: Martini, A. & al. (1999): Mala flora Slovenije, TZS, Ljubljana.
smejkal, M. (1997): Epilobium L. In: Slavik, B. (1997): Kvetena Ceske republiky 5, Academia Praha s. 99-132.
Stace, C. (1991): New Flora of the British Isles. CUP, Cambridge
Skupina smrdljičke (Geranium robertianum agg ) v Slovenci
Geranium robertianum agg. in Slovenia Janja Plazar1, Nejc Jogan2
Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana; e-mail: nejc jogan@uni-lj.si železnice s primorskega dela Slovenije v no^anjost	" * ^ «
t^rrrs ags •wh,c^ rcsemed in ^ -
■some distinguishing characters were ^ed Th' l' reV'S1°,n herbariUm materiai usefulness *
range of Jh spec,Is. SE^TrSi ^i^'Z^ sE^
mg .«s area of distribution from the coastal area to the' inland alongS^J tZ^T^^
1. Uvod
Krvomočnice so pri nas razmeroma bogato zastopan rod; do sedaj je na ozemlju Slovenije poznanih 19 vrst.
Skupina Geranium robertianum agg. naj bi bila v Sloveniji zastopana z dvema tak-sonoma, to sta smrdljička (Geranium robertianum L., s. str. ter škrlatnordeča krvo-močnica (Geranium purpureum Vili.), ki pa ju ni moč vedno zanesljivo razlikovali.
V omenjeno skupino (Geranium robertianum agg.) uvrščamo eno do dvoletne kr-vomočnice. Steblo imajo pokončno do nekoliko poleglo, pogosto rdeče nadahnjeno, 20-50 cm dolgo, s kratkimi štrlečimi ne-žlcznimi in dolgimi štrlečimi žleznimi laski. Listni pecelj z enakim tipom laskov je pri dolnjih listih daljši. Listna ploskev je 3 do 5-krpa, posamezne krpe pa so še en- do dvakrat pernato deljene. Socvetje je cimoz-no, posamezna delna socvetja pa imajo po dva, sočasno cvetoča cvetova. Cvetni peclji imajo žlezne in nežlezne laske. Čašni listi so žlezasto dlakavi, imajo resasto konico in so
tesno prilegli plodu. Venčni listi so na vrhn-ju zaokroženi, živo purpurne do rožnate barve, svetlejši proti žebici. Prašniki so približno tako dolgi kot čaša. Pestič je skoraj gol, Plod je do 25 mm dolg.
Skrlatnordeča krvomočnica naj bi se od smrdljičke razlikovala po naslednjih morfoloških znakih (Webb & Ferguson 1968-Pignatti, 1983; Yeo, 1988; Hugin, 1995; Jogan, 1999); (1) višina rastline, (2) gostota dlakavosti stebelnih listov, (3) dolžina cvetnega peclja, (4) dolžina čašnih listov, (5) dolžina rese čašnih listov, (6) dolžina žleznih laskov na čašnih listih, (7) barva venčnih listov, (8) širina cvetov, (9) dolžina venčnih listov, (10) dolžina ploščice venčnega lista, (11) širina ploščice venčnega lista, (12) barva prašnic, (13) velikost pelod-nih zrn, (14) dlakavost kljunca plodu (slika lb) ter (15) dlakavost Ioput plodu pri vrhu (slika lb).
Vrsti se poleg morfoloških znakov ločita tudi po tipu rastišča: tipično rastišče za vrsto G. robertianum so senčna mesta (zidovi, gozdovi, območja ob vhodih v
jame), vrsta G. purpureum pa raste predvsem na suhih sončnatih področjih na apnencu, pogosta pa je tudi na železniških postajah in železniških nasipih (Pignatti, 1983 ; Marchesetti, 1896-97).
Flora europea (Webb & Ferguson, 1968) navaja za vrsto G. robertianum splošno razširjenost po vsej Evropi z izjemo skrajnega severa, vrsta G. purpureum pa naj bi se pojavljala v južni in zahodni Evropi (ibid.), a v zadnjih desetletjih je opaženo širjenje proti severu in vzhodu. V Avstriji se je vrsta pojavljala na starih železniških progah in postajah v prvi polovici devetdesetih še v relativno majhnem številu (Adler, 1994), danes pa sta obe vrsti pogosti tudi na glavnih železniških postajah (Maurer, 1996; Melzer, 1998). Švicarska flora navaja širjenje škrlat-nordeče krvomočnice po železniški progi od leta 1990, čeprav kažejo pogoste najdbe na to, daje vrsta priseljenka že daljši čas in da dolgo ni bila opažena in prepoznana (Lauber & Wagner, 1998). Na Češkem vrste G. purpureum še niso našli, vendar jo pričakujejo na železniških nasipih na južnem Moravskem in na zahodu države (Slavik, 1997). Najstarejše navedbe iz Nemčije segajo v začetek tega stoletja (Schubert & Vent, 1988), vendar je bilo pojavljanje takrat javljeno le prehodno, nadaljnje uspevanje ali celo širjenje pa ni bilo potrjeno. Današnja slika razširjenosti vrste G. purpureum v Nemčiji kaže na Širjenje predvsem po glavnih železniških progah, na nekaterih mestih pa je celo združbotvorna (na jugu države) in je postala ustaljeni neofit (Hiigin, 1995).
Po navedbah v literaturi je Geranium robertianum v Sloveniji splošno razširjena vrsta in se pojavlja na celotnem ozemlju države. G. purpureum pa naj bi bila kot primarno submediteranska vrsta za razliko od slednje množično razširjena le na Primorskem (Martinčič, 1999). Zadnje desetletje pa se vrsta, podobno kot v srednji Evropi,
širi vzdolž železnic tudi v notranjost Slovenije (Jogan, 1999).
Ker sta obravnavani vrsti ozko sorodni, je njuno razlikovanje predvsem na podlagi herbarijskega materiala pogosto težavno, obstaja pa tudi možnost pojavljanja križancev. Zato je bil namen raziskave poiskati najzanesljivejše razlikovalne znake med njima in ugotoviti, ali se v resnici križata. Eden od pomembnih rezultatov pa naj bi bilo tudi poznavanje razširjenosti obeh vrst, zlasti škr-latnordeče krvomočnice, za katero je bilo pričakovano, da je vzdolž železniških prog že splošno razširjena.
2. Materiali in metode
V analizo je bil vključen herbarijski material iz herbarija L JU, zasebne herbarijske zbirke "Hortus siccus N. Jogan" ter herbarija J. Plazar, ki je bil zbran v ta namen. Iz vsake herbarijske pole je bila izbrana čimbolj popolno nabrana rastlina, ki je predstavljala operativno taksonomsko enoto (OTE). Če je bil zbran material v poli očitno nehomogen, je bilo iz ene pole oblikovanih več OTE. Skupno število OTE je bilo 66. Na podlagi revizije materiala ter pregledane literature je bilo izbranih 33 potencialno uporabnih razlikovalnih znakov med vrstama. Nekateri znaki, ki so opazni ali merljivi le pri svežem materialu, kot so npr. barva in širina venčnih listov ter barva prašnic, pri analizi herbariziranega materiala seveda niso bili uporabni.
Merjeni oziroma opazovani znaki so bili: Dolžina najdaljših žleznih laskov stebla
(natančnost 0,1 mm)
Dolžina najkrajših žleznih laskov stebla
(natančnost 0,1 mm)
Dolžina nežleznih laskov stebla
(natančnost 0,1 mm).
Širina listne ploskve (natančnost 1 mm)
Dolžina listne ploskve (natančnost 1 mm)
Dolžina zareze listne ploskve - ZAR.L. (slika la) (natančnost 1 mm) Dolžina zgornjega dela srednje krpe ste-belnega lista - ZG.DEL.SR.K.: razdalja od najširšega dela krpe do vrha krpe (slika la) (natančnost 1 mm)
Dolžina spodnjega dela srednje krpe ste-belnega lista - SP.DEL.SR.K.: razdalja od baze krpe do najširšega dela krpe (slika la) (natančnost I mm)
Dolžina konice listne krpe (natančnost 0,01 mm)
Dolžina listnega peclja (natančnost 1 mm)
Dolžina najdaljših žleznih laskov listnega
peclja (natančnost 0,1 mm)
Dolžina najkrajših žleznih laskov listnega
peclja (natančnost 0,1 mm)
Dolžina nežleznih laskov listnega peclja
(natančnost 0,1 mm)
Dolžina najdaljših žleznih laskov cvetnega peclja (natančnost 0,1 mm) Dolžina najkrajših žleznih laskov cvetnega peclja (natančnost 0,1 mm) Dolžina nežleznih laskov cvetnega peclja (natančnost 0,1 mm)
Dolžina cvetnega peclja (natančnost 1 mm) Dolžina časnih listov brez rese (natančnost 0,5 mm)
£-1
1BV	ZC.DEL.SR.
U
ZAR.L	^--
SP.DEL.SRJ
Dolžina rese na časnih listih (natančnost 0,1 mm)
Dolžina venčnih listov (natančnost 0,5 mm)
Dolžina žebice venčnega lista (natančnost 0,5 mm)
Dolžina ploščice venčnega lista (natančnost 0,5 mm)
Različnost dolžine žleznih laskov časnih listov (enako dolgi: 0, različno dolgi: 1) Dolžina prašnične niti (natančnost 0,1 mm) Dolžina prašnic (natančnost 0,01 mm) Premer pelodnih zrn (natančnost 1 mm) Dolžina plodu - DOL.PL. (slika lb) (natančnost 1 mm);)
Dolžina loput plodu - LOP.PL (slika lb) (natančnost 0,1 mm)
Dolžina kljunca plodu - KLJ.PL. (slika lb) (natančnost 1 mm) Dolžina vratu na kljuncu plodu -VR. KLJ.PL. (slika lb) (natančnost 0,5 mm) Zlezni laski na vratu kljunca plodu (prisotnost: 1, odsotnost: 0) Nežlezni laski na vratu kljunca plodu (prisotnost: 1, odsotnost: 0) Višina rastline (natančnost 0,5 cm).
Vse meritve in opazovanja na steblu so bile opravljene približno na sredini višine
■\<	J a. 3 5£ g
	a. i
	J CL CL 3 ,
SI. 1.: List (a) in plod (b) vrste C. rabertianum.
Fig. 1.: Leaf (a) and a fniit (b) of the species G. robertianum.
rastline, meritve listov so bile opravljene na najbolje razvitem srednjem stebelnem listu, meritve cveta in cvetnega peclja na najbolje razvitem cvetu v vrhnjem socvetju, meritve plodu pa na najbolje razvitem plodu v vrhnjem socvetju.
Znaki 23, 31 in 32 so binarni znaki, vsi ostali pa so kvantitativni. Znak 23 je bil sprva merjen kot kvantitativni znak, a seje kasneje pokazalo, da se izmerjene vrednosti izrazito bimodalno distribuirajo brez prekrivanja, zato je bil znak predelan v binarnega: pri razmerju med najkrajšimi in najdaljšimi žleznimi laski manjšem od 0,5, je bila vrednost znaka 0 ("enako dolgi laski"), pri razmerju večjem od 0,5 pa 1 ("različno dolgi laski").
Po preliminarnem pregledu herbari-jskega materiala sta bila znaka 23 (dolžina žleznih laskov časnih listov) in 20 (dolžina venčnih listov) uporabljena kot diskrimi-nacijska znaka, saj sta že po navedbah literature med najzanesljivejšimi, njune vrednosti pa so se pojavljale izključno v dveh kombinacijah, ki sta ustrezali taksonoma G. robertianum in G. purpureum.
Stanja znakov so bila zbrana v osnovni matriki, kije kasneje služila kot vhodna matrika za različne metode obdelave podatkov:
-	izračunava značilnih statističnih mer za kvantitativne podatke (minimum, maksimum ter 1. in 9. decil)
-	izračun frekvence pojavljanja pri posameznem taksonu pri binarnih znakih.
Rezultati teh preliminarnih analiz naj bi nudili boljši vpogled v uporabnost razlikovalnih znakov, s tem pa bj omogočili jasnejšo sliko pripadnosti OTE eni ali drugi vrsti.
S pomočjo programskega paketa SYNTAX 5.02, Podani, [990 so bili osnovni podatki nadalje analizirani z metodama hierarhičnega klastriranja ter PCoA (»Principal Coordinate Analysis« ali »analiza glavnih koordinat«).
3. Rezultati in diskusija
Kot najzanesljivejša razlikovalna znaka sta se po pregledu herbarijskega materiala v skladu z literatumimi navedbami izkazala binarni znak 23 (prisotnost enako ali različno dolgih žleznih laskov na časnih listih) in kvantitativni znak 20 (dolžina venčnih listov), na osnovi katerih sva zato razdelila OTE na dve skupini, ki sta ustrezali vrstama G. robertianum in G. purpureum. Tako je bilo od 66 OTE za vrsto G. robertianum določenih 40 OTE, za vrsto G. purpureum pa 19 OTE. 7 OTE (10, 6%) ni bilo mogoče nedvomno uvrstiti v nobeno od obeh skupin in te so bile iz analize začasno izključene. V nadaljni obdelavi podatkov je bilo potrebno izločiti še 10 OTE (vsi so pripadali vrsti G. robertianum) ter 1 znak (višino rastline) zaradi nepopolno nabranega materiala, vendar so bili vsi določljivi OTE vseeno upoštevani v kartah razširjenosti.
Graf, dobljen po metodi PCoA, s katero je bila obdelana podmatrika 49 objektov x 29 spremenljivk, pa je pokazal združevanje objektov v dve jasno ločeni skupini, ki sta ustrezali taksonoma G. robertianum in G. purpureum. V podmatriko niso bili vključeni znak 30 (višina rastline) zaradi nepopolno nabranega materiala ter znaki 9 (dolžina konice listne krpe), 24 (dolžina prašnične niti), 25 (dolžina prašnic) in 26 (premer pslod-nih zrn), ki so bili merjeni naknadno, po obdelavi skupine z metodo PCoA.
3.1. Uporabnost znakov za razlikovanje
med vrstama
Kot neuporabni znaki so bili ocenjeni kvantitativni znaki, pri katerih se povprečji meritev dveh taksonov nista bistveno razlikovali ali pa so se kljub razlikam v povprečjih pojavljala velika prekrivanja intervalov vrednosti, znotraj katerih se je nahajala veČina meritev.
Za neuporabne binarne znake so bili ocenjeni znaki, pri katerih sta se obe stanji znaka pojavljali v dovolj velikem deležu (vsaj 25%) pri obeh vrstah.
Kot ometeno uporabni znaki So bili ocenjeni kvantitativni znaki, pri katerih sta se povprečji meritev bistveno razlikovali, vendar je prihajalo do manjših prekrivanj intervalov vrednosti.
Kot uporabni znaki bili ocenjeni kvantitativni znaki, pri katerih se prekrivanja intervalov vrednosti, znotraj katerih seje nahajala večina meritev, skorajda niso pojavljala.
Kot uporabni binarni znaki so bili ocenjeni tisti, pri katerih seje prvo stanje pojavljalo pri več kot 90 % primerkov določenega
SwiVi DOl?'YVTCKa peclja (znak n> m «»Snih listov brez rese (znak 18) lable 1: Length of ned eels	it. i______ ....., .....	1
taksona, drugo stanje pa pri več kot 90 % primerkih drugega taksona.
Pri podajanju rezultatov meritev pri nekaterih kvantitativnih znakih pomeni prvi podatek v tabeli (v oklepaju) minimum, naslednja dva meji, znotraj katerih se nahajajo meritve 80% objektov (prvi in deveti decil), zadnja mera (v oklepaju) pa pomeni maksimum.
Za neuporabne se je izkazala več kot polovica potencialno razlikovalnih znakov, in sicer: 1, 2, 3, 10, 12, 13, 14 15 16, 17, 18, 21, 24, 27, 28, 29, 30, .31 in 32.'
Znaka 17 in 18, ki se v literaturi pojavljata kot zanesljiva razlikovalna znaka, sta se v raziskavi pokazala kot neuporabna (Tabela 1).
17.	znak Dolžina cvetnega pedia	C robeniar.um (2)3-9(13) min	C. purpureum 2-9(10) mm
18.	Dolžioa časnih listov brez rese	(4,5)5-6,5(7) mm	(3)4-6(7) mm ,
Za omejeno uporabne znakp sva ocenila naslednje kvantitativne znake: 4, 5, 6, 7, 8 in 11.
Tabela 2: Kvantitativni znaki 4, 5, 6. 7, 8 in 11. Table 2: Quantitative characters 4, 5, 6, 7, 8 and 11
znak	G. robertiamtm	
4. Širina listne ploskve	(21)24-60(72) mm	(9)14-40(62) mm
5. Dolžina listne ploskve	(19)23-50(65) mm	(10)12-34(57) nun
6. Dolžina zareze listne ploskve	(9)12-28(40) mm	(5)6-17(28) mm
7. Dolžina zg. polovice term. krpe stebelnega lista	(3)7-14(17) mm	(2)3-9(18) mm
11. Dolžina najdaljših žl. laskov listnega pec|ja	(6)11-26(35) mm (0,4)0,8-2,6(2,7) mm	(3)5-16(25) mm j (0,2)0,4-1,4(3,6) mm 1
Za uporabne znake seje izkazalo šest kvan- 11, 19, 20, 22, 23, 25 in 26 titativnih in en binarni znak, in sicer znaki 9,
Tabela 3- Kvantitativni znaki 9, 11, 19, 20, 22, 25 in 26 ter binarm znak 21
3: Quantllative characters 9, II, 19, 20, 22, 25, 26 and binary character 23.
znak	G. mbertianum	
9. Dolžina konice listne krpe	0,25-0,40 mm	0,15-0 27 mm
19. Dolžina rese na čašnih listih	(0,6)1,1-2,1(2,2) mm	(0,3)0,5-1(1,2) mm
20. Dolžina venčnih listov	(6)9-12(13) mm	(4)5-8(9) mm
22. Dolžina ploščice venčnega lista	(2,6)3,5-6,5(8) mm	(1.5)2-4 mm
25. Dolžina prašnic	(0,54)0.58-0,80(0,83) mm	0,4-0,55(0,56) mm
26. Premer pelodnih zrn	64 - 72 (jm	50 -66 Mm
23. Žlezni laski čašnih listov	različno dolgi (100%)	enako dolgi (100%)
Vsi kvantitativni uporabni znaki so kot razlikovalni znaki navedeni tudi v literaturi m zavzemajo približno enake vrednosti. Razlika je vidna le v velikosti pelodnih zrn ter dolžini prašnic, ki ju kot razlikovalna znaka navaja le Hugin (1995); za pelodna zrna so podane nekoliko večje, za dolžino prašnic pa bistveno manjše vrednosti kot v našem primeru. Vzrokov za to je lahko več; npr. razlika v velikosti obdelovanega vzorca, geografska oddaljenost območij raziskav in seveda tudi dejstvo, da so populacije G. purpureum v Nemčiji, ki jo je ta vrsta naselila zelo nedavno, zanesljivo manj variabilne od naših avtohtonih (princip ustanovitelja!).
V literaturi so kot razlikovalni znaki med obema vrstama navedeni tudi širina in barva venčnih listov ter barva prašnic, ki jih zaradi suhega, herbariziranega materiala nisva mogla meriti. Kot razlikovalna znaka sta omenjena tudi dlakavost loput, ki se je pojavljala le pri redkih primerkih obeh vrst, ter dlakavost peclja socvetja, ki je bila enaka dlakavosti cvetnega peclja pri isti rastlini, zato ju nisva uvrstila med potencialno uporabne razlikovalne znake.
3.2. Prehodne oblike
Po numerični obdelavi podatkov 7 OTE (10, 6 % vzorca) ni bilo moč zanesljivo uvrstiti v nobeno od obeh skupin. Po podrobnejšem preučevanju pa se je izkazalo, da kljub manjšim odstopanjem v nekaterih omejeno uporabnih in uporabnih razlikovalnih znakih dva od njih nedvomno pripadata vrsti G. robertianum (OTE 31 in OTE 59), pet pa vrsti G. purpureum (OTE 35, OTE 50, OTE 62, OTE 63 in OTE 66).
Pri začasno izločenih "prehodnih oblikah" izmed uporabnih razlikovalnih znakov od značilnih vrednosti za posamezni takson odstopata le dva: dolžina rese (znak 19) pri OTE 50 in OTE 59 ter žlezni laski časnih listov (znak 23) pri OTE 35.
Pregled nahajališč "prehodnih oblik": G. robertianum•
OTE 31: 9465/3 Slovenija: Prekmurje, Lendavske gorice, med Čentibo in Dolino, redek gozd. Leg. & det. Š. Špilak, 31.5. 1975 (LJU 117868).
OTE 59: 96S9/I Slovenija: Štajerska, Videž, ob robu gozda.. Leg. & det. M. Osojnik, 19. 5. 1999 (LJU).
G. purpureum-
OTE 35: «547/2 Slovenija: Primorska, Izola, Dvori nad Izolo, suh travnik, fliš. Leg. J. Crnošija, 18. 6. 1986 (LJU 121591). OTE 50: 0448/2 Slovenija: Primorska, Koper, Škocjanski zatok, ob železniški progi.. Leg. & det. J. Plazar, 20. 4. 1996 (avtoričin herbarij).
OTE 62: 0248/4 Italija: Trst, Repentabor. Leg. & det. T. Wraber, 18. 5. 1970 (LJU 74576).
OTE 63: Hrvaška: otok Cres, Lubenice. Leg. & det. T. Wraber, 14. 6. 1992 (LJU 124225).
OTE 66: 0348/4 Italija: Trst, v luki med gruščem.. Leg. & det. R. Justin, 19. 4. 1904 i LJU 15283).
3.3. Določevalni ključ
1 Listna ploskev srednjih stebelnih listov (21)24-60(72) mm široka in (19)23-50(65) mm dolga, dolžina listne zareze (slika la) (9)12-28(40) mm. Dolžina
t
&
■
konice (jsige klES 0,25-0,40 mm. Resa na časnih listih (0,6)1,1-2,2 mm dolga. Zlezni laski na čašnih listih ra?lirpn dillgi- Dolžina venčnih 1Utnv (6)9-12(13) mm, od tega ploščica (2,6)3,5-6,5(8) mm. Dolžina praSnir (0,55)0,60-0,80(0,85) mm. Premer pelodnih zrn 6472 p.m..........Geranium robertianum
♦Listna ploskev srednjih stebelnih listov (9)14-40(62) mm široka in (10)12-34(57) mm dolga, dolžina listne zareze (slika la) (5)6-17(28) mm. Dolžina konice listne krpe 0,15-0,27 mm. Resa na čašnih listih (0,3)0,5-1(1,2) mm dolga. Žlezni laski na čašnih listih približno enako dolgi Dol-
žina venčnih listov (4)5-8(9) ram, od tega Ploščica (1,5)2-4 mm. Dolžina prašmr 0,4-0,55 mm. Premer pelodnih rrn 55-66 l1111.................Geranium purpureum
3.4. Razširjenost skupine Geranium robertianum agg. v Sloveniji
Karte razširjenosti so narejene s pomočjo programa KARARAS 2.0 ( Jo^an 1998).
Na kartah so vrisani vsi revidirani OTE ter določljivi primerki, ki v nume-rično analizo zaradi nepopolne nabranosti niso bili vključeni. Poleg teh so v karti vrisani tudi podatki iz literature, popisnih
45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66
SI. 2.. Razsipnost vrste G. robertianum v Slovenij,. S polnim krogcem so vrisani OTE ter določi,ivi primerki iz herbartja LJU ter lastnega herbarlja, s praznim krogcem pa podatki iz literature, popisnih listov ter sezZov tu dentskih herbanjev. NatanCncjSi podatki o obdelovan», materialu so „a voljo pri avtorjih Članka
ZeH^rr !,he TC,C< C- rober,ianun' in Slovenia. OTU's and the determinable herbarium specimens signed With black dots; data from the literature, from inventory lists and from the inventories of student herbarh arl stgned w„h empty dots. More precise data on the investigated materia, are available from the autho f ofthe art e

45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66
90 ________
SI. 3..: Razširjenost vrste G. purpunaua v Sloveniji. S polnim krogcem so vrisani OTE, podatki N, Jogami (1999) ter določljivi primerki iz herbarijev, s praznim krogcem pa podatki iz literature, popisnih listov ter s seznamov Študentskih herbartjev. Natančnejši podatki o obdelovanem materialu so na voljo pri avtorjih članka.
Fig. 3.: Distribution of the species G. purpunum in Slovenia. OTU's. N. Jogan (1999) data and the determinable herbarium specimens signed with black dots; the data from the literature, from inventory lists and from inventories of student herbaria are signed with empty dots. More precise data on the investigated material arc available from the authors of the article.
listov ter s seznamov herbarijev študentov biologije od leta 1988 do leta 1999, za katere ni mogoče zanesljivo trditi, da predstavljajo vrsto G. robertianum, a zelo verjetno je, da jo.
Vidimo lahko, daje vrsta G. robertianum splošno razširjena na ozemlju Slovenije in ker je to sorazmerno lahko prepoznavna rastlina, je o njenih nahajališčih zbranih veliko podatkov, široko pa je zastopana tudi v študentskih herbarijih, ki so bili glavni vir podatkov o razširjenosti te vrste.
Nasprotno pa vrsta G. purpureum v Sloveniji ni zelo razširjena. Ker je to primarno submediteranska vrsta, se množično
pojavlja le na Primorskem. Zadnje desetletje se vrsta širi vzdolž železnic tudi v notranjost Slovenije. Tako je bila nabrana ali opažena na železniški postaji v Ljubljani, Zalogu, Brezovici, Sevnici, na študentskem raziskovalnem taboru v Ormožu in Središču ob Dravi (Jogan, 1999), na železniških postajah v Slovenski Bistrici, Pragerskem, Ptuju, Kidričevem, Ljutomeru, Ivanjkovcih, Moškanjcih, Mariboru, Rušah, Račah, Cirkovcih (Andreja Javorič, ustno) ter ob progi v Jevnici, Kresnicah in v Litiji (podatki J. Plazar). Na omenjenih najdiščih uspeva vrsta na grušču železniških nasipov ali med železniškimi tiri. Prisotna je kljub rednemu
zatiranju plevela na glavnih postajah z intenzivnim prometom, kar kaže, da je to zanjo ustrezno rastišče. Temu je lahko vzrok sposobnost uspevanja na rastiščh, kjer je prsti malo, podlaga pa je zelo propustna in razmeroma topla, poleg tega pa na grušču kot na ekstremnem tipu rastišča ni velike konkurence. Ttodi razširjanje semen, značilno za to skupino krvotnočnic, kaže na to, da se vrsta lahko širi s pomočjo vlakov. Piodiči se ob zrelosti izstelijo nekaj metrov daleč s pomočjo kljunca, ki deluje kot listna vzmet in skupaj s plodičem odpade. Na vsakem plodiču je šop nežnih dolgih dlak, s pomočjo katerih sc lahko oprimejo tudi zelo gladkih površin. Tako lahko semena prepotujejo velike razdalje (Yeo, 1988, Hugin, 1995).
4. Summary
The Geranium robertianum agg. is represented in Slovenia by two taxa: G. robertianum s. str. which is, as a very common specics, widespread all over Slovenia, and G. purpureitm which has been thought to occur only at the Slovenian Coast (Martinčič, 1999). During the last decade it has been becoming more common also inland by spreading along the railway tracks (Jogan, 1999). Since the distribution of both taxa has not been explored entirely yet, our aim was to gather as many records as possible and to clarify the morphological differences between both taxa.
After the revision of the herbarium material in the Herbarium LJU and some private herbarium collections, 33 potentially useful distinguishing characters have been selected, following several determination keys for this group. These characters have
Literatura
been scored in 66 OTU (operational taxo-nomical unit). The data have been processed using common statistical methods and the PcoA method (»Principal Coordinate Analysis«). Geranium robertianum agg. has been devided into two clearly distinguished taxa. The most important results of this revision are summarized in the following key: 1 Leaves in the middle part of the stem (21)24-60(72) mm wide and (19)23-50(65) mm long, leaf incision (Fig. la)
(9)12-28(40)	mm long. Leaf peak 0,250,40 mm long. Arista of sepal (0,6)1,1-2,1(2,2) mm long. Gland hairs on sepals have a different length. Petals (6)9-12(13) mm, limb (2,6)3,5-6,5(8) mm long. Anthers (0,54)0,58 -0,80(0,83) mm long. Diameter of pollen grains 6472 |4.m -■-■----------------G. robertianum
1*Leaves (9)14-40(62) mm wide and
(10)12-34(57)	mm long, leaf incision (Fig. la) (5)6-17(28) mm long. Leaf peak 0,150,27 mm long. Arista of sepal (0,3)0,5-1(1,2) mm long. Gland hairs on sepals have the same lenph. Petals (4)5-8(9) mm, limk (1,5)2-4 mm long. Anthers 0,4-0,55(0,56) mm long. Diameter of pollen grains 55-66 |im............G. purpureum
Our revision confirmed, that G. robertianum is widespread in Slovenia and it has also been revealed that G. robertianum expanded its area of distribution along the railways to the central Slovenia (see the maps).
5. Zahvala
Zahvaljujeva se Tinki Bačič za pomoč in koristne nasvete, kolegom botanikom pa za vse dobronamerne pripombe.
Hügin, G. & al. (1995): Geranium purpureum - ein weit verbreiteter Neophyt auf Eisenbahnschütter in Südwestdeutschland. Floristische Rundbriefe, 29(1); 37-41.
Jogan, N„ T. Bačič & B. Vreš (1999): Poročilo o delu botanične skupine. In: M. C.ovediČ (ed.): Raziskovalni tabor študentov bilologije Središče oh Dravi 1997. ZDKS GZM, Ljubljana; 47-49.
Jogan, N„ T. Bačič & B. Vreš (1999): Prispevek k poznavanju flore okolice Ormoža (vzhodna Slovenija). Natura Sloveniae 1(1); 5-28.
Lauber, K. & Wagner, G. (1998): Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart Wien
Marchesetti, C. (1896-97): Flora di Trieste e de' suoi dintorni. Museo civico di storia naturale, Trieste
MaRtinčič, A. (1999): Geraniaceae. In: Martinčič, A. & al. (1999): Mala flora Slovenije, TZS. Ljubljana.
Maurer, W. (1996): Flora der Steiermark, IHW Verlag, Graz.
Melzer, H. & al. (1998): Floristisches von den bahnlagen Oberösterreichs, Beitr. Naturk Oberosterre-ichs, 6, 139-301.
Oswald, K. (1994): Geraniaceae. In: Adler, W. & al.: Excursionsflora von Österreich. Verlag Eugen Ulmer, Wien.
Pignatti. S. (1983): Flora DTtalia. Edagricola, Bologna.
Poldini, L. (1991): Atlanle corologico delle piantc vaseoian nel Friuli-Venezia Giulia. Direzione regionale delle foreste e dei parchi & Universita degli studi di Trieste, Dipartimentio di biologia, Udine.
Pospichal, E. (1897): Flora des Österreichisches Küstenlandes 2.
Slavik, B (1997): Geraniaceae. In: Slavjk, B. (1997): Kvetena Češke republiky, Academia, Praha.
Whbb, Da. & I. Ferguson (1968): Geranium. In: Tutin, T. G. & al. (1968): Flora Europea 2, CUP, Cam-brige.
Yeo, P. (1988): Geranium, Freiland - Geranien für Garten and Park. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart.
Carex vulpina agg. v Sloveniji
Carex vulpina agg. in Slovenia Branka Trčak1, Nejc Jogan2
' Dolenjska 57, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, E-mail: branka.trcak@ckff.si, 2 Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, E-mail: nejc.jogan@uni-lj.si
Izvleček: Članek obravnava problematiko skupine Carex vulpina agg., v katero spadata vrsti C. vulpina in C. ocrubae. Čeprav gre za dve dobri vrsti, so ju včasih obravnavali kot eno samo ali pa je bila vrsta C. otrubae podrejena vrsti C. vulpina kot podvrsta ali varieteta. Znaki, na podlagi katerih so ju včasih ločevali, so dokaj variabilni in zato nezanesljivi, kasneje pa je bilo odkritih nekaj novih, zanesljivih razlikovalnih znakov (razcepljenost kljnnca in oblika epidermalnih celic mošnjička). Ti v slovenski floristični literaturi doslej niso bili navajani, zato sta poznavanje in razširjenost vrst na območju Slovenije ostala nejasna. Na podlagi revizije herbarijskega materiala in obdelave tako zbranih podatkov je bil izdelan ključ, material je bil določen in narejena je bila karta razširjenosti.
Abstract: Article discusses the group of Carex vulpina represented with two taxa: C. vulpina L. and C. otrubae Podp. Although these are two distinct species, they have been treated together as one species or C otrubae was subordinated to C. vulpina merely as a subspecies or a variety in the past. Distinguishing characters which had been used are quite variable and hence mostly useless. In the 1950*s some reliable diagnostic characters (shape of epidermal cells of utricle, split of utricle's beak) were discovered. So far they haven't been used in Slovene Holistic literature so wc can't rely on the published records of both taxa in Slovenia. After revision of herbarium material and analyses of the gathered observations, determination key was made, material was re-determined and the distribution map was prepared.
1. Uvod
Saši kot "neugledne" vetrocvetke so tako med nebotaniki kot botaniki dokaj nepriljubljeni, hkrati pa so vse prevečkrat površno določani. Lep primer, ki to dokazuje, je revizija herbarijskega materiala iz LIU, ki jo je nedavno opravil B. Walln6fer (Dunaj ), ko je revidiral herbarijske pole štirih različnih vrst iz oblikovnega kroga Carex gracilis. Po reviziji se je izkazalo, da je bilo zelo veliko število pol napačno določenih, pri tem pa je število taksonov poskočilo s štiri na trinajst, kar pomeni, da je bilo v isti poli pogosto več različnih taksonov.
Po literaturi sodeč, naj bi bila obravnavana skupina C. vulpina agg. v Sloveniji zastopana z dvema vrstama: lisičjim (C. vulpina L.) in podlesnim (C. otrubae Podp.) šašem.
Obravnavani vrsti prištevamo v sekcijo Vulpinae, to pa v podrod Vignea, za katerega je značilno, da so si posamezni klaski v socvetju podobni, brazdi sta dve. Od ostalih predstavnikov v istem podrodu se obravnavana sekcija razlikuje po tem, da so ženski cvetovi v klasku pri dnu (zreli klaski pri dnu z zrelimi mošnjički (glej točko 1.1,), pri vrhu pa za odevetelimi moškimi cvetovi ostanejo le prazne pleve), klaski so sedeči, izjemoma dolnji pecljati, rastline so šopaste, brez plazečih korenik, steblo pa je z vbokli-mi stranicami in širše od dveh milimetrov. Nadalje so mošnjički nekrilati, ploski na adaksialni in izbokli na abaksialni strani, v spodnji polovici z dobro razvitim gobastim tkivom.
Obravnavani ozko sorodna skupina Ca-rex muricata agg. se loči po ožjem steblu (manj kot 2 mm) z ravnimi stranicami in
odsotnosti gobastega tkiva (razen pri vrsti C. spicata Huds., ki jo od šibko razvitega podlesnega šaša ločimo po prisotnosti vijoličaste obarvanosti v predelu korenin). Občasno se iz iste sekcije (Egorova, 1990) v Evropi pojavlja tudi severno ameriška vrsta C. vulpinoidea Michaux, ki pri nas še ni bila najdena.
Lisičji šaš je evrazijsko kontinentalna vrsta, ki se za razliko od podlesnega šaša, redkeje pojavlja v zahodnih in južnih delih Evrope in sega na vzhodu skoraj do Ba-jkalskega jezera (Egorova, 1966). Podlesni šaš pa je submediteransko-subatlantska vrsta, ki pa se pogosteje pojavlja v zahodnih, srednjih in južnih delih Evrope in sega na vzhodu do srednje Azije. Na območju Slovenije (ibid.) naj bi se pojavljali obe vrsti.
Vrsti so, kljub temu, da se dobro ločita, do srede 19. stoletja obravnavali kot eno samo, ali pa so podlesni šaš podrejali lisičjemu, zaradi česar so podatki o razširjenosti teh vrst, predvsem v južnem delu Evrope, nezanesljivi. Stare navedbe za C. vulpina moramo tako danes obravnavati kot C. vulpina agg., najpogostejši sinonimi, ki so jih uporabljali za vrsto C. otrubae, pa so C. nemorosa Rebent., C. vulpina ssp. nemorosa K. Richt., C. cuprina Nendtv. in C. subvul-pina Senay.
Prvo delo, ki za območje Slovenije iz obravnavane skupine navaja dva taksona, je s Štajerske (Murmann, 1874). Navaja ju kot varieteti, vendar iz kratkega opisa ni popolnoma jasno, ali gre za vrsti, kot ju obravnavamo danes.
Pospichal (1898) navaja številne lokalitete na Primorskem za obe podvrsti skupaj. Glede na današnje podatke o razširjenosti v Furlaniji Julijski krajini (Poldini, 1991), kjer uspeva samo podlesni šaš, je v Pospichalovem primeru najverjetneje šlo izključno za to vrsto. Prav tako tudi Hegi (1908) piše o neredkem pojavljanju obeh vrst, vendar konkretnih podatkov za ozemlje Slovenije ne navaja.
Hayek (1933) za Balkan navaja dve varieteti ("interrupts" in "braeteala") in tri podvrste lisičjega šaša: "nemorosa", "Stri-brny" in "compacta". V glavnem ga povzemata romunska (Srbnescu & Nyarady, 1966) in srbska flora (Jovanovič-Dunjič, 1976), najverjetneje pa se vsi omenjeni tak-soni nanašajo na isto vrsto (C. otrubae). saj so avtorji očitno previsoko vrednotili zno-trajvrstno variabilnost.
Piskemikova (1941, 1951) v obeh izdajah obravnava le lisičji šaš, medtem ko Mayer v Seznamu praprotnic in semenk Slovenskega ozemlja (1952), obravnava obe podvrsti. Za lisičji šaš piše "razširjen, mestoma pogosto po vsem ozemlju", za podlesni pa "raztreseno (?) po vsem ozemlju" (Mayer, 1952: 344)". Očitno torej do nastanka Mayerjevega seznama še ni bilo zanesljivih in konkretnih podatkov o uspevan-ju vrste C. otrubae v Sloveniji. Zadnji del Štajerske flore (Hayek, 1956), ki obravnava enokaličnice, je izšel po Mayerjevem Seznamu. V njem Hayek omenja samo lisičji šaš, uredniki, ki so Hayekov rokopis po avtorjevi smrti tudi izdali, pa so kasneje dodali še razlike med obema vrstama, ki so jih povzeli po raznih drugih avtorjih (Hauss-kneeht, 1877, Lindberg, 1914 in Samueison, 1922), a konkretnih podatkov za podlesni šaš še vedno ni.
Martinčič (1969) v prvi izdaji Male flore obravnava oba taksona na nivoju vrst, pri čemer za obe vrsti piše, da uspevata v vlažnih nižinskih gozdovih in travnikih po vsej Sloveniji. Znaki, kijih navaja v ključu, so neustrezni, kar je krivo, da se vrsti, kljub temu, da jih flora obravnava, nista dali pravilno določiti. Prav tako ostaja ključ nespremenjen tudi v drugi in tretji izdaji Male flore (Martinčič, 1984, 1999), ko je bilo razlikovanje teh dveh taksonov v soseščini že jasno (npr. Teppner, 1967).
Razlikovalni znaki, ki so jih omenjeni avtorji, ki so obravnavali floro slovenskega ozemlja, navajali (barva suhih listov, barva
in strnjenost socvetja, dolžina in oblika podpornega lista, barva in lesk mošnjičkov, obrobljenost kljuncev in nazobčanost robov mošnjičkov) so zaradi znotrajvrslnc variabilnosti za razlikovanje vrst v glavnem neprimerni. Zanesljivejše znake (oblika epi-dermalnih celic mošnjička, razcepljenost kijunca in lok listne kožice) v svojih delih omenjajo nekateri avtorji šele v drugi polovici 20. stoletja, npr. Kern & Reichgelt (1954), Egorova (1966), Teppner (1967) in Meszaros-Draskovitseva (1968).
Prva konkretna nahajališča v Sloveniji, na katerih sc jasno ločeno omenjata obe obravnavani vrsti, so šele iz let 1975 in 1976 (Druškovič & Sušnik, 1975, 1976), ko so ugotavljali kromosomska števila predstavnikov slovenske flore, vendar pa herbar-tjski material ni ustrezno etiketiran, zato je določitve zaenkrat nemogoče preveriti. Lahko pa sklepamo o pravilnosti določitev na podlagi kromosomskih števil, ki utrezajo tema dvema vrstama.
Očitno torej do nastanka Mayerjevega seznama še ni bilo zanesljivih in konkretnih podatkov o uspevanju vrste C. otrubae v Sloveniji.
1. 1. Definicija nekaterih morfoloških
pojmov
Pred opisom metod naj opozoriva na nekatere terminološke nejasnosti, ki se pojavljajo znotraj rodu šašev. Ena izmed teh je t.i. mešiček, ki pri šaših predstavlja ovoj oreška. Strokovno ime zanj je perigynium ali utriculus in predstavlja preobražen predi ist (Egorova, 1966). Enak pojem, torej mešiček, se uporablja prav tako za suhi sejalni plod, nastal iz horikarpnega (nezraslega) gineceja, ki se navadno odpira le po trebušnem šivu in ga lahko srečamo pri telohu. Na izraz mešiček v rastlinskem svetu naletimo tudi pri mešinkah (Utricularia), kjer pa se ta ne uporablja v okviru spolno razmnoževalnih
struktur, ampak v predelu listov. Tako tu uporaba istega izraza ni problematična. Ce se vrnemo zopet nazaj na šaše. kjer prevod mešiček sicer ustreza izrazu utrikulus, bi bilo - zaradi zgoraj omenjenih homoni-mov - umestno pojem mešiček nadomestiti z izrazom mošnjiček (si. 1), ki zveni podobno in tudi vsebinsko ustreza ovoju, ki nekaj obdaja. Podobno ime uporabljajo za utrikulus tudi na Češkem, pri nas pa je bil že uporabljen v Navodilih za vaje iz sistematske botanike (Jogan 1999, 2000). Izraz, ki pri nas doslej še ni bil definiran, je tudi lok listne kožice (tudi lok ligule) (si. 2). Pri šaših je to oblika roba, ki nastane na prehodu med listno nožnico in listno ploskvijo in na katerem izrašča listna kožica. Za razliko od trav, pri katerih sta vrstno značilni predvsem dolžina in oblika listne kožice, njen lok pa je navadno raven, je pri šaših prav oblika loka raznolika in lahko tudi vrstno značilna, medtem ko dolžina kožice precej bolj variira. Obliko loka listne kožice najbolje vidimo, če list zapognemo nazaj in ga sploščimo. Pri šaših so lahko taksonomsko pomembni tudi nekateri drugi deli listne nožnice, zato ne bo odveč njihovo poimenovanje: zaprlo listno nožnico lahko glede na sistematsko pomembnost znakov razdelimo v dva dela: hrbtna ali zadnja stran listne nožnice, ki se nadaljuje v listno ploskev, in tanka op-nasta trebušna ali sprednja stran, ki pa pri nekaterih vrstah mrežasto razpade.
2. Material in metodika
V analizo so bile vključene herbarijske pole rastlin zbranih na območju Slovenije iz herbarija LJU, delovne zbirke ZRC SAZU in materiala, ki sva ga nabrala sama in je shranjen v zbirki Hortus siccus N. Jogan. Posamezna herbarijska pola vključena v analizo je predstavljala operativno taksonomsko enoto (OTE) in iz vsake herbarijske pole je bila za meritve izbrana po ena
rastlina. V analizo je bil vključen samo dobro razvit in nepoškodovan material z zrelimi mošnjički in oreški. Izmed razmeroma nizkega števila razpoložljivih herbarijskih pol je bilo potrebno izločiti še prezgodaj nabran ali kako drugače neustrezen material, zaradi česar je končno število v analizo vključenih OTE-jev relativno majhno. Znaki, vključeni v analizo, so bili izbrani na podlagi navedb razlikovalnih znakov v različni tuji literaturi, dodala pa sva še nekaj znakov, ki so se nama zdeli potencialno uporabni, saj je znana njihova uporabnost pri drugih vrstah tega rodu. Pole vključene v revizijo so nabrali: Babij, Budnar, Dolšak, Gilčvert, Jogan, Justin' Kačičnik, Knez, Luštek, Martinčič, Mas-tikosa, Mayer, Mohar, Naglič, Paulin, Pavčič, Plemel, Podobnik, Sel i šk ar, Skoberne, Slape,' Šiftar, Šiftar, Šile, Špilak, Trčak, Trpin, Vaupotič, M. Wraber, T. Wraber, Zalokar. Meijeni oz. opazovani znaki so bili (zaporedna številka znaka, ime znaka, natančnost merjenja, komentar):
1.	Dolžina stebla (cm): merjeno od dna stebla do vrha socvetja
2.	Širina stebla (mm): merjeno 3 cm pod socvetjem
3.	Raskavost: (št. bodičk / 5 mm) naključno izbranega roba stebla, merjeno od 33,5 cm pod socvetjem
4.	Vlaknatost listnih nožnic pri dnu stebla: pri tem atributivnem znaku sva z lestvico od 1-4 ocenjevala prisotnost vlaken oz. neobstojnost nožnic, pri čemer ocena ena (1) pomeni, da ni prisotnih vlaken (nožnice so obstojne), ocena dve (2) pomeni, daje nekaj vlaken prisotnih, tri (3), daje vlaken precej, štiri (4) pa, da so vlakna gosta (nožnice neobstojne). Včasih je pri tem težko podati realno oceno, saj material pogosto ni kompletno nabran.
5.	Dolžina socvetja (mm): razdalja med najvišjo in najnižjo točko socvetja merjena vzporedno z osjo socvetja.
6.	Širina socvetja (mm): vsota razdalj dveh najbolj oddaljenih točk pravokotno na os socvetja. Meritev ne zajema podpornih listov.
7.	Prekinjenost socvetja: Število prekinjenih delov socvetja, kjer je os socvetja prosta in na nobeni strani ni obdana s klaskom.
8.	Širina listov (mm): največja širina lista.
9.	Dolžina vrhnjega stebelnega lista (cm): dolžina listne ploskve lista, ki je na steblu nameščen najvišje.
10. Barva vegetativnih delov: barva vseh nadzemnih delov rastline razen socvetja.
11 Višina loka listne kožicc (mm): Merjena je od vrha listne kožice do dna loka na vrhnjem stebelnem listu. Če se te mere zaradi poškodovanosti ali kakršnih drugih razlogov, ki nastanejo pri sušenju, ni dalo izmeriti, sva to naredila pri naslednjem nižje ležečem listu (si. 2).
12.	Širina loka listne kožice (mm): razdalja med skrajnima točkama loka listne kožice merjena pravokotno na gredelj. Širina in dolžina sta vedno merjeni na istem listu (si. 2).
13.	Oblika loka listne kožice: Pojavljale so se štiri glavne oblike: ostro trikotasta, široko trikotasta, zaokrožena in ± ravna.
14.	Dolžina podpornega lista dolnjega klas-ka (mm): od točke, kjer list izrašča, do vrha
15.	Barva ušesc podpornega lista dolnjega klaska
16.	Število podpornih listov: število se nanaša na liste, ki so presegali rob socvetja.
17.	Dolžina dolnjega klaska (mm): razdalja med najvišjo in najnižjo točko klaska, ki je vzporedna z njegovo osjo.
18.	Širina dolnjega klaska (1 mm): vsota razdalj dveh najbolj oddaljenih točk pravokotnih na os klaska.
19.	Dolžina mošnjička (0,1 mm): največja razdalja naključno izbranega zrelega mošnjička od dna do vrha kljunca (si. 1).
20.	Širina mošnjička (0,1 mm): največja razdalja merjena pravokotno na vzdolžno os mošnjička.
21.	Dolžina kljunca (0,1 mm): dolžina gornjega zoženega dela mošnjička. Ker je prehod v kljunec v tej skupini zelo postopen in zato ni jasne meje, merimo malo nad oreškom do vrha kljunca (si
D.
22.	Globina razcepa na abaksialni strani (0,1 mm): razdalja od vrha kljunca do dna razcepa na konveksni strani (si. 1).
23.	Globina razcepa na adaksialni strani (0.1 mm): razdalja od vrha kljunca do dna razcepa na ploski strani.
24.	Gobasto tkivo v mošnjičku (opisno): ali je tkivo prisotno le pri dnu oreška ali ga povsem obdaja.
25.	Epidermalne celice mošnjička: prisotnost podolgovatih (2-3-krat daljše od širine) ali izodiametričnih (približno tako dolge kot široke) celic na površini mošnjička. Opazujemo jih lahko tako na ab- kot na adaksialni strani, pri 40-kratni povečavi.
26.	Ožiljenost mošnjička na abaksialni strani: število med 0 in 1 pomeni delež višine do katere segajo vidne žile od dna mošnjička na abaksialni strani.
6tow.
1nim
SI. I: Mošnjiček
Fig. 1: Utricle (dolžina = length, širina = width, kljunec = bcak. globina razcepa = depth of slit)
27.	Ožiljenost mošnjička na adaksialni strani: število med 0 in 1 pomeni delež višine do katere segajo vidne žile od dna mošnjička na adaksialni strani.
28.	Dolžina oreška (0,1 mm): razdalja od vrha do dna oreška (si. 1) Že med meritvami se je pokazalo, da so
nekateri znaki za razlikovanje vrst zelo uporabni. Po mentvah sva oblikovala matriko, znotraj katere sva na podlagi treh znakov, ki vrsti dobro iočijo, oblikovala dve skupini, med katerima sva opazovala korekcijo in distribucijo ostalih znakov. Tako sva jih po uporabnosti lahko uvrstila v tri razrede: zelo uporabne (na podlagi leh sva oblikovala dve skupini), omejeno uporabne in neuporabne znake. Pri interpretaciji rezultatov Je zaradi majhnosti vzorca potrebna previdnost, saj so tu dobljene ekstremne vrednosti v naravi morda pogostejše.
Pri rezultatih je podan tudi ključ, na podlagi katerega je bila opravljena revizija herbarijskega materiala, tudi tistega, ki zaradi pomankljive nabranosti ni bil vključen v analizo. Primerki, vključeni v študij meritev kromosomskih števil (Druškovič & Sušnik 1975, 1976) so zaradi neetiketiranosti ostali nerevidirani.
3. Rezultati z diskusijo
Izmerjene oz. opazovane vrednosti posameznih znakov pri vseh preučevanih OTE so oblikovale matriko velikosti 25 znakov 47 OTE, iz katere sva zajemala podatke za nadaljnjo obdelavo.
Iz matrike so bili izvzeti znaki 10, 15 in 24. Pri 10. in 15. znaku je težko definirati barvno lestvico z vsemi odtenki, ki se pojavljajo. Za podlesni šaš značilna svetlo zelena barva se je pri tej vrsti v glavnem res pojavljala, tako kot pri lisičjem rjavo, sivo ali olivno zelena. Vendar se zaradi naravne variabilnosti lahko pri obeh vrstah pojavljajo tudi barve, sicer značilne za drago vrsto Prav tako so tudi ušesca (znak 15) pri
listam plojkev
LISTAM —~ N02WICA (frcbaína. aU «prednju ¡trän)
Rezultat analize je seveda tudi revidiran in redeterminiran starejši material iz herbarija LJU, ki se je po pričakovanju izkazal za precej slabo določenega. Tako je bilo pravilno določenih le 40% pol, ostali sintetični rezultati revizije pa so prikazani v spodnji tabeli:
Primerki vključeni v študij meritev kromosomskih števil (Druškovič & Sušntk, 1975, 1976) so zaradi neetiketiranosti ostali nerevidirani.
SI. 2: Lok listne kožice
Fig. 2: Ltgule arch (listna kožica = ligule, višina -heigth, listna ploskev = leaf blade, listna nožnica = leaf sheath {inner face))
lisičjem šašu pri več kot polovici primerkov rjava (kar ustreza literatumim navedbam), pri podlesnem pa v glavnem svetlo rjava do zelena. Nameščenost gobastega tkiva (znak 24) je pri obeh vrstah ± enako zastopana, pri čemer le-ta znotraj obeh taksonov ni zmeraj enakomerna.
Skupina lisičjega šaša je pri nas zastopana z dvema vrstama: lisičjim (C. vulpina L.) in podlesnim (C. otrubae Podp.) Sašem. Revizija tega agregata v herbariju LJU je pokazala, da je mnogo določitev iz zadnjih petdesetih let, ko sta vrsti v Sloveniji že obravnavani ločeno, prav tako napačnih. To bi lahko delno pripisali variabilnosti samih rastlin, slabim razlikovalnim znakom navedenih v Mali flori Slovenije (Martinčič, 1964, 1984, 1999), delno pa tudi že omenjeni floristični zanemarjenosti šašev nasploh.
3. 1. Ugotovljene razlike
3.1.1. Zelo uporabni znaki
Za zelo uporabne se je izkazala kombinacija 11., 12. in 13. znaka, kombinacija 22. in 23. ter 25. znak.
Pri lisičjem šašu je lok listne kožice (11., 12. in 13. znak) enako dolg ali krajši od širine (si. 3) ter top do prisekan, pri podlesnem pa daljši od širine in trikotast. Znak v večini primerov drži, lahko pa pride do odstopanja že pri listih na isti rastlini, zato je potrebno preveriti več listov in. če se da, več rastlin v populaciji.
Znaka 21 in 22 (razcepljenost kljunca, si. 3) je treba seveda opazovati v kombinaciji in v veliki večini primerov držita: pri lisičjem šašu je abaksialna stran kljunca razločno globlje razcepljena, pri podlesnem šašu pa sta obe strani razcepljeni približno enako. Kljub dobri lupi je včasih zaradi temnejše obarvanosti kljunca in izraščanja prav tako temnih vratov na abaksialni strani kljunca težko določiti do kod sega razcep. V
Tabela 1: Delež pravilno in napačno določenih herbarijskih pol v herbarijt! LJU Table 1: Percentage of corTectly and wrongly determined sheets in herbarium LJU
redeterminirano
C. atritbae Podp.
c. vulpina L.
C. spirata Huds.
C. divulsa Stokes
C, muricata L. s. I.
i določeno kot					
C. otrubae Podp. C. vulpina L.	12% 44%	6% 28U	4% 2%	2%	2%
Hladnikia 12-13: 145-157 (200))
151
takih primerih je najbolje preveriti še obliko epidermalnih celic mošnjička (znak 23). Te so pri podlesnem šašu podolgovate (2- do 3-krat daljše od širine) in tankostene, medtem ko so pri lisičjem izodiametrične in debe-lostene. Ta znak se je izkazal za najbolj zanesljivega, zato je bil uporaben kot osnovni diskriminacijski znak. Edina pomanjkljivost je v tem, daje znak mikroskopski in na terenu v glavnem neuporaben.
3.1.2. Omejeno uporabni znaki: 2, 4, 5 (si.
3), 8, 9, 28.
Znaki v tej skupini so uporabni kvečjemu skupaj z znaki iz prve skupine, niso pa samozadostni.
Vlaknatost listnih nožnic (znak 4) se v tujih ključih pogosto navaja kot razlikovalni znak (Teppner, 1967). Tudi v našem primeru se je izkazalo, da so pritlične listne nožnice
I 1
j 1 0,5
! (5
0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 ! abaksfalno (mm)
20
t 15
-c
širina (mmf? width ®
pri lisičjem šašu manj obstojne, kar sc vidi po vlaknih, ki ostanejo pri dnu stebla. Zaradi nepopolno nabranega materiala, je realna ocena vrednosti tega znaka pogosto nemogoča. Podlesni šaš ima obstojne pritlične listne nožnice, vendar so tudi te lahko kda) nacefrane, dodatno pa se lahko poškodujejo pri izkopavanju rastline.
Vrednosti ostalih znakov, ki temeljijo na meritvah, so podane v ključu.
3.1.3. Neuporabni znaki
Kot neuporabni znaki so se pokazali 1, 3, 6, 7, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 26 in 27,
nekaj je takih, kijih literatura navaja kot razlikovalne. To so prekinjenost socvetja (znak 7), dolžina (znak 19) in ožiljenost mošnjička (znak 26 in 27; abaksialno so ± vsi po celotni površini ožiljeni, adaksialno pa so bile vrednosti znotraj vrst različne) (er
28 1 23
I 18
| 13 8
10 20 30 40 50 60 70 80 dolžina (mm), length
SI. 3: Korelacija nekaterih izmerjenih znakov (kvadrat: C. vulpina, trikotnik: C. oiruhae) Fig. 3: Corelation between some characters (square: C. vulpina, triangle: C otrubae)
razcepljenost kljunca (beak slit)
lok I. kožice (ligule arch)
socvetje (Inflorescence)
nameščenost gobastega tkiva v mo.šnjičku (znak 24) (Teppner, 1967, Oswald, 1994).
Prav tako je tudi dolžina podpornih listov (14) eden od razlikovalnih znakov, ki ga navaja tuja literatura (Teppner, 1967). Ker so podporni listi krhki, se lahko pri herbari-ziranju polomijo, vendar se tega ne da vedno zanesljivo ugotoviti. V analizi so pri lisičjem šašu vrednosti od 0 do 5 cm, pri pod-lesncm pa od 0 do 8, vendar so pri obeh najpogostejše vrednosti okoli dveh centimetrov, kar pomeni, da je znak za razlikovanje vrst neuporaben.
Prekinjenost socvetja (znak 7) so skupaj s podaljšanim socvetjem pogosto navajali kot značilnost podlesnega Saša (Martinčič, 1969, 1984, 1999), kar je neustrezno, saj je socvetje lisičjega šaša v glavnem daljše (glej mere v ključu). Kar se pa tiče prekinjenosti, pa jo lahko tu in tam opazimo pri obeh vrstah.
3.1.4. Ostali znaki, kijih navaja literatura in niso bili zajeti v analizo
Preliminarni pregled materiala je pokazal, da je v skupini nekaj znakov, ki vrsti dobro ločijo in so se kasneje res izkazali za uporabne (točka 3.1.1.). Poleg tega sva izmerila nekaj znakov, ki so se pozneje izkazali za omejeno uporabne ali neuporabne (točki 3.1.2. in 3.1.3.).
Nekaj znakov je takih, ki jih literatura omenja in jih bodisi zaradi težavnosti merjenja bodisi zaradi lastnosti, ki jih ima posušen material, nisva mogla izmeriti in bi jih bilo smiselno uporabiti, če bi se izkazalo, da se vrsti slabo ločita.
Izboklost zunanje stene epidermalnih celic mošnjička. Te so pri pod lesnem šašu ploske, zaradi česar je površina mošnjičkov gladka in bleščeča, pri lisičjem pa izbokle, zato je površina mošnjičkov papilozna. Znak ni bil zajet v analizo zaradi zamudne priprave mikroskopskih preparatov in, ker seje, če imamo pred sabo samo mošnjiček ene
vrste brez primerjave z mošnjičkoin druge vrste, težko odločiti ali je bleščeč ali ni.
Ženske krovne pleve: po navedbah v tuji literaturi (Meszaros-Draskovits, 1968) naj bi se ženske krovne pleve pri podlesnetn šašu na vrhu zožile v kratko konico, po robu naj bi bile bolj raskave, barva same pleve pa bi naj bila bledo zelena. Pleve pri lisičjem šašu naj bi se resasto podaljšale, po robu bi naj bile manj raskave , barva pa bi naj bila rjava do rdečerjava. Dolžino pleve sva pri nekaterih primerkih izmerila in pri lisičjem šašu je vrednost večinoma presegala I mm, nekatere vrednosti pa so bile tudi nižje, pri podlesncm pa obratno: večina vrednosti pod 1 mm, nekaj pa tudi več kot 1 mm. Barva plev se pri istem vzorcu ni ujemala z liter-atumimi navedbami.
Krilatost stebel, konkavnost stranic: večina ključev navaja, da so stebla pri lisičjem šašu krilata z vboklimi stranicami, pri podlesnem pa ostroroba z rahlo vboklimi ali ploskimi stranicami (Sebald, 1998). Ker je tak znak v herbariju težko meriti, ni bil vključen v analizo. Po doslednem opazovanju na terenu sva opazila, daje ta znak neuporaben (vsaj na ozemlju Slovenije), saj so stebla pri podlesnem šašu dosledno krilata s prav tako vboklimi stranicami.
Prečno nagubanost trebušne strani listnih nožnic navaja tuja literatura prav tako kot značilnost lisičjega šaša (npr. Sebald, 1998). Ker gre za zelo nežno strukturo, sejo da opazovati le pri svežem materialu (v herbariju znak ni bil viden, verjetno zaradi posušenosti), nisva pa prepričana, ali se pojavlja stalno.
Zlezavost listnih nožnic naj bi se pri lisičjem šašu pojavljala prav tako na istem mestu kot prečna nagubanost (Meszaros-Draskovits, 1968). S prostim očesom so "žleze" videti kot rjave pikice, z mikroskopom pa kot temneje obarvane celice (ali več celic), ki pa se lahko pojavljajo pri obeh vrstah. Pri tem se poraja vprašanje, ali so to res žlez-ne celice, ali pa gre za idioblaste drugega ti-
pa, za kar so potrebne nadaljnje raziskave. Lahko, da je znak bolje viden le pri svežem materialu.
Ušesca podpornih listov klaskov naj bi
bila pri lisičjem šašu v glavnem bolje razvita (Jermy et al., 1995) kot pri drugi vrsti. Po predhodnem ogledu materiala seje izkazalo, da je struktura zelo variabilna in da je težko definirati način merjenja, saj pri nekaterih primerkih ušesc sploh ni bilo. Tako sva opazovala le njihovo barvo.
3.2. Ključ
V ključu si znaki sledijo od spodnjih delov rastline, navzgor k socvetju, do posameznih cvetov. Najuporabnejši razlikovalni znaki so podčrtani, mere so podane v intervalih, ki zajemajo pogostejše vrednosti meritev, v oklepajih pa so podane ekstremne vrednosti. Ker navedene vrednosti veljajo za suh material, je pri določanju svežega materiala, potrebno to upoštevati.
1 Pritlične listne nožnice obstojne, ± brez vlaken, steblo pod socvetjem 1,1-2,5 (3,1) mm široko, listi 4-8 (9) mm široki, vrhnji stebelni list 10-40 (50) cm dolg, lok listne krmre. trikotast. daljši od širine (poglej več listov!), socvetje (1,8) 2-5 (6,5) cm dolgo, svetlo rjavo do bledo zeleno, zunanja stena epidermal-nih celic mošnjičkov ploska, zato moš-njički gladki, svetleči, epidermalne celice podolgovate. (2-3-krat tako dolge kot široke), kljunec na obeh straneh enako globoko razcepljen (razlika največ 0,3 mm), orešek (1,9) 2,1-2,4 (2,7) mm dolg---------------C. otrubae Podp.
- Pritlične listne nožnice neobstojene, vlaknasto razpadejo, steblo pod socvetjem 1,8-3 mm široko, listi (4) 5-8 (10) mm široki, vrhnji stebelni list 25-60 cm dolg, lok listne kožice top do prisekan. širši od vijSinft (poglej več listov!), socvetje (4) 5-8 cm dolgo, zrelo razločno
rjavo, zunanja stena epidermalnih celic mošnjičkov izbokla, zato so mošnjički drobno papilozni, nebleščeči, epider-malne celice izodiametričnp (približno tako dolge kot široke), kliunec na ahaV-sialni (izhnklh orani' (0.3) 0,5-1,5 mm globlie razcepljen orešek 1.8-2.3 mm dolS..............-........— C. vulpina L.
3. 3. Razširjenost
V Sloveniji se pojavljata obe vrsti, večkrat celo na istem rastišču. Podlesni šaš, ki se pogosteje pojavlja v južnih delih Evrope, je tudi pri nas na Primorskem dokaj pogost. Stare navedbe lisičjega šaša v tem območju se tako verjetno nanašajo prav na podlesni šaš. Na zaslanjenih tleh, kjer neredko nastopa (Egorova, 1966), je bil opažen v Strunjanu in v zalivih ter slanih močvirjih v Istri, na Cresu in Lošinju na Hrvaškem, sicer pa je pogost tudi na obrežju sladkih voda, na vlažnih travnikih in pasovih okopnevanja. Pogosto naseljuje tudi sekundama rastišča: vlažne nasipe, obcestne jarke, vlažne opuščene njive in podobna vlažna ruderalna mesta. Sega v notranjost Slovenije, v SV delu Slovenije pa se pogostost njegovega pojavljanja najverjetneje zmanjšuje, saj tudi na avstrijskem Štajerskem in Koroškem ni prav pogost (Hartl, 1992, Zimmermann, 1989). V tem delu Slovenije pogosteje naletimo na lisičji šaš, ki je prav tako vrsta vlažnih tal, ki pa se redko naseli na sekundarnih rastiščih (Sebald, 1998). Po podatkih, ki jih imamo, uspeva v okolici Ljubljane, v Krakovskem gozdu in v SV Sloveniji, kjer je relativno pogost. Ponekod lahko nalelimo na obe vrsti, ki pa sta lahko videti zelo podobni.
V Srednji Evropi je podlesni šaš pogostejši (Schultze-Motel, 1968), kar je razumljivo, če upoštevamo njegovo širšo ekološko amplitudo.
Verjetno na JZ delu Balkanskega polotoka prevladuje vrsta C. otrubae in se navedbe za vrsto C. vulpina v glavnem na-
našajo na podlesni šaš. Tako je v Turčiji po zadnji reviziji znana samo vrsta C. otrubae (Nilsson, 1985). Po reviziji materiala v LJU, se je izkazalo, da je material iz Črne gore (Plav), Srbije (Vojvodina, Korilovo) in Romunije (Margineni, Luncani) določen kot C. vulpina v resnici C. otrubae, prav tako v zadnji izdaji bolgarske flore omenjajo samo vrsto C. otrubae (Andreev et al., 1992). Meszaros-Draskovitseva (1968) omenja posamično uspevanje lisičjega šaša še v Romuniji in Jugoslaviji (Vršac), kjer verjetno poteka jugozahodna meja njegovega areala, ki se proti zahodu nadaljuje tudi po ozemlju Slovenije (v Furlaniji Julijski krajini je le še vrsta C. otrubae (Poldini. 1991)). Tudi edina recentna navedba o pojavljanju vrste C. vulpina v južni Istri (Starmuhler, 1999), se je po reviziji materiala (shranjenega v KL) izkazala za napačno.
Karte razširjenosti so s pomočjo paketa klišejev Kararas 3.0 (Jogan, 2001) narejene na podlagi analiziranega materiala in ostalega revidiranega materiala, ki ni bil vključen v analizo, ter iz lastnih popisov.
4, Naravovarstvo
V ''Rdečem seznamu" (Wraber & Skoberne, 1989) sicer ni zastopana nobena od obravnavanih vrst, sta pa obe uvrščeni v avstrijski Rdeči seznam (Niklfeld 1999), kjer ju obravnavajo kot ogroženi vrsti (analogna IUCN kategorija: VU). V Rdečem seznamu avstrijske Štajerske (Zimmermann & al., 1989) je obravnavana le C. otrubae kot "ogrožena", kar kaže na to, da je tam C. vulpina pogostejša (ob poznavanju njunega areala je to pričakovano).
SI. 4: Znana razJurjenost vrst Carex vulpina L. (kvadrat) in C. oirubae Podp. (trikotnik) v Sloveniji Fig. 4: Known drstibutton of Carex vulpina (square) and C. otrubae (triangle) in Slovenia
Carex vulpina / otrubae
Glede na poznavanje razmer, v katerih vrsti uspevata v Sloveniji, kjer je bilo veliko nahajališč v zadnjih desetletjih že uničenih, predlagava vključitev vrste C. vulpina kot ranljive (IUCN: VU), v slovenski Rdeči seznam.
5. Nerešena problematika
Iz analize se ne da jasno sklepati, do katere nadmorske višine vrsti segata in ali se morda topogledno tudi razlikujeta ter ali lahko katero od vrst pričakujemo v alpskem fitogeografskem območju, od koder ni nobenih podatkov o uspevanju.
Prav tako ostaja odprto vprašanje o pravilnosti določitve vrst, ki so bile zajete v študijo kromosomskih števil (Druškovič & Sušnik, 1975, 1976). Če predpostavljamo, da so bile rastline določene s pomočjo Male flore (Martinčič, 1969), kjer so navedeni znaki neustrezni, potem tudi določitev vrst ni zanesljiva, kljub temu, da se ugotovljena kromosomska števila ujemajo s predhodnimi znanimi navedbami (C. vulpina-. 2n = 66, 68 in C. otrubae: 2n = 60).
Prav tako ostaja odprto vprašanje uporabnost nekaterih že omenjenih razlikovalnih znakov (prečna nagubanost in žleza-vost trebušne strani listnih nožnic, krilatost stebel), ki so se v tej analizi izkazali za nejasne oz. neuporabne. Potrebno bi bilo ugotoviti, ali ne gre morda za znake, ki se spreminjajo z geografsko lego.
6. Zahvale
B. Vrešu, U. Šilcu, A. Seliškarju in W. Star-miihlerju se najlepše zahvaljujeva za posojo herbarijskega materiala, botaničnim kolegom B. Frajmanu, T. Bačič, S. Strgulc-Krajšek in J. Plazar pa za kritične pripombe pri pisanju članka.
7. Summary
Carex vuplina agg. is represented in Slovenia with two taxa: C. vulpina and C. otrubae. Although these are two distinct species, they have been treated as one species or C. otrubae was subordinated to C. vulpina merely as a subspecies or a variety in the past. Distinguishing characters which have been used are pretty variable and hence mostly useless. In the 1950's some reliable diagnostic characters (shape of epidermal cells of utricle, split of utricle's beak) were discovered.
During the present study of material from herbarium LJU and some personal collections sample of 47 OTU's was scored for 25 characters. For the discrimination of taxa two mentioned reliable characters were used. After that the distibution of other 22 character states was analysed for both taxa and determination key based on these analyses was made:
1 Basal sheaths persistent, ± without fibres, stem under inflorescence 1,1-2,5 (3,1) mm wide, leaves 4-8 (9) mm wide, upper stem leaf 10-40 (50) cm long, ligule arch acute, longer than wide (look at several leaves!), inflorescence (1,8) 25 (6,5) cm long, pale brown or pale green, outer wall of epidermal cells of utricle's flat, so utricles are shiny, epidermal cells oblong (2-3-times longer than wide), beak not slit down the back: Cmay-imal difference 0,3 mm), nut (1,9) 2,12,4 (2,7) mm long-----C. otrubae Podp,
- Basal sheaths remainig as fibres, stem under inflorescence 1,8-3 mm wide, leaves (4) 5-8 (10) mm wide, upper stem leaf 25-60 cm long, ligule arch obtuse to truncate, wider than long (look at several leaves!), inflorescence (4) 5-8 cm long, rippen distinctly brown, outer wall of epidermal cells of utricle's convex, so
utricles are minutely papilose and dull, epidermal cells jsodiametric (as long as Wld«). beak slit on abaksial rhao.V) ^ (0.3) 0.5-1.5 mm deeper nut 1,8-2,3 mm long--------------------------C. vulpina L.
Some characters that are used as distinguishing ones by some other authors were shown as useless: interruption of inflorescence, length of utricle, presence of veins on utricle, position of corky tissue in utricle and length of bracts. Some characters also mentioned in the literature could not be properly observed in herbarium specimens: female glumes (apex, color and edge roughness), stem wings (they were observed in the field where both taxa were winged), wrinkles and glands of inner face of sheath (they were not distinct at herbarium material), auricles of bracts (variable structure so the definition of measurement is difficult, only the color was observed).
Herbarium material was re-determined and the distribution map represented here was made. We can see that known localities of C. vulpina are scattered in central and
eastern Slovenia and that C. otrubae is more common in the western parts and scattered all over Slovenia. These results agree with data and distribution maps of other authors.
Most C. vulpina records from the SW Balkans probably refer to C. otrubae. After last revision of the Turkish flora only C. otrubae has been reported from that country (Nilsson, 1985), and the 1992 issue of Boi-garian flora mentions only this species, as well (Andreev et al., 1992). Our revision in the herbarium LJU also revealed that the material from Montenegro (Plav), Serbia (Vojvodina, Korilovo) and Romania (Margineni, Luncani) previously determinated as C. vulpina was in fact C. otrubae. On the other hand Meszaros-Draskovits (1968) mentions some localities of C. vulpina from Romania and Yugoslavia (Vrsac) which are probably on the SW border of its range. The border is continuing through SW pan of Slovenia and in Friuli-Venezia Giulia in Italy only C. otrubae is known (Poldini, 1991). Also recent records of C. vulpina in Istria (Starmuh-ler, 1999) is based on wrongly determinated material of C. otrubae (rev. B. Trcak, 1999).
8. Literatura
Chater, A O., 1980: Carex. In: Tutin, T. G. & al. (eds.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge- 290-323 "'(O: t24SUlNiK' 1975: &°mOSOmska ätevila -topniko,'slovenske flore II BilS vesl-
DR" (S-H5-SrK' 19?6: Ki°mOSOmSka StCVÜa zast°Pnikov slovenske flore III. Biološki vest-
egorova, T. V., 1966: Osoki SSSR, vidy podroda Vignea. Nauka, Moskva, Leningrad
Egorova, 1. V., 1990: Sistema roda Carex (Cyperaceae) florbi SSSR. Bot. žurn. 75(6), Leningrad: 858-
Hartl, H. & al. 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blutenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. Hayek, A„ 1932-33: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae 3. Berlin. Hayek, A. von, 1956: Flora von Steiermark 11/2 Graz
JHfERmv°a (erdJr:,,ü8"i9A09^'1UStnerte Fl0ra V°n Mit*l-E"ropa W2. A. P.chler's Witwe & Sohn, Wien
Sah n	h-i DAVID'R' W' 1982: SedgeS Bri,ish Isles- B-™- Lo"do„.
Jogan' n" 2000 m ^ " ^^ " S1S,CmatSke b°tanike (delovna verziia>- Samozaložba, Ljubljana. LjuSjana	^ V3JC 'Z SIS™ke botanik* (2. .zdaja delovne verzije). Samozaložba,
Jogan, N„ 2001: KARARAS 3.0 (komplet klišejev za KArttranje RAzSirjenosti RAstlin).
Jovanovic-Dunjic, R.. 1976: Car« L.. In: Josipovrč, M. (ed.): Flora SR Srbije 8. SANU, Beograd: 182-
Kern J. H. & T. J. Reichgeld, 1954: Flora Neerlandica 1/3. Koninklijke Nederlandse Botanische Vereniging, Amsterdam.
Lemke, W 1966: Carex. In: Rothmaler, W. (Begr.): Exkursion,flora von Deutschland 4, Kritischer
Band. Volk und Wissen Verlag, Berlin: 55-67. Maly, J. K., 1868: Flora von Steiermark.
Marchesetti, C. 1896-97: Flora di Triestc e de' suoi dintorni. Tricste
Markova, M„ 1992: Cyperaceae. In: Andreev, N. & al„ 1992: Opredelitel na visšitc rasteni.a v B'l-ganja. Nauka i izkustvo, Sofija: 348-365.
MARTlNčtč, A., 1969: Carex. In Martinč.č, A. & F. SušNIK: Mala flora Slovenije. CZ Ljubljana Maruncic, A., 1984: Car«. In Marttnčič, A. & F. Sušnik: Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana Mart.ncic, A 1999: Car«. In MartinčIč e, al. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije Ljubljana: 694-707.	'
Maver, R, 1952: Seznam praprotn.c in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 5. SAZU, classis IV Ljubljana Meszaros-Draskovits, R.. 1968: A Car« Crubae Podp. Magyarorszagon. Botanikai közlemenyek 55
Murmann, O. A., 1874: Beiträge zur Pflanzengeographie der Steiermark mit besonderer Berücksichtigung der Glumaceen. Wien.
N.klfeld H. 1999: Rote Listen gefaehrdeter Pflanzen Oesterreichs. Austria medien Service, Graz nilsson O 1983: Carex. In: Davis, P. H.: Flora of Turkey and the Fast Aegean Islands, vol 9 Edinburgh University Press, Edinburgh.
Oswald, K„ 1994: Carex. In Fischer, M. (Hrsg.): Exkursionsflora von Östcire.eh. Ulmer Verla» Wien
Sana'	"	^ in praprotnic' krnska zaloga šolskih knjig in Ji
Piskernik, A„ 1951: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic, 2. izd, DZS, Ljubljana
poldini. L., 1991: Atlante corologico delle plante vaseolari nel Friuli-Venezia Giulia Dirczione re-
fjZe dellC f°reS,e 6 de" ParCHi & U"iVersila dCgli Studi di Trieste- Dipartimento di biologia.
Pospichal. E„ 1897-99: Flora des österreichischen Küstenlandes 1-2. Leipzig Wien Schlosser, J. & L Vukotinovič, 1868: Flora Croatica.
schultze-Motel, W.. 1968: Car«, in: Hegi. G. (ed.): Illustrierte Flora von Mittel-Europa IV/2 Carl Hanscr Verlag, Muenehen.
Sebald, O. 1998: Carex. In: Sebald, O. & al.: Die Farn- und Blüttenpflanzen Baden-Württembergs Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart: 47-248	'
Srbnescu I. & E l NvArädy, 1966: CyperaU,. In: Svulescü, T, Flora Reipubheae Socialisticae Romania XI. Editura Academiei RSR.
StarmüHler, W., 1999: Vorarbeiten zur einer "Flora von Istrien" 2. Carinthia II 189/109' 431-466 Teppner, H 1967: Carex vulpina L. und C. otmhae Podpra. Mitteilungsblatt (Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark, Floristische Abeitsgemeinschaft) 9: 1-2.
Wraber, T. & P Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije Varst Nar. (Ljubljana) 14-15: 9-428,	J
Iris cengialti Ambr. (Iridaceae) in Slovenia - karvological analyses
Iris cengialti Ambr. (Iridaceae) v Sloveniji - kariološka analiza Božena Mrrič, Zinka Pavletic
Botanički zavod PMF-a, Sveučilišta u Zagrebu. Marulicev trg 20/11, HR - 10 000 Zagreb E-mail: bozena@croatica.botanic.hr
bvlecek: članek obravnava kanološke značilnosti alpske vrste Iris cengialti Ambr. iz serije Pallidae (A
Sni Z' T V° 'tT S!0Venije	komparativni mater,al pa iz Italje
Ceng,o Alto -1, cengialti s. s.). Rezultat, so pokazali in.crpopolacijsku variab.lnost znotraj vrste in up-
SS navajanja nSk!h P°PUlaCij k°r POdVrStC L CenSialnAmh<- ^ ^chinLis (Paulin)
Abstract: The article discusses the katyological features of the Alpine species /. cengialti Ambr from the ser.es PalUdue (A. Kern.) Trinajstic. The samples were from Sloven,a (Komarča. Kobarid) and „m paranve matenal was from Italy (Ceng.o Alto - I cengialti s. s.). The results showed interpopulZi varab.l.tyw.th.n spec.es and the justifiability of treating the Slovenian populations as subsperies / c"" gialti Ambr. subsp. vochinensis (Paulin) Trinajstic.
1. Introduction
A group of connected taxa of the Genus Iris L„ from the Alpine-Dinaric region of Europe characterised by dryskinned spathes was described by TRINAJSTIC (1976) as a separate series Pallidae (A. Kern.) Trinajstih. Following this opinion, the series comprehends the species Iris cengialti Ambr. (AMBROSI 1854), Iris illyrica Tomm (TOMMASINI 1875), Iris pseudopallida Trinajstic (TRINAJSTIC 1976) and the horticultural Iris pallida Lam. (LAMARCK 1789).
The Iris with dryskinned spathe and violet flowers in the Alpine region of Italy was named after its "locus classicus" (Cengio Alto) Iris cengialti Ambr. (AMBROSI 1854). Botanists considered it a species (AMBROSI 1854, KERNER 1871, PAMPANINI 1909, DYKES 1913, LAWRENCE 1953, TRINAJSTIČ 1976, KOHLEIN 1981, PIG-NATTI, 1982; SCHULZE, 1988, SCORT-EGAGNA et al. 1996, MITIČ 1998) or a subspecies from the species I. pallida
(WEBB & CHATER 1980, MATHEW 1981 WRABER 1998, 1999).
In the Slovenian Alps, plants that are different but nevertheless related to the Italian irises, have been described as /. cengialti f. vochinensis Paulin (PAULIN 1917). MAYER (1952) described these plants as a variety (/. cengialti Ambr. var. vochinensis (Paulin) Mayer), TRINAJSTIC (1976) as a subspecies (/. cengialti Ambr. subsp. vochinensis (Paulin) Trinajstic, SUSNIK (1984) as I. illyrica, TRP1N & VRES (1995) take over the Paulin name, and WRABER (1998, 1999) considered them I. pallida Lam. subsp. cengialti (Ambr.) Forster. as did WEBB & CHATER (1980),
With regard to Ihe controversy about the taxonomic status of the series Pallidae and subcategories (WEBB & CHATER 1980, MATHEW 1981, WRABER 1998, 1999), taxonomic investigations of its Alpine-Di-naric populations were carried out (MITIC 1998, MITIC et al. 1999). The presence of four separate groups was established, and to those groups a separate taxonomic status
can be ascribed, which tends to confirm the opinion of TRINAJSTIC (1976). One of those groups corresponds to the description of the I. cengialti species (Alpine populations from Italy and Slovenia).
Because of the taxonomical importance of cytological data for the genus Iris and the Pallidae series (SIMONET 1934, MITRA 1956, MITRA & RANDOLPH 1959, RANDOLPH & MITRA 1959, LAUSI 1964, RICCI 1970/71, TRINAJSTIC & LOVASEN-EBERHARDT 1977, SAUER & LEEP 1979, TRINAJSTIC et al. 1980, MITIC 1991), in this paper we present results of karyologica! analyses of the Alpine populations of I. cengialti, with the intention of further explanation of their relationships and completing the re-
classicus" for /. cengialti) were analysed (tab. 1).
For each population, four plants were analysed. A study of somatic chromosome morphology was made using root-tip squash technique and aceto-carmine stain, after pre-treatment with p-dichlorobenzene. The most satisfactory procedure was found to be a 3hour pre-treatment in the p-dichlorobenzene at 4°C. Slides were made permanent by first removing the cover glass, with the freezing technique (C02) and the mounting of the material in Canada balsam.
Morphometrical characteristics of chromosomes have been worked out based on the analyses of ten metaphase plates (according to RAFFINSKI & PASSAKAS 1976, SAUER & LEEP 1979). For each
Tab. 1: The populations sampled: name of locality; co-ordinates: Latitude (N) and Longitude (E).
	Co-ordinates					
		N			E	
Locality						
Cengio Alto	45°	45'	30"	IIe	40'	0"
Komarča	46°	17'	47"	13'	47'	40"
Kobarid	46°	16'	30"	13°	33'	5"
suits of morphological analyses (MITIC et al. 1999).
There are few data about I. cengialti chromosome morphology and number. We have only a few references about I, cengialti chromosome studies (SIMONET 1934, MITRA 1956, SUSNIK 1962, SCORTE-GAGNA et al. 1996). For Slovenia, only SUSNIK (1962) has given any information about the number of chromosomes.
2. Material and methods
Two populations from Slovenia (Ko-marca and Starijski vrh, near Kobarid) and one from Italy (Cengio Alto - the "locus
population and for each chromosome pair the following parameters were estimated: the arithmetical mean of relative chromosome length (RL), arithmetical mean of relative length of longer chromosome arm (LA), arithmetical mean of relative length of shorter arm (SA), arm ratio (AR) and position of centromere (PC: M-metacentric, SM-submetacentric, ST-subtelocentric chromosome).
Photomicrographs were taken for the most successful metaphase plates with a microscope OPTON III, and camera lucida drawings of karyotypes were made with ZEISS apparatus. For idiograms the homologous chromosomes have been arranged in decreasing order of size.
3. Results
For all the populations analysed, the mitotic number of chromosomes 2n=24 and the interpopulation variability in chromosome morphology have been established. Two groups of karyotypes (fig. 1) and idio-grams (fig. 2) have been established, but all karyotypes have relatively large chromosomes (tab. 2).
All karyotypes have one metacentric pair of chromosomes and the others are submetacentric or subtelocentric. Interpopulation variability in chromosome morphology is obvious in the number of chromosome pairs with satellites. That is, the Slovenian populations have shown uniformity and have two chromosome pairs with satellites, white the Italian population has three chromosome pairs with satellites.
CENGIO ALTO
KOMARČA
KOBARID
■ i i i i i M i i 11 Ii i i i 11 i i m
liiiilitii,.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
10 fmi
Fig. 2: idiograms of somatic chromosomes of the si
specics r. cengialti populations.
t„Rr"f	off* cngiolti populations: relative length of chromosomes (RL) rel-
Tmere tPC M °T	^ ^	°f shor,er ™ (SA>'	<AR>.	of ce -
'ZZ I1 plT	ST-subtelocentric chromosome), Chrom. no. - the ordinal number of
Chrom, no.		1	2	3	4	5	6	7	8	9	io	li	12
Population													
													
C. Alto	KL	9,95	6,30	7,30	6,60	6,45	6,00	5,85	5,50	5,05	4,50	4,05	3,85
	LA	5,13	4,40	5,48	5,05	4,59	4,22	4.75	4,30	3,94	3,55	3,23	3,15
	SA	4,82	1,90	1,82	1.55	1,86	1,78	1,10	1,20	1,11	0,95	0,82	0,70
	AR	1,06	2,32	3,01	3,23	2,47	2,37	4,32	3,58	3,55	3,74	3,94	4,50
	PC	M	SM*	ST*	ST*	SM	SM	ST	ST	ST	ST	ST	ST
													
Komarča	RL	9.83	7,08	6,60	6,23	6,05	6.55	6,13	5,75	5,08	4,55	4,08	3,80
	LA	4,98	4,98	4,95	4,35	4,23	4,77	5,03	4,43	3,87	3,68	3,28	3,16
	SA	4,85	2,10	1,65	1,88	1,82	1,78	1,10	1,32	1,21	0,87	0.80	0,64
	AR	1,03	2,37	3.00	2,31	2,32	2,68	4.57	3,36	3,20	4.23	4,10	4.94
	PC	M	SM*	ST*	SM	SM	SM	ST	ST	ST	ST	ST	ST
													
Kobarid	RL	9,94	7,12	6.56	6,16	6,38	6,40	6,06	5.64	5.16	4,62	4,08	3.86
	LA	5,04	4,80	5.01	4,33	4,47	4,60	4,93	4,48	4,02	3.72	3,18	3,06
	SA	4,90	2,32	1,55	1,83	1.91	1,80	1.13	1,16	1,14	0,90	0,90	0,80
	AR	1,03	2,07	3,23	2,37	2,34	2,56	4,36	3,86	3,53	4,13	3,53	3.82
	PC	M	SM*	ST*	SM	SM	SM	ST	ST	si-	si-	ST	ST I
* - Chromosome pairs with satellite
Both Slovenian populations have the first chromosome pair metacentric; the second, fourth and sixth pairs submetacentric; the third, and seventh to twelfth pairs are subtelocentric. The second and third pairs have satellites.
In the Italian population the first chromosome pair is also metacentric. The second, fifth and sixth pairs are submetacentric; the third, fourth and seventh to twelfth pairs are subtelocentric. The second, third and fourth pairs have satellites.
4. Discussion
For all three populations analysed, mitotic number of chromosomes 2n=24 has been established, which corresponds to pre-
vious studies of somatic chromosomes of the species I. cengialli (SIMONET 1934, M1TRA 1956, SUSNIK 1962, SCORTE-GAGNA et al. 1996) and of the Paliidae series (SIMONET 1934, MITRA 1956, I-OVE & LOVE 1974, M1T1C 1991, MITJC 1998).
All karyotypes have been characterised as having relatively large, morphologically variable chromosomes, with one metacentric pair of chromosomes (the first pair), the others being submetacentric or subtelocentric. Also, morphometrical analysis of chromosomes has shown up variability at the population level, where two groups can be distinguished. That is, in one group there are the Slovenian populations, which have revealed uniformity and have two chromosome pairs with satellites, and one submeta-
centric pair more than Italian population. The other group is made up of the Italian population with three chromosome pairs with satellites.
Comparison of all the idiograms from this investigation with those shown in former papers (MITRA 1956, LAUSI 1964, MITIC 1991, SCORTEGAGNA et al 1996), shows chromosome morphology similarities among some of the populations. For example, the idiogram of the Italian population Cengio Alto resemble that of the Italian population Passo di San Uboldo (SCORTEGAGNA et al. 1996). Idiograms of Slovenian populations resemble those of 1. illyrica from the north Adriatic littoral (MITIC 1998). The Italian population of /. cengialti has an idiogram resembling those of I. illyrica from the northeast Adriatic littoral (MITIC 1998), with a very similar fourth satellite chromosome pair.
The existence of chromosome morphological variability has already been established for different species of the genus Iris CMITRA 1956, SAUER & LEEP 1979), the reason for which might be affinity of large chromosomes to structural mutations SAUER & LEEP 1979).
For the investigated populations of the I. cengialti species, five or six pairs of symmetrical (metacentric and submetacentric) chromosomes have been established. Because of the consideration that the number of (a)symmetric chromosomes can reflect more or less of a range of speciation (SI-MONET 1934, MITRA 1956), and with regard to the more symmetric chromosomes in /. cengialti populations and the whole Pallidae series (MITIC 1998), we can presume that the speciation process within the series is not complete.
The results of our analyses complement the results of morphological analyses of the Alpine-Dinaric populations of the Pallidae series (MITlC et al. 1999) and tend to bear out the opinion about the taxonomical range
of the Slovenian dry skinned Irises as constituting a separate subspecies named I. cengialti Ambr. subsp. vochinensis (Paulin) Trinajstic.
5. Summary
Within taxonomical investigations of the Alpine-Dinaric populations of the series Pallidae (A. Kern.) Trinajstic, Genus Iris L. (MITIC 1998, MITIC et al. 1999), the presence of four separate groups has been established. A separate taxonomic status can be ascribed to these groups, which tends to confirm the opinion (TRINAJSTIC 1976) that there are four species in this complex: I. pallida Lam. (LAMARCK 1789), 1 cengialti Ambr. (AMBROSI 1854), I. illyrica Tomm. (TOMMASINI 1875) and /. pseudopallida Trinajstic (TRINAJSTIC 1976).
In this paper we present the results of karyological investigations of the Alpine species /. cengialti, with the accent on the Slovenian populations named 1. cengialti Ambr. subsp. vochinensis (Paulin) Trinajstic.
Two populations from Slovenia - Ko-marca and Kobarid (Starijski Vrh) were analysed. The results were compared with those of investigations into typical I. cengialti from the Italian population from Cengio Alto (the "locus classicus" for /. cengialti).
A study of somatic chromosome morphology was made using root-tip squash technique and aceto-carmine stain, after pre-trcatment with p-dichlorobenzene. For each population and for each chromosome pair, chromosome length (with length of longer and shorter arm), arm index and type of chromosomes were estimated. The results are shown in a table (tab. 2), in photomicrographs of karyograms (fig. 1) and by idiograms (fig. 2).
For all the populations analysed, the mitotic number of chromosomes 2n=24
with relatively large chromosomes has been established. All karyotypes have one metacentric pair of chromosomes, while the others are submetacentric or subtelocentric. Interpopulation variability in chromosome morphology and a different number of chromosome pairs with satellites have been established. The Slovenian populations revealed uniformity and have two chromosome pairs with satellites and one submetacentric pair more than the Italian population. The Italian population has an idiogram with three chromosome pairs with satellites. Those results tend to confirm the opinion that the taxonomical range of Slovenian dryskinned irises constitutes a separate subspecies, named I cengialti Ambr. subsp. vochinensis (Paulin) Trinajstič.
Karyogram shape similarity in the populations analysed and in other populations of the Pallidae series point at their relationship and indicate that the procession of spe-ciation within the series is still incomplete.
6. Sažetak
U okviru taksonomskih istraživanja alp-sko-dinarskih populacija serije Pallidae (A. Kem.) Trinajstič, roda Iris L. (MITIČ 1998, MITIČ et al. 1999) utvrdena je prisutnost Četiriju odvojenih skupina, kojima se može pripisati rang vrste, što potvrduje mišljenje (TRINAJSTIČ 1976) o postojanju četinju vrsta tog kompleksa: I. pallida Lam. (LAMARCK 1789), I cengialti Ambr. (AM-BROSI 1854), /. illyrica Tomm. (TOMMASINI 1875) i I. pseudopallida Trinajstič (TRINAJSTIČ 1976).
Ovim radom prezentiramo komparativna kariološka istraživanja alpske vrste I cengialti. Istražene su dvije populacije iz Slovenije - Komarča i Kobarid (Starijski vrh), opisane kao I. cengialti subsp. vochi-
nensis (Paulin) Trinajstič. Rezultati su kom-parirani s rezultatima istraživanja tipične vrste I. cengialti iz talijanske populacije Cengio Alto ("locus classicus" za I. cengialti).
Analizirani su mitotski kromosomi iz meristema korjenovih vršaka, dobiveni standardnem "squash" metodom, bojenjem ace-tokarminom, nakon pretretmana p-diklor-benzenom. Za svaku populacijti i kromosomski par izračunati su relativna duljina kromosoma (s duljinom duljeg i kračeg kraka), indeks krakova i tip kromosoma. Rezultati su prikazani tabelarno (tab. 2), te fotografijama kariograma (fig. 1) i idiogrami-ma (fig. 2).
Za sve tri istražene populacije vrste /. cengialti utvrden je mitotski broj kromosoma 2n=24, a sve kariotipove karakterizira-ju relativno veliki kromosomi varijahilne morfologije. S vi kariotipovi imajupojedan metacentričan par kromosoma (prvi par), a ostali kromosomi su ili submetacentric™ ili subtelocentrični. Takoder je utvrdena inter-populacijska varijabilnost morfologije kromosoma i broja satelitskih kromosoma Slovenske populacije pokazuju uniform-nost idiograma u kojima su utvrdena dva para satelitskih kromosoma i jedan submetacentrics par više, dok su u talijanskoj populaciji utvrdena tri para satelitskih kromosoma. Ovakvi rezultati, uz rezultate morfološke analize (MITIČ et al. 1999), doprinos su mišljenju da se slovenskim populacijama perunika suhokožičastih spa-ta može pripisati taksonomski status podvrste - /. cengialti Ambr. subsp. vochinensis (Paulin) Trinajstič.
Sličnost u izgledu kariograma istraženih populacija s kariogramima ostalih populacija serije Pallidae ukazuje na njihovu povezanost i nezavršen proces specijacije un-utar serije.
7. References
Ambrosi, F., 1854: Flora del Tirolo Méridionale 1 Padova Dykes, W. H. 1913: The Genus Iris. London
Kerner, A., 1871 : Über Iris cengialti Ambrosi. Österr. Bot z 21- 225-231 Köhlein, F., 1981; Iris. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart. Lamarck, J. B„ 1789: Encyclope'die méthodique, botanique 3. Paris LausI, D„ 1964: Contribution to the karyology of Iris illyrica Tomm. Ist. Bot Trieste 18' 1-9 Gn M" 1953 A reclassification of the genus his. Gentes Herbarum 8: 346-371 ' Love, A. & D Love, 1974: Cytotaxonomical atlas of the Slovenian flora. Verlag von j Cramer Lehre Mathew, B 1981 : The Iris. B. T. Batsfurd Ltd., London.
M^ io^^r: prapric ¡n CVCtniC slovcnske«il	SAZU, Ljubljana.
Mme, B„ 1991: Kanoloska analiza nekih populacija vrsta Ins pallida, I illyrica \ L ps J,„pallida (hi-daceae). Acta Bot. Croat. 50: 91-98.
MmC. B. 1998: Taksonomska istrazivanja alpsko-dinarskih vrsta roda Iris L. serije PaUidae (Kerner) Trinajstic (Iridaceae). Disertacija (mser.), PMF Zagreb	ferner)
M,Tfn fh:	Z: LlBER ,Z:	& Trinajstic, ,999: Morphological relationship, with-
in the Alpme-Dmaric populations of the Genus Iris L„ series Pallidae (A. Kern.) Trinajstic (Iri-daceae). Period. Biol. 101(3): 245-25,.
Mitra, J„ 1956: Karyotype analysis of bearded Iris. Bot Gaz 117- 265-292
Pampanini, R., 1908: Un Iris probablimente , brida de,]' /. illyrica Tomm. e delf /. pallida Lam ed una nuova varieta di quest ultima. Bull. Soc. Bot Ital 135-137
pZrA1' Ro',!9?9 V!,hcf"fat" Ambr- e Ic forme. Nut,v. Giern. Bot. I,al. 16(1): 63-96. Paulin, A., 917. Ins ceng.ata Ambrosi und Centaurea alpígena Paulin. zwei für Krain neue Pflanzen
aus der Wocheiner Alpen. Carniolia 8: 93-109 PiGNATn, S„ 1982: Flora d" Italia 3. Edagricole, Bologna
Rakinski, N. J. & T. Passakas, 1976: Chromosomal differentiation within Crocus vernus agg (Iri-daceae) in the Carpatics Mts. Plant Syst Evol 125' 1-18
RATL93-& J' MlTRA' 1959: K**0*«» of ¡risputnila and related species. Amer. Jour. Bo,..
Ricci, L, 1970/71 : Iris sisyrinchium L.: analisi citotassonomiche. Ann. Bot. (Roma) 30- 187-->06 Sauer, W. & H. j. Leep 1979: Karyologische Untersuchungen an anatolischen und südosteuropäischcn
¿werg fr«-sippen: Ins attica, I. meüita und /. reichenhachii. PI Syst Evol Hl-81 mfi Schulze, W„ 1988: Wild-fris für den Garten. Fortschritt Erfurt, Jena
Scortegagna, SR. Marucci, N. Brentan & N. Tornadorh, 1996: Primo contributo alla conocen za d, I, is ceng,ata Ambr. ssp. veneta (Pamp.) Trinajstic (Iridaceae). Ann, Mus. civ. Rovereto 2(1 V 257-273
U>(16) 231 383 NOUVelleS reChtrCheS Cyt0l0g,ques Ct ®eneli^es chez Iris. Ann. Sei. Nat. Bol
Slšnik, F., 1962: Število hromosomov nekaterih naših rastlinskih taksonov. Biol vestn 10- 3-9 Susnik, F., 1984: Družina Iridaceae - Pcrunikovkc. In: A. Martinčic & F. Sušnik (eds.)- Mala flora Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana
Tommasini, M 1875: Sulla vegelazionc deli isola' d, Veglia ctc. In: Cubich. g. (ed.) Notizie natura,i
e stonehe deli isolla di Veglia. Documenti sull' Isolla di Veglia. Trieste 7-87 Trinajstic, I., ,976: Beitrag zur Taxonomie des Iris pallida Komplexes. Bi¿sistematika 2 (!)• 67-78 Trinajstic, I. 1983: Visiantjev "Stirptum Dalma.icarum specimen"- preteča djela "Flora Dalmática" Muzej grada Sibenika, Sibenik.
trinajst,i I. & ž. Lovašen-Eerhardt, 1977: Prilog citologiji i horologiji taksona Iris attica Boiss e,
Heldr. ( Iridaceae) u ñor, Jugoslavije. Biosistematika 3(1)- 61-68 Trinajst*, I.. D. Papeš ž. Lovašen-Eerhardt & Lj. Bacani, 1980: Biosistematska i kariološka istrazivanja roda Ins L. (Iridaceae) u flori Jugoslavije. IV S.mpozij biosistematičara Jugoslavije Režime, referata, Derdap, 25.
wZ' n f BP	ReSis,erfl<^ Slovenije. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana
Vnl PretACa°mbCX' ^ " ' ^ T " ^ & V »	^
WR Hladnik'ia !o84f°tUlaC n°menC'atUram cditionis Mala Flora Slovenije anni 1999 speetantes. WR Ljubljana 9991 L' ^	^ ^ **** S'°Venije' TdlniŠka založba Sk,venije-
Ugotavljanje križancev doba {Quercus robur L.) in gradna (iQuercus petraea (Matt.) Liebl.) z morfološko analizo listov
Assessment of common (Quercus robur L.) and sessile oak (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) hybrids by morphological leaf analyses
Drago Trajber1, Andrej Breznikar2, Tomaž Sinkovič3, Franc Batič3
Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 17 SI-9000 Murska Sobota, Slovenija J' Oddelek za gozdarstvo BF, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Oddelek za agronomijo BF, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Izvleček; Graden (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) in dob (Quercus robur L.) sta v zahodni Evropi sim-patricni vrsti, z veliko variabilnostjo njunih morfoloških znakov. Pojavi križanja obeh vrst pa problem vrstne determinacije še otežujejo.
Raziskavo smo izvedli na desetih populacijah gradna in doba v Sloveniji. Na vzorcu 5 dreves na ploskev smo uvedli morfometrijske analize listov. Na vsakem drevesu smo izbrali do 100 listov s kratkih poganjkov, ki so bil. dobro osvetljeni. Ocenjeno in izmerjeno je bilo osem parametrov listov. Za vrednotenje podatkov smo uporabili deskriptivne in multivariate statistične metode kot je diskiiminativna analiza Analize so pokazale, da obstajajo značilne razlike med drevesi in med populacijami. Rezultati so pokazali, da najboljšo osnovo za razlikovanje doba in gradna nudijo dolžina listnega pecl-ja, dolžina listne ploskve, Število listnih krp od ocenjenih lastnosti listov pa število interkalarnih žil in d akavost listov. H.bridi doba in gradna so najpogostejši na Zgornjem logu 2 na rastiščno prehodn, ploskvi doba in gradna. Na ostalih ploskvah najdemo predvsem graden z introgresijo genov doba.
Abstract: Sessile oak (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) and common oak (Quercus robur L ) are in western Europe sympatr.c species with great morphological variability. The hybridization of oaks make species determination even harder.
The experiments were carried out on ten populations of sessile and common oak in Slovenia For mor-phometncal analyses leaves were sampled from five trees in one population. Up to 100 leaves were sampled trom short well light twigs. Eight leaf parameters were assesed or measured. For interrelation of results descriptive and multivariate statistical methods like discriminative analyses were used Analyses showed significant differences among trees and populations. Results showed that the most discriminate morphological data are leaf petiole length, leaf lamina length and number of lobes Of assessed leaf parameters, number of intercalar veins and leaf pubescence are important. Hybrids of both species are more frequent in Zgornji log 2 on ecological intermediate plot of common and sessile oak On other plots mostly sessile oak was detected with introgression of common oak genes
1. Uvod
Rod hrastov (Querc.us) poseljuje velik del severne poloble. Obsega od 200 do 600 listopadnih in vednozelenih vrst - njihovo število v strokovni literaturi zelo varira (Krahl-Urban 1959, Kleinschmit 1993, Hegi 1957). Zaradi sposobnosti medsebojnega križanja
prihaja do velike polimorfnosti in variabilnosti morfoloških znakov (Trinajstič 1988, Fran-jič 1993, Dopouey & Badeau 1993, Aas 1990, Batič et al. 1995, Batič et al. 1997). Ta pojav je v Evropi še posebaj zanimiv pri dobu in grad-nu, ki sta najbolj razširjeni vrsti hrasta v evropskem prostoru. V zadnjem času je vse več trditev, da sta dob in graden jasno ločeni
vrsti (Dopouey & Badeau 1993), vendar zaradi pojavljanja križanja razlike med vrstama vse bolj izginjajo (Aas 1993).
Naravna areala doba in gradna sovpadata in obsegata pretežni del Evrope (Krahl-Ur-ban 1959, Leibundgut 1991). Horizontalna razširjenost pri gradnu je znatno manjša kot pri dobu, graden ne gre toliko v kontinentalna področja. Območje uspevanja gradna v višjih legah ne določajo le temperaturne razmere, ampak tudi tip in lastnosti tal, ek-spozicija, pojav temperaturne inverzije, količina snega in konkurenčna moč ostalih drevesnih vrst v gozdnih fitoeenozah (Brez-nikar 1997). Graden je znatno bolj oceanska vrsta kot dob. Graden je svetlobna do polsenčna drevesna vrsta, ki rabi topla poletja atlantskega in subkontinentalnega značaja. V klimatskem pogledu se torej graden izogiba ekstremnim področjem, tako po temperaturnih vrednostih, kot po količini padavin, posledica pa je ožje območje razširjenosti kot
pri dobu. Graden je glede mineralne sestave tal manj zahteven kot dob. Uspeva bolj na rahlih tleh, na težkih nižinskih tleh ga ni.
Križanci med dobom in gradnom so pogostejši v srednji in zapadni Evropi (atlantska klima), kjer sta dob in graden sim-patrični vrsti in predstavljajo vegetacijski razred Quercetea robori-petreae.
Od hrastov je v Evropi najbolj razširjen graden, saj znaša njegova lesna masa kar 82% lesne mase vseh hrastovih gozdov (Slika 1.). Dob je v Evropi prisoten v 24 gozdnih združbah, graden pa v 38. V nobenem primeru dob in graden nista prevladujoči vrsti v posamezni združbi. Ti dve vrsti hrasta se v Sloveniji pojavljata predvsem v štirih gozdnih združbah, v katerih sta zastopani z več kot 10% deležem (Zoni 1975, Azarov 1991).
Querco-Fagetum, Košir 1971 s. lat. -gradnova rastišča. Gričevja 160-500 m po-rašča bukov gozd z gradnom.
Legenda: Piiece *
fifŽSŽj " obmotje doba - -območje gradna
□ - Lokacije raziskovalnih ploskev
Slika 1; Območja razšiijenosti doba in gradna v Sloveniji
tílechno-Fagetum, Horvat 1950 s. lat. -gradnova rastišča, združbo najdemo v kolinskem in submontanskem pasu, pa tudi v predalpskem fitogeografskem območju. Od drevesnih vrst najdemo bukev, graden in domači kostanj.
Querco-Carpinetum, Košir 1974 n. n. gradnova rastišča. Nižinski gozdovi hrastov in belega gabra na bogatih rastiščih. V gozdni združbi gabrovja s hrasti najdemo predvsem graden, beli gaber, veliki jesen, gorski javor, maklen.
Querco roboris Carpinelum (M. Wraber 1969) Mannček 1995 - dobova rastišča. Ob vodotokih se pojavljajo rastišča doba in belega gabra. Gozd se razteza od 150-350 m nadmorske višine vzdolž večjih vodnih tokov, njihovih pritokov in ravninah z visoko podtalnico.
To so klasična dobova in gradnova rastišča, kljub temu pa je več kot 50% sestojev z dobom in gradnom na drugih rastiščih (Azarov 1991).
Morfološke značilnosti gradna Razlikovanje različnih taksonov doba in gradna od vrste hibridov, ekotipov, varietet in form temelji še vedno pretežno na morfoloških znakih. Najbolj zanesljive znake najdemo na listih, plodovih in habitusu rastlin (Krahl-Urban 1959).
V našem delu smo uporabili morfološke znake listov. Jasno razlikovanje ni mogoče na osnovi zgolj enega znaka, ampak le z uporabo več znakov in multivariantnih statističnih tehnik kot je diskriminativna analiza ter uporaba metod klasifikacije na osnovi kopičenja (ciusterska analiza) (Rush-ton 1993).
2. Material in metode
Osnovni vir podatkov za analize so bili herbarijski vzorci, ki izvirajo iz desetih populacij hrastov v Sloveniji.
Populaciji Zgornji log 1 pri Slovenski Bistrici in Hrastovec 1 pri Lenartu sodita v skupino dobovih rastišč.
Populaciji Zgornji log 2 pri Slovenski Bistrici in Hrastovec 2 pri Lenartu pa lahko opredelimo kot prehodno rastišče med dobom in gradnom.
Populacije Zgornji log 3 pri Slovenski Bistrici, Hrastovec 3 pri Lenartu, Bukovnica pri Dobrovniku, Pišece pri Bizeljskem, Bojan-ci pri Vinici in Panovec pn Novi Gorici pa spadajo v skupino gradnovih rastišč. Nabrali smo zgolj dobro osvetljene liste s kratkih poganjkov in s tem zmanjšali variabilnost listov pri posameznem drevesu. V vzorec smo
Tabela t: Osnovni podatki o raziskovalnih ploskvah Tabic 1: Basic data of research plots
šifra	populacija	št. dreves v populaciji	n.m.v. (m)	gozdna združba
ZGLOf	Zgornji log 1	5	278-283	Querco roboris Carpinelum M. Wraber 1969
ZGL 02	Zgornji log 2	5	295-310	Querco roboris Carpinelum Wraber 1969ICastaneo ■ Fagetum yyívalicae (Marinček & Zupančič 1979). Marinček in Zupančič1 1995
ZGL03	Zgornji log 3	5	327-341	Cantoneo - Fagetum sylvaticae (Marinček & Zupančič 1979), Marinček in Zupančič 1995
HRA 04	Hrastovec 1	5	237-251	Querco roboris-Carpineium (M. Wraber, 1969)
HRA 05	Hrastovec 2	5	265-290	Querco mboris-Carpmelum (M. Wraber 1969) /Castaneo ■ Fagetum sylvaticae (Marinček & Zupančič [979). Marinček in Zupančič 1995
HRA 06	Hrastovec 3	5	.105-326	Casianeo -Fagetum sylvaticae (Marinček & Zupančič 1979), Marinček in Zupančič 1995
BUK07	Buknvnica		230-240	Hacquetio- Fagetum var .Carex pilosa
BOJ 08	Bojanci	5	270	Hacquetio-Fagetum var. geogr.Epimedium alpiitum (Marinček in Zupančič i 978)
PAN 09	Panovec	5	148	Carici umbrosae-Quercetum peiraeae Poldini in Marinček 1994
PIS 10	Pišece	5	450-490	Hacquctio-Fagelum var geogr. Ruscus hypoglossum (Marinček & Zupančič 1978)Košir 1979
zajeli le zdrave in popolnoma razvite liste. Liste iz vsake populacije smo nabrali s petih dreves, število nabranih listov na posameznem drevesu je bilo različno od ) 1 do 100.
Herbarizirani listi so bili izmerjeni s pomočjo digitalizatorja in računalniškega programa Avtocad z natančnostjo 0.1 mm. Dlakavost listov smo ugotavljali s stere-omikroskopom Zeiss pri 50 kratni povečavi. Merjeni so bili naslednji znaki: dolžina listne ploskve (DL), širina listne ploskve (SL), dolžina listnega peclja (DP), število listnih krp - leva stran lista (KL), število listnih krp - desna stran lista (KD). Ostali znaki, ki smo jih ocenjevali pa so bili: in-terkalarne žile (IŽ), obliko listnega dna, ki je lahko bilo srčasto z ušesci, asimetrično z
ušesci, asimetrično brez ušesc ali klinasto. Posebej smo opazovali še dlakavost listne ploskve, žil in listnega roba na zgornji in spodnji strani lista. Tako smo ovrednotili tip, lego in gostoto dlačic. Za statistično ovrednotenje smo uporabili programski paket Statistica for Windows 4.3.
Uporabljene statistične metode lahko razdelimo na deskriptivno statistiko, test re-gresijskih koeficientov z analizo variance z F-testom in diskriminativno analizo.
Deskriptivna statistika
Pri statistični analizi so bili na osnovi zbranih vrednosti vzorca za posamezno drevo in za posamezne parametre izračunani: aritmetična sredina, standardni odklon, koe-
Tabela 2: Prikaz vrednosli aritmetičnih sredin lastnosti lista po populacijah Table 2: Median values of leaf parameters by populations
!
ŠIFRA	POPULACIJA	VRSTADRKVESA	n	DL (mm)	ŠL (mm)	DP (mm)	KL	KD
ZGL01	Zgornji iDg 1	dob	5	99.27	73.40	9.88	4.55	4 59
ZGL02	Zgornji log 2	dob/graden	5	95.13	65.14	12.13	5.94	5.92
ZGL 03	Zgornji log 3	graden	5	94.76	65.42	20.53	6.18	6.27
HRA 04	Hrastovec 1	dob	5	91.01	61.02	5.88	5.02	5.14
HRA 05	Hrastovec 2	dob/graden	5	88.99	59.06	14.83	5.31	5.30
HRA 06	Hrastovec 3	graden	5	94.30	68.20	17.00	6.13	6.19
BUK 07	Bukovnica	graden	5	74.30	44.20	15.27	5.16	5.26
BOJ 08	Bojanci	graden	5	84.97	58.50	16.09	5.36	5.44
PAN09	Panovec	graden	5	81.56	51.17	18.99	5.74	5 S5
PIS 10	Pišece	graden	5	86 49	54.07	14.92	5.38	5,37
Pomen kratic:
DL = dolžina listne ploskve ŠL = Širina listne ploskve DP = dolžina listnega pcclja KL = Število listnih kip - levo KD = število listnih krp - desno
ficient variacije (KV%) ter minimalna in maksimalna vrednost. Te podatke smo izračunali za dolžino listne ploskve (DL), širino listne ploskve (ŠL), dolžino listnega peclja (DP), število listnih krp levo (KL) in število krp desno (KD).
Da bi dobili realno sliko o morfoloških razlikah med posameznimi drevesi na podlagi listov smo izpeljali multivariantno analizo na osnovi diskriminativne funkcije. Diskrim-inativna analiza je postopek, s katerim razvrščamo posamezne enote v prej definirane skupine na osnovi linearne kombinacije več spremenljivk. Tako lahko primeijamo dve ali več skupin na osnovi več znakov. Z dobro definiranimi referenčnimi populacijami dosežemo visoko razlikovalno ostrino diskriminativne funkcije in zmanjšamo možnost napačne uvrstitve. Ocenjeni parametri listnov so bili oblika listnega dna, pojav interkalarnih žil in dla-kavost listov. Rezultate ocenjenih parametrov listov zaradi obsežnosti nismo podali, ampak jih samo povzeli.
Oblika listnega dna:
Za obliko listnega dna smo pripravili frekvenčne porazdelitve. Prvi tip listnega dna je srčasto z ušesci, nato asimetrično z ušesci, asimetrično brez ušesc in klinasto. Iz raziskave bi lahko povzeli, da pri dobu prevladuje srčasta oblika listnega dna z ušesci in asimetrična z ušesci, pri gradnu pa klinasta ter asimetrična brez ušesc.
Pojav interkalarnih žil:
Listne žile, ki potekajo v listne zajede (interkalarne žile) so po mnenju mnogih avtorjev (Aas 1990) tehten razlikovalni znak med dobom in gradnom. Interkalarne žile smo ločili v pet kategorij: -jih ni
-	prisotne ena (posamezno)
-	prisotnih več (posamezno)
-	prisoten en par
-	prisotnih več parov
Iz raziskave povzelil da v večini primerov zasledimo pri gradnu naslednje kategorije: jih ni ali prisotna ena, pri dobu pa kategorije prisotnih več parov, oziroma prisoten en par, ali prisotnih več (posamezno).
Prikaz dlakavosti listov posameznih dreves: Dlakavost listov je bila določena za listno ploskev, listne žile in rob lista, tako na zgornji kot spodnji strani listov. Ovrednoteni so samo podatki za spodnjo stran listov. Opredelili smo tri osnovne tipe dlačic:
-	enostavne
-	zvezdaste
-	grmičaste
Povzeli bi lahko, da ima dob v glavnem liste brez ali z zelo redkimi enostavnimi dlačicami, gradnovi listi pa so gosto dlakavi, zanj so značilne zvezdaste in grmičaste dlačice . Pri gradnu se pojavljajo zvezdaste dlačice predvsem na spodnji strani listov (ploskvi, žilah in robu lista), grmičaste dlačice pa se pojavljajo samo na listnem robu.
3. Rezultati:
Rezultati diskriminativiie analize
Statistične primerjave posameznih morfoloških znakov so zelo nezanesljiva tehnika taksonomske determinacije doba in gradna zaradi velike variabilnosti obeh vrst.
Uporaba multivariantnih pristopov, kot so diskriminativna analiza ter analiza na podlagi kopičenja (cluster analiza) delno odpravi slabosti izoliranih primerjav in poveča informativno vrednost rezultatov in zanesljivost zaključkov (Breznikar 1997).
Z diskriminativno analizo vzorcev listov s preučevanih dreves na Zgornjem Logu, v Hrastavcu, v Bojancih, na Bukovnici, v Panovcu in Pišccah smo skušali taksonom-sko opredeliti posamezna drevesa na osnovi skupne analize več znakov na listih.
Najprej smo oblikovali diskriminativno funkcijo, s katero smo klasificirali liste z neznano taksonomsko pripadnostjo. Klasifikacija poteka na osnovi referenčnih skupin listov za dob in graden, ki predstavljajo tipične vrednosti morfoloških znakov za eno in dmgo vrsto.
Na podlagi vrednosti morfoloških znakov na listih in rastiščnih značilnosti smo izbrali vzorce listov iz populacije Hrastovec 1 kot referenčno skupino za dob in vzorec iz
populacije Bojanci kot referenčno skupino za graden.
Referenčne skupine sestavlja vzorec listov z naslednjih dreves:
Hrastovec 1:
Na raziskovalni ploskvi Hrastovec 1 so bila izbrana tri drevesa kot referenčna skupina za dob: H316, H76, H77
Bojanci:
Na raziskovalni ploskvi Bojanci so bila izbrana tri drevesa kot referenčna skupina za graden: B097, B0125, B0248.
Na predpostavki, da gre pri navedenih primerih za tipične predstavnike ene in druge vrste, je bila s pomočjo oblikovane diskriminativne funkcije izvedena klasifikacija preostalih preučevanih dreves na raziskovalnih ploskvah.
Prispevek posameznih znakov k pojasnjevanju razlik med referenčnima skupinama smo preverili z analizo variance z F -testom in sicer s kvadrati odstopanj (SQ) in povprečnimi kvadrati odstopanj (MQ), ki so pojasnjeni z regresijo. V analizo so vključili sledeče merjene neodvisne spremenljivke: dolžino listnega peclja (DP), dolžino listne ploskve (DL), širino listne ploskve (ŠL), število listnih krp levo- (KL) in število listnih krp desno (KD).
Test regresijskih koeficientov s pomočjo analize variance z F-testom
Vir variabilnosti	so	m	MQ	F
Skupaj	213.7647			
DP	171.9467	1	171.9467	1631.37***
DL	9.6572	1	9.6572	91.62***
KL	0.5203	l	0.5203	4.94*
ŠL	0.0087	1	0.0087	0.08
KD	0.0031	I	0.0031	0.03
Ostanek	31.6287	300	0.1054	
m = Število stopinj prostosti, nivo tveganja: *** = manjši od 0.1%, ** = manjši od 1%, * = manjši od 5%)
Največje k pojasnitvi razlik med dobom in gradnom prispevala spremenljivka DP-dolžina listnega peclja, precej manj pa spremenljivka DL - dolžina listne ploskve in KL - število listnih krp-levo. Tudi v praksi največkrat ločimo dob od gradna po dolžini listnega peclja. Analiza variance kaže, da re-gresijska koeficienta pri spremenljivkama širina listne ploskve (ŠL) in število listnih krp-desno (KD) nista značilno različna od 0 zato smo ju izločili.
Ce oblikujemo diskriminativno funkcijo zgolj na osnovi treh spremenljivk - dolžina listnega peclja (DP), dolžine listne ploskve (DL) in števila listnih krp-levo (KL) dobimo naslednjo linearno kombinacijo:
-0.008589621*DP + 0.000747334*DL-0.002548817*KL=L. Točka, ki loči referenčni populaciji doba in gradna se nahaja pri vrednosti L= -0.040 in je na grafikonih označena s puščico. List, ki ima L-vrednost večjo od točke ločevanja se klasificira kot element dobove populacije, list z manjšo L-vrednostjo pa kot element gradnove populacije. Tako lahko na osnovi diskriminativne funkcije klasificiramo vse liste s preučevanih hrastovih osebkov. Diskriminativne L-vrednosti izračunamo za vsak list posebej. jih nanesemo na frekvenčni poligon in
Jih primerjamo z L-vrednostmi iz referenčnih skupin.
Pri interpretaciji izračunanih frekvenčnih porazdelitev L - vrednosti za vzorec listov s posameznih dreves je potrebno upoštevati naslednje:
-	hrastove osebke, ki imajo podobne porazdelitve kot dobova ali gradnova referenčna populacija lahko opredelimo kol tipične predstavnike ene ali druge vrste na osnovi upoštevanih morfoloških znakih na listih.
-	čim bližje je frekvenčna porazdelitev nekega hrastovega osebka točki ločevanja obeh referenčnih populacij, tem večja je introgresija genov ene vrste hrasta v drugo.
-	hrastovi osebki, ki imajo del L-vrednosti v gradnovem območju, del v dobovem območju so križanci obeh vrst z morfološko vmesnim fenotipom.
-	Tako lahko na osnovi diskriminativne analize taksonomsko opredelimo vsa proučevana drevesa.
Rezultati diskriminativne analize so prikazani na dveh prehodnih rastiščih med dobom in gradnom in sicer na Zgornjem logu 2 pri Slovenski Bistrici in Hrastovcu 2 pri Lenartu.
Graf. 1: Frekvenčna porazdelitev L - vrednosti za drevesa Z324, Z3I7, Z505, Z233, 7.110 na raziskovalni plosk« Zgornji log 2	r
Graphl: Frequency distribution of L - values for the trees Z324, Z317, Z505. Z233, Z110 on research plot Zgornji log 2
"O6-^1 * - GRADEN-ref H26 ■ - H1 —i*— H28 -* - H21 •^
crl:\h:?Vtnin3 P°nC*UteV " vrcdn05ti Za drevesa "26. H], H28, H21. H22 na raziskovalni ploskvi Hrastovec i Graph 2: Frequency d,str,hutton of L - values for «he trees H26. HI, H28. H21, H22 on research plot Hr^lovec 2
Na Zgornjem logu na prehodnem rastišču ploskve ZGL 2 je več morfološko vmesnih dreves. Drevo Z317 je križanec doba in grad-na. Pri drevesu Z505 je zaznati močno introgresijo doba v genom gradna, pri drevesu Z233 pa močno introgresijo gradna v genom doba. Drevo Z110 lahko determiniramo kot dob z šibko introgresijo gradna, medtem pa je drevo Z324 tipičen predstavnik gradna.
V Hrastovcu na prehodni ploskvi HRA 2 sta drevesi H26 in H28 tipična predstavnika gradna. Drevo H22 pa je tipičen dob. Drevo HI lahko determiniramo kot graden z močno introgresijo doba, drevo H21 pa dob z močno introgresijo gradna.
4. Summary
The pedunculate and sessile oak hybrids are more common in Zgornji log 2,
on ecological intermediate plot. On other plots mostly sessile oak was detected with introgression of pedunculate oak genes. The great variability of morphological data make taxonomic differentiation beetwen common, sessile oak and their hybrids difficult. Multivariate statistic methods, like discriminative, factor analysis and clustering make results more reliable. By discriminative analysis we tried to differentiate oak populations with more than one morphological leaf characteristic. We formed a discriminative function, by which leaves of unknown taxonomic status were classified. Classification was made with help of reference groups of leaf morphological data for common and sessile oak.
5. Viri
AAS10?219-292°1 KreUZbarkeiI Md Unterscheidung von Sliel" «nd Traubeneiche. All. Forstzeitschrift 9-
AAS'?;:-k9!3: !aTTu ™Patt °f riKjrfoio£ical variation in Quercus robur and Quercus petraea-. a contribution to the hybrid controversy. -Parts, Ann. Sei. Forest. (Paris), 50. Suppl. 1: 107-113.
Azarov, J., 1991: Bedeutung und Verbreitung derEichcn in Slowenien. Forschung der Waldökosysteme und der Forsthchen Umwelt - Bericht über die Forschungszusammenarbeit Slowenien - Österreich. Institut für Forst und Holzwirtschaft. Ljubljana, s.130-139.
Batič. F.. T. Sinkovič, B. Javornik, 1995: Morphological and genetic variabilis of Que reu, rob,er L populations in Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46:75-96.
Batič, F., R Mavsar, T. Stnkovic, T. Kralj, 1997: Morfološka variabilnost populacij doba (Queens rohur L.) v Sloveniji. Acta Biologica Slovenica, 41 (2-3):l27-l40.
Breznikar, A. 1997: Taksonomska determinacija petih hrastovih dreves z Mislinjske dobrave na osnovi morfologije listov,- Seminarsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddel. ¿a gozdarstvo in obn gozdne vire, 16 s.
Dopouey, J.L. & V. BadeauU, 1993: Morphological variability of oak, (Quercus robur L„ Que reus pe-iraea (Matt.) Liebl. Quercus pubeseens Wild.) in northeastern France: preliminary results - Ann Sei. Forest. (Paris) 50, Suppl 1:35-40.
Franjic. j., 1994: Morphometric leaf analysis as an indicator of common oak (Quercus robur 1.) variability in Croatia. - Anali za šumarstvo 19, s. 187.
Hegi, G., 1957: Illustrierte Flora von Mittel-Europa. Carl Hanser Verlag, München, 3(1):232-241
Kleinschmit, J , 1993: Intraspecific variation of growth and adaptive traits in European oak species -Ann. Sei. Foresticres (Paris), 50, Suppl. 1:166-185.
Krakl-Urban, J„ 1959: D.e Eichen. Forstliche Monographie der Traubcneiche und der Stieleiche-Hamburg, Berlin, Verlag Paul Parey, 288 s.
Leibundgut, H„ 1991: Unsere Waldbäume.- Bern, Stutgart, Verlag Paul Haupt. 172 s.
Rushton. B. S., 1993: Natural hybridization within the genus Quercus L. Ann. Sei. For (Paris), 50:73-90
Trinajsto«, I 1988: Taksonomska problematika hrasta lužnjaka (Quercus robur L.) u flori Jugoslavije - Crtas. Sum. Pokuse, 24:101-116.
Zorn, M. 1975: Gozdno vegetacijska karta Slovenije,- Opis gozdnih združb,- Ljubljana, Biro za gozdno načrtovanje, s. 146-147.
Kartiranje tipov ektomikorize po anatomski metodi in s primerjavo s PCR-RFLP vzorci eksikatov gliv iz mikoteke GIS
Mapping of types of ectomycorrhizac by anatomical method and by comparisons of the PCR-RFLP database of exicates of fungal fruitbodies from the Herbarium and Mycotheca of the Slovenian Forestry Institute
Tine Grebenc1, Hojka Kraigher2
j Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, tinegrebenc@hotmail.com Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, hojka.kraigher@gozdis.si
Izvleček: Micelij mikoriznih gliv v tleh predstavlja pomembno povezovalno mrežo za prenos vode in hrami ter vpliva na pestrost ostalih živih komponent v ekosistemih. Tlpi ektomikorize se med sebo] ločijo po morfoloških, fizioloških in ekoloških značilnostih, prav tako tudi njihov pomen za simbiontske rastline ,n delovanje ekosistema. Kartiranje tipov ektomikorize poteka s klas.čno morfološko-anatom-sko metodo, katero dopolnjujemo z analizo polimorfizma dolžine restrikcijskih fragmentov specifično pomnožene regije rDNK. Metoda je uporabna tudi kot pomoč pri laksonomskem in filogenetskem razvrščanju gliv - kot primer je naveden rod Hydnum.
Abstract: Mycorrhizal mycelium is the main network in forest soils for translocation of water and nu-tnenls, influencing largely the diversity of all other biotic components in ecosystem. Types of ectomy-corrlnzae can be distinguished by their morphological, physiological and ecological characteristics and equally so by their impacts on symbiotic plants and ecosystem functioning. Mapping of types of ecio-mycorrhizae is done by classical morpho-anatomical method and complemented bv the analysis of restriction length polymorphism of specifically amplified rDNA. The method can be applied in taxonom-ical and pliylogenetic studies of fungi, as presented on the genus Hydnum.
1. Uvod
Micelij mikoriznih gliv v tleh predstavlja pomembno povezovalno mrežo za prenos vode in hranil ter vpliva na pestrost ostalih živih komponent v ekosistemih (Read 1998). Ključne za pojavljanje in ohranjanje posameznih tipov ektomikorize pri izbranem rastlinskem partnerju so morfološke, fiziološke in ekološke značilnosti glive, ki se med posameznimi vrstami in sevi lahko razlikujejo (Kraigher 1996). Poznavanje vrstne sestave populacije mikoriznih gliv nam olajšuje razumevanje delovanja ekosis-tema (Kraigher , Batič, Agerer 1996), kot tudi sledenje spremembam, sukcesijam, ki se v preučevanem sistemu dogajajo. Pojavljanje trosnjakov mikoriznih gliv je odvisno
od cele vrste klimatskih in drugih dejavnikov, njihovo pojavljanje tudi ne ustreza pojavljanju mikoriznih korenin in micelija v tleh (ibid.), zato je kartiranje tipov ektomikorize bolj informativno.
Za določevanje glive v ektomikorizi je najbolj razširjena anatomska metoda (Agerer 1987-1999). Vedno bolj se uveljavljajo tudi molekularne metode, predvsem PCR-ITS-RFLP (verižna reakcija s polimerazo, v kombinaciji z analizo polimorfizma dolžine restrikcijskih fragmentov notranjega tran-skripcijskega presledka) (Gardes & Bruns 1993, Kraigher, Agerer, Javorntk 1996). S to metodo ugotavljamo vrsto glive v ek-tomikorizi s primerjavo restrikcijskih vzorcev izbrane regije DNK mikorize ter ustreznega trosnjaka. Ta metoda seje pokaza-
la kot hitrejša pri večjem številu vzorcev, ne more pa nadomestiti klasičnih postopkov, kar obravnavamo v nadaljevanju.
2. Material in metode
Vzorci trosnjakov ektomikoriznih gliv in tipov ektomikorize so bih nabrani na raziskovalnih ploskvah Gozdarskega Inštituta Slovenije (GIS) na Pokljuki in Pohorju, dodatni vzorci za rod Hydnum pa tudi na nekaterih drugih lokacijah po Sloveniji, Italiji in na Bavarskem, saj se znotraj vrst tega rodu pojavlja precejšnja variabilnost ITS regije v ri-bosomalni DNK (Agrrer, Kraigher, Ja-vornik 1996). Tipe ektomikorize smo določili in opisali po anatomski metodi (Ager-er 1987-1999) na volumetrično odvzetih vzorcih tal (274 ml, 0-18 cm globoko), v katerih smo analizirali vse korenine oziroma mikorizne korenine in dodatno na vzorcih tal, odvzetih neposredno pod trosnjaki gliv, katerih mikonza še ni bila opisana (podrobnejši opis metode je prikazan v Kraigher 1996). Vsi vzorci so herbarizirani in shranjeni v Herbariju in mikoteki GIS, vzorci iz tujine pa v Herbariju Inštituta za sistematsko botaniko LMU v Miinchnu.
PCR-ITS-RFLP metodo (Gardes & Bruns 1993, Kraigher, Agerer, Javornik 1996), ki obsega ekstrakcijo DNK, pomnožitev ITS regije z začetnimi oligonuk-leotidi, specifičnimi za zaprtotrosnice ali prostotrosnice, encimsko cepljenje produkta pomnoževanja in ločevanje fragmentov z elek-troforezo, smo uporabili za analize vzorcev trosnjakov in shranjenih ektomikoriznih korenin. Elektroferograme smo analizirali z računalniškim programom Taxotron® (Gri-mont 1998). V primerih, ko ta metoda ni dovolj informativna ali če želimo podrobneje študirati filogenetske odnose, je potrebno sek-venciranje celotne ali dela ITS regije, mito-hondrijske DNK idr. (Bruns, White, Taylor 1991, Martin, Diez, Manjon 1999).
3. Rezultati in diskusija
V Sloveniji smo do leta 1999 na ca 100.000 mikoriznih koreninah opisali nekaj več kot 60 tipov ektomikorize (Kraigher 1999), od teh smo lahko do vrste določili ali podrobno opisali 30 tipov, pri nekaj tipih smo lahko določili le skupino ali rod, 20 tipov ektomikorize je potrebno še podrobno karakterizirati. Zaradi velike pestrosti tipov ektomikorize ter njihovega pomena za uspe-vanje simbiontskih rastlinje natančna identifikacija vrste glive v simbiozi pomembna, anatomsko - morfološka metoda identifikacije in karakterizacije pa je izjemno zamudna. Zato od leta 1993 dalje to metodo dopolnjujemo z molekularno metodo identifikacije tipov ektomikorize, od leta 1999 dalje pa tudi s primerjavo z bazo podatkov PCR-ITS-RFLP vzorcev, pridobljenih iz trosnjakov gliv iz istih raziskovalnih ploskev.
Doslej smo DNK ekstrahirali iz več kot dvesto herbariziranih trosnjakov (Grebenc, Kraigher 2000). Pri 199 primerkih je bila verižna reakcija s polimerazo uspešna, produkte pomnoževanja smo nato cepili s tremi restrikcijskimi encimi - Hinfi, Taq\ in M bol. Kombinacija restriksijskih vzorcev vseh treh encimov je shranjena v bazi podatkov, ki omogoča stalno dopolnjevanje z novimi znanimi vzorci trosnjakov ali ektomikoriz. kot tudi primerjavo s še ne določenimi oziroma neznanimi tipi ektomikorize. Z izbranimi restrikcijskimi encimi lahko vzorce gliv razlikujemo na nivoju vrst. V nekaterih primerih se dolžine fragmentov razlikujejo tudi med tipom in varieteto znotraj posamezne vrste (Grebenc, Pjltaver, Kraigher 2000). Pri primerjavi restrikcijskih vzorcev in pri izdelavi dendrograma smo upoštevali napako metodologije ter odstopanja v dolžini ITS regije znotraj iste vrste (KAren & al. 1997), na primer pri Hydnum spp. nabranih na različnih lokacijah.
Rod Hydnum je po Friesovem konceptu (Ainsworth, Sparrow, Sussman 1973) ob-
segal vse vrste z navzdol usmerjenimi bodicami, tudi vrste, ki danes spadajo v povsem druge družine (tipska vrsta Hydnum imbricatum L. ex Fr.). S.F. Gray (1821) je razdelil Friesov rod Hydnum na šest novih, v rod Hydnum pa je uvrstil le Hydnum imbricatum (danes Sarcodon imbricatus (L.:Fr.) Karst). Leta 1878 je Quelet H. imbricatum uporabil kot tip za rod Sarcodon, zato se še danes lahko obe rodovni imeni pojavita kot sinonima. Po zapisih Zveze gobarskih družin v Sloveniji (Poler 1998) se pri nas pojavljajo vrste oz. oblike H. al-bidum Peck., H. repandum (L.) Fr., H. repandum fo. amarum Vrščaj, H rufescens Schff.: Fr. in H umbilicatum Peck. Makroskopski in mikroskopski znaki za delitev teh vrst niso prepričljivi, saj Moser (Jlilich 1984) loči samo tri vrste, nekateri drugi av-
torji pa le H. repandum var repandum L.:Fr. m H. repandum var rufescens (Fr.) Barla. (Bon 1987). Predvsem je vprašljiva vrsta H. umbilicatum, katere Moser nc pozna in naj bi se pojavljala predvsem v Severni Ameriki
(www.mykoweb.com/CAF/species/Hyd-num_umbiiicatum.html).
Zato smo pri določanju tipov ektomiko-rize od prvega podrobnega opisa dalje (Agerer, Kraigher, Javornik 1996) primerjali tudi PCR-ITS-RFLP vzorcc. Pri slednjih smo opisali polimorfizem ITS regije znotraj vrste ter s tem opozorili na možnost napak pri identifikaciji tipov ek-tomikorize zgolj z molekularno metodo, torej sklepanje na večjo pestrost od dejanske ali na napačno identifikacijo tipa ektomiko-rize zgolj z molekularno metodo. Na primeru tipov ektomikorize vrst H. repan-
Sl. 1: Vzorčenje ektomikorize in trosnjakov rodu Hydnum (ježki) v Sloveniji za sestavo baze podatkov PCR-ITS-RFLP vzorcev. Na posamezni lokaciji je bilo nabranih več trosnjakov predvidoma iste vrste ježkov, število vzorcev je vpis ano v legendi.
Fig.l: Locations of sampling of ectomycorrhizae and fruitbodtes from genus Hydnum in Slovenia. Samples were used for build up of the PCR-ITS-RFLP database. More than one sample of fniitbodies from the same species of Hydnum were collected on marked locations.
Rialilj»
0.2« Û M0.it 0.12 0.08 DO«
SOObp II I I
2	K59-H.repandum l.: Fr. || 1 H33-Hrâpandum L.: Fr. ||
3	H3Z-H.repandum l.: Fr. || ♦ H31-H.repandum L.: Fr. ||
7 H26-Hntfescens SchfT.: Fr. * | | 6 H47-Hrijfiscini Srhff.: Fr. * | |
5	H48-H.rußscens SchfT.: Fr. * | | S> H29-H.rufiscm$ SchfT.: Fr. ||
6	H69-H.rufescera SchfT.: Fr. ||
lOObp
soot® 2oobr
Iii I
HiafI
M>oI
Tiql
SI. 2: Dendrogram za izbrane vzorce trosnjakov iz rodu Hydnum s pripadajočimi restrikcijskimi vzorci za encime tlin-fi, Mbvl in Taql.
Fig. 2: Dendrograme for selected samples of sporocarpx belonging to genus Hydnum with corresponding resiriction patterns for H'mfl, Mbol and Taql endotiuclease.
dum in H. rufescensuporaba molekularnih metod edini način za ločevanje, saj se tipa samo po anatomskih lastnostih med sabo ne ločita (Agerer, Kraigher, Javornik 1996).
Za razjasnitev stanja pri rodu Hydnum smo začeli z vzorčenjem trosnjakov na več raziskovalnih ploskvah in drugih lokacijah po Sloveniji (Slika 1). Trenutni rezultati molekularnih analiz kažejo, da je vrsta H. repandum homogena, znotraj makroskopsko in mikroskopsko določene vrste H, rufescens pa se pojavljata dva različna re-strikcijska vzorca (Slika 2), od katerih bi vzorci, označeni z zvezdico (*), lahko pripadali vrsti (oziroma drugi taksonomski (pod)enoti) H. umbilicatum, saj so trosnjaki nekoliko manjši od ostalih vzorcev vrste H. rufescens (rezultati meritev niso prikazani).
Sklepamo lahko, daje molekularna metoda identifikacija in karakterizacije tipov ektomikorize s PCR-ITS-RFLP vzorcem
pomemben pripomoček pri določanju tipov ektomikorize, vendar je pri njej potrebno upoštevati polimorfizem ITS regije znotraj vrste, torej je potrebno zasnovati bazo podatkov na vzorcih trosnjakov in tipov ektomikorize iz istih lokacij. Pridobljeni podatki lahko prispevajo tudi k razjasnitvi tak-sonomskega položaja vrst, kot prikazujemo na primeru rodu Hydnum.
Zahvala
Raziskavo sta financirala Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v okviru projekta št. L4-1254 in programa P0-0501-0404-01. Andreju Piltaverju se zahvaljujeva za determinacijo večine trosnjakov mikoriznih gliv v Mikoteki in herbariju GIS, izvedenih v okviru predhodnih projektov.
4. Viri
Agerer, R. (Ed.) 1987-1999: Colour atlas of ectomycoiThizae, 1. - II. izdaja. Einhorn Schwabisch Gmund. Ac.rrer, R., Kraigher, H„ Javornik, B. 1996: Identification of ectomycorrhizae of Hydnum rufescens on Norway spruce and the variability of the ITS region of H. rufescens and H. repandum (Basid-iotnycetes). Nova Hedwigia 63 (1-2): 183-194.
Ainswoxth, G. C., Sparrow, F. K., Sussman, A.S. 1973: The fungi, an advanced treatise. Academic Press New York and London.
Bruns, T. D.. White, T. J., Taylor, J. W. 1991: Funga! molecular systematics. Annu. Rev. Ecol. Syst 22: 525-564.
Bon, M. 1987: Mushrooms and toadstools of Britain and north-western Europe. Hooder & Stoughton, London, 361pp.
Gardes, H. & Bruns, T. D. 1993: ITS primers with enhanced specificity for basidiomycetes - application to the identification of mycorrhizae and rusts. Mol Ecol 2: 113-118.
Grebenc, T. & Kraigher, H. 2000: Postavitev baze podatkov PCR-ITS-RFLP za mikorizne glive in tipe ektomikorize na smreki iz trajne raziskovalne ploskve GIS na Pokljuki. In: H. Kraigher & I. Smolej (eds.): Rizosfera. Strokovna in znanstvena dela 118, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana pp 179-190.
Grebenc, T., Piltaver, A., Kraigher, H. 2000: Establishment of a PCR-RFLP library for basidiomycetes, ascomycetes and their ectomycorrhizae on Picea abies (L.) Karst. Phyton (Austria) 40 (4): 79-82.
Grimont, P. A. D. 1998: Taxotron user's manual. Institute Pasteur, Paris. 180 pp.
jülich, w. 1984: Die Nichtblätterpilze, Gallertpilze und Bauchpilze, Aphyllophorales, Heterobasid-iomycetes, Gastromycetes. Band ÜB/1 - Basidiomyceten - 1, Tail, Gustav Fisher Ferlag - Stuttgart, New York.
KAren, O., HöGBERG, N., Dahlberg, A., Jonsson, L., Nylund, J-E- 1997: Inter-and intraspecific variation in the ITS region of rDNA of ectomycorrhizal fungi in Fennoscandia as detected by endonu-clease analysis. New Phytol. 136: 313-325.
Kraigher, H. 1999: Diversity of types of ectomycorrhize on Norway spruce in Slovenia. Phyton (Austria), 39 (3): 199-202.
Kraigher, H. 1996: Tipi mikorize - taksonomija, pomen in aplikacije. Zbornik gozd. in les. 49: 33-66.
Kraigher, H., Agerer, R„ Javornik, B. 1996: Ectomycorrhizae of Lactariux lignyotu.% on Norway spruce, characterised by anatomical and molecular tools. Mycorrhiza 5: 175-180.
Kraigher, H„ Batič, F., Agerer, R. 1996: Types of ectomycorrhizae and mycobioindication of forest site pollution. Phyton (Austria) 36 (3): 115-120.
Martin, M. P., Diez, J., Manjon, J. L. 1999: Molecular ecology of ectomycorrhizae. In: COST E6 EUROSILVA workshop: Root - soil interactions in trees. Gozd Martuljek, September 1999, Abstracts, p. 13, GIS, Ljubljana.
Poler, A. (Ed.), 1998: Seznam gliv Slovenije. Zveza gobarskih društev Slovenije, Ljubljana.
Read, D. J. 1998: Plants on the web. Nature 386: 22-23.
Domača stran namedmrežju: www.mykoweb.com/CAF/species/Hydnum_umbilicatum.html
Oblikovanje slik in tabel - Slike so črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastno natisnjene ali narisane s tušem. Izjemoma pridejo v poštev tudi kontrastne fotografije. Na slikah so narisane tudi dolžinske enote (grafična merila) v obliki "I 5 mm" in brez nadaljnjega razčlenjevanja. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se katera dolžinska enota nanaša. Na zemljevidih je poleg grafičnega merila nedvoumno označena tudi smer severa z "N". Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi Številkami, na sestavljenih slikah pa posamezni deli s črkami; tabele prav tako oštevilčimo z arabskimi številkami, a neodvisno od oštevilčenja slik. Pod vsako sliko ali tabelo je pojasnjevalni tekst v slovenščini in angleščini (npr. SI. 1: ..., Fig. 1: ...), v besedilu pa se slike oz. tabele omenjajo kot si. 1, si. 2a. tab. 1... Pojasnjevalno besedilo k slikam in tabelam se doda v besedilu čisto na koncu, na robu natisnjene kopije besedila pa se označi, v katerem delu naj bi bila slika ali tabela Najbolje je da so slike pripravljene tako velike, kot bodo kasneje v reviji.
Enostavne tabele lahko oddate kar na disketi, zapletenejše pa oddajte tako pripravljene, da jih bo mogoče kot slike vključiti v tekst.
Floristične notice - V tej rubriki objavljamo tako ali drugače zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, le izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro (te je smisel-neje podrobneje predstaviti v samostojnem članku, ki vsebuje tudi slike in diagnozo obravnavane vrste). Obseg prispevkov naj ne bo prevelik, načeloma ne več kot eno stran. Popolno znanstveno ime obravnavanega taksona (brez citiranega vira in letnice) predstavlja naslov prispevka. Sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. "Potrdicev več desetletij starih navedb za Belo Krajino." ali "Nova nahajališča redke vrste.") v slovenščini in angleščini, tej
pa sledi navedba novih nahajališč po vzorcu: 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohotju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglič, 5. 7 1987 det M Ristow. 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX). Tem navedbam sledi komentar z obrazloživijo pomena najdb in ostalimi pripombami. Literatume navedbe se navaja po bibliografiji v Rdečem seznamu (T. Wraber & P. Skoberne, Varstvo Narave 14-15), dodatne literatume vire pa doda za komentarjem. Na koncu vsake notice je s polnim imenom podpisan njen avtor.
Recenzije - Naslov recenzije je naslov reeenziranega dela po vzorcu citiranja literature z dodatnimi podatki o vseh avtorjih (če so trije ali jih je več), prevajalcu, številu strani in ceni. Za razliko od siceršnjega citiranja literature najprej navedemo polni naslov obravnavanega dela. Recenzije naj ne presegajo dveh strani natisnjenega besedila.
Oddaja besedil
Ob predložitvi članka v objavo naj avtor odda dve jasno čitljivi kopiji besedila, natisnjeni enostransko na belem A4 papiiju, z dvojnim razmikom, z nepoliskanimi robovi, širokimi vsaj 3 cm, vsaka stran naj ima v glavi napisano ime avtorja in zaporedno številko strani (v zvezi z načinom tiska glej "Oblikovanje besedil"). Po recenziji oddanega članka bo avtor prejel nazaj eno kopijo tipkopisa z morebitnimi pripombami, na podlagi katerih naj v roku 14 dni predela besedilo in predelan članek vrne uredniškemu odbom. V primeru, da je besedilo jezikovno šibko, lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da sam poskrbi za lektoriranje.
Šele po prejeti recenziji in vnesenih popravkih je potrebno besedilo oddati tudi na disketi (3,5") za PC in sicer oblikovana kot ASCII datoteko ali s katerim od bolj uporabljanih urejevalnikov (Word, Wordstar, Word for Windows...), uporaba vrste in verzije urejevalnika pa naj bo posebej navedena. Če besedilo ne bo oddano na disketi, bo pisec moral plačati pretipkavanje.
Revija prispevkov ne honorira. Vsak avtor prejme po 50 posebnih odtisov svojega članka, avtorji notic pa po 10 posebnih odtisov notic.