Poštnima platana t gotoTini.
ŠTEV. 181.
V LJUBI JANI, pondeljek, 7. septembra 1925.
Posamezna številka Din 1'—, LETO H.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
le@iiVi$en političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun prt poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Depolitizacija šole in mladine.
Pruski prosvetni minister dr. Becker je izdal naredbo, v kateri prepoveduje, da bi se mladina na katerikoli način vmešavala v strankarsko življenje. Slično naredbo bi bilo treba izdati tudi pri nas in predvsem bi se morale stranke zavedati, da je mladina last vsega naroda in da stranke do nje nimajo nobene pravice.
Zakaj narod rabi mladino, ki stopi v življenje z objektivnim pogledom, ne pa s strankarskimi presodki. Narod rabi mladino, ki je udana samo njemu, ker samo taka mladina ne bo pozneje v strankarskem življenju pozabila, da je narod več ko vsaka stranka. In narod rabi mladino, ki se zaveda, da je treba za pravico se boriti proti vsakemu in v prvi vrsti tedaj, kadar močni gazijo pravico. Samo taka mladina bo tudi v strankarskem življenju preprečila, da bi strankarski interes veljal več, ko interes pravice.
Zato mora obveljati stari nazor, da naj dijak študira politiko, da naj presoja delo in programe strank, da pa izreče svojo končno besedo o strankarski pripadnosti šele tedaj, ko po končanih študijah stopi v življenje.
~Ne bo lo samo v koriut narodu, temveč tudi strankam. Štabi vseli slovenskih strank niso kos sedanjim političnim nalogam. Naše dnevno politično življenje to jasno dokazuje. Koliko se je razpravljalo o koristnosti ali škodljivosti avtonomije, toda v podrobnostih izdelanega načrta avtonomije še danes nimamo. Iii vendar bi se dala pravilnost načrta res preceniti šele tedaj, ko bi bil načrt predebatiran ua podlagi številk slovenskega narodnega gospodarstva in slovenske kulture. Pa tudi sedanja brez-orijeutacija naše javnosti je samo posledica nezadostne tehnične sposobnosti štabov političnih strank. Vsaj ti niti sami ne vedo, kje je njihovo stališče in kaj zahteva od njih slovenski program v prvi vrsti.
Vs® naše stranke, če računajo na pozitivne iu trajne uspehe, če - ne velja njih stab samo dnevnim dogodkom, bi morale skrbeti, da dvignejo inteligenčni nivo svojih štabov in da te pomlade. To pa se more zgoditi le, če se je mladina strankarsko neudeležena pripravljala za politično delo v strankah. Zakaj mladina, ki se je že v študijski dobi udejstvovala v strankarskem življenju, ta se je tedaj tudi že navzela strankarskega duha, ta je že inficirana od strankarske neobjektivnosti.
Nesposobnost strank se najtežje občuti v tem, da slovenski narod nima organizacije, ki bi združevala vse sile naroda. Vsaka organizacija mora imeti gotov odbor, ki določa vse delo organizacije. Prav tako mora narod imeti svoj narodni odbor, ki skrbi, da se narodne sile ne izgubljajo. Da govorimo konkretno. Koroško vprašanje ni vprašanje nobene stranke, tsnivGž vprašanje vsega naro-Moral bi tu obstojati odbor vseh straak in nestralikarjev,, ki bi vodil vse delo za Koroško. Stranke bi smele ime-ti sani o to pravico, da slepo izvedejo natočila in povelja odbora.
Današnje stranke takega odbora ne morejo postaviti, ker so vse od partizanstva pokvarjene. prj vsaki skupni akciji z drugimi strankami mislijo le na J«, če ne bo nasprotnik imel dobička, ra negativizem pa je usodna zapreka ustanovitvi narodnega odbora, ki se more ! ustvariti le tedaj, kadar imajo njega
Krivite se popravljajo.
! Beograd, 7. septembra. Minister Velja ; Vukičevič je sklenil, da se prestavi pro-i fesor Josip Ribarič iz Leskovca v Maribor, profesor Mlakar Vladislav pa iz Prokuplja v Ptuj, na svoje staro službeno mesto. V kratkem se bodo tudi
■ stalim preganjancem popravile krivice. —1- Slovenska javnost sprejema to vest z zadoščenjem na znanje in želi, da bi se tudi vse ostale krivice čim preje popravile.
Spremembe v dalmatinskem uredništvu.
SAM. DEMOKRATSKI URADNIKI ŽE PRESTOPILI V RADIKALNO
STRANKO.
Beograd, 7. septembra. Kakor dozna-va Vaš dopisnik, je bilo na petkovi seji vlade poleg ostalih stvari govora tudi o spremembah srezkih načelnikov v Dalmaciji. Radičevci so namreč stavili zahtevo, da se srezki poglavarji odstavijo. Ker pa so samostojni demokrati v Dalmaciji že prestopili k radikalom, niso hoteli radikali najprej ugoditi zahtevi radičevcev. Slednjič so radikali le pristali ua to, da se izvrše v Dalmaciji znatne izpremembe. Ker radičevci ne razpolagajo z zadostnim številom svojih
ljudi, bodo radikali nastavili svoje pristaše. Trdijo, da bo na ponovno zahtevo radičevcev odstavljen veliki župan v Splitu.
Politični krogi trdijo dalje, da je dosežen sporazum, da pride vprašanje uradnikov in druga važna vprašanja pred posebni odbor,v katerem bosta zastopani obe stranki po svojih delegatih — članih glavnega odbora. V komitetu se 1)0 nahajal dalje tudi notranji minister z resornim ministrom, v čigar resoru se bo izvršila sprememba.
VELIKE SVEČANOSTI PO VSEJ DRŽAVI ZARADI PRESTOLONASLEDNIKOVEGA DNE.
Beograd, 7. septembra. Včeraj so se vršile v Beogradu velike svečanosti radi drugega rojstnega dne prestolonaslednika. Na dvoru, v predsedstvu vlade in v vseh drž. ustanovah so se vršile proslave. Dopoldne je bila svečana služba božja v saborni cerkvi, katero je odslužil patrijarh Dimitrije. Prisostvovali so tudi zastopniki vlade in parlamenta, dvor, poslanci, generali, zastopniki najvišjih vojaških in civilnih oblasti, univerze, akademiki itd. Po službi božji se je vršila vojaška parada. Opoldne je bilo vpisovanje v dvorno knjigo. Popoldne pa je vojna muzika koncentrirala na Terazijah in pri Karadjordjeveru spomeniku na Kaiimegdanu. Zvečer je bila zopet vojaška parada in narodno veselje.
Tudi v ostalih krajih države so se vršile velike slavnosti, zlasti v Selcah, kjer se nahaja prestolonaslednik.
ČESTITKA VLADE.
Beograd, 7. septembra. Včeraj je namestnik ministrskega predsednika Marko Gjuričič poslal v svojem in v imenu vlade Nj. Vel. kralju pozdravno brzojavko, x kateri mu čestita k drugemu rojstnemu dnevu prestolonaslednika. Kralj je potrdil prejem brzojavke in se je zahvalil Gjuričiču in vladi.
VELIKE SVEČANOSTI V SARAJEVU.
Beograd, 7. septembra. V Sarajevu se je vršila včeraj glavna proslava 1000-let-nice hrv. kraljestva. Svečanosti se danes in jutri nadaljujejo. Prihodnji teden bo mesto Osijek primerno proslavilo 1000-letnico hrv. kraljestva v imenu Slavonije.
POSLANEC PUCELJ PROTI POSTOPANJU FINANČNE DELEGACIJE.
Beograd, 6. septembra. Poslanec Pucelj je v finančnem ministrstvu intervenira: zaradi brezobzirnega izterjevanja davčnih zaostankov. Zlasti je protestiral vsled znane rubežni v Višnji gori. Poslancu Puclju je bilo obljubljeno, da se taki slučaji ne bodo več ponovili.
SPAHO O FUZIJI Z DEMOKRATI.
Beograd, 7. septembra. Dopisniku Vremena je dal v Sarajevu g. Spaho daljšo izjavo, v kateri pravi glede fuzije demokratov in muslimanov, da sta dali ena in druga stranka o tem dovolj informacij. Glavno je, da ni načelnih razlik, da so vedno skupno politično manifestirali in da soglašajo v mnogih vprašanjih. O sporazumu je dejal, da odobrava sporazum med radikali in radičevci. Od radičevcev pa pričakuje, da se administracija zboljša. O razmerah v Bosni se g. Spalio ni najlepše izrazil. Zlasti se je pritoževal, da niso še razpisane občinske volitve.
Pašič v Evian les Bains* u.
Beograd, 7. septembra. Dopisnik »Vremenar poroča iz Evian les Bains, da so včeraj naši delegati Laza Markovič, Vaša in Milutin Jovanovič posetili Pašiča in prejeli potrebne instrukcije. Dopisnik poroča dalje, da izgleda g. Pašič zelo dobro. Našel sem ga pri izviru v živahnem razgovoru z Ljubišo Lazarevičem in advokatom Artincem. Rekel mi je takoj, da me pozna kot poslanika v Rusiji, toda da sem se kot novinar zmotil glede svojega pota, ker se nahajajo novinarji v Ženevi in ne v Evian les Bains. Rekel je, da je izven vsakih poslov in da ne sodeluje pri delu vlade. Kljub temu pa je res, da prejema g. Pašič vsak dan številne dopise. Obširne brzojavke i prejema tudi preko kurirjev, ki mu stalno poročajo o vseh važnih dogodkih. G. Pašič ostane tukaj do konca meseca in ! se naslaja ob lepem vremenu. Delo Zve-: ze narodov spremlja g. Pašič z največjo ! pozornostjo. V najkrajšem času bo po-! setil Pašiča Stjepan Radič.
men* mmmmmmmmmmmmBmmmammmmmmmm mmmmmmmmm
V PRIČAKOVANJU NA PAŠIČ^V PRIHOD.
Beograd, 7. septembra. Beograjski politični krogi pričakujejo povratek ministrskega predsednika Pašiča. Marko Trii-kovič se nahaja v Crikvenici. Vlada v Pašičevi odsotnosti ni storila nobenih važnih sklepov. Situacija bo oživela, ko se vrne g. Pašič 17. t. m. Ministrski predsednik se bo podal najprej v Črno goro. Nato bi sledila rekonstrukcija vlade ter nadaljevanje dela skupščine in parlamentarnih odborov. Vse dotlej pa bodo končane priprave za novo skupščinsko zasedanje in tudi zasedanje Zveze narodov bo končano. Z velikim zanima-| njetn pričakujejo politični krogi razgo-I vor g. Pašiča s Stjepanom Radičem v 1 inozemstvu.
ustanovitelji samo en cilj, samo eno skrb: delo za narod. Ne, kaj bo nasprotnik imel, temveč, kaj bo narod imel, je glavno in edino pravo vprašanje.
Mladina, ki stoji izven strankarskega boja, nima strahu za pridobitve nasprotnika. Samo ona vidi pred seboj le interese naroda. Samo ona pa more zato tudi ustvariti narodni odbor, centralo narodnih sil.
Depolitizacija mladine je nujna in neodložljiva, če hočemo izvesti organizacijo naroda, prvi pogoj za napredek naroda.
USPEL SHOD DA VIDOVIČA V KRAGUJEVCU.
Beograd, 7. septembra. I/. Kragujevca poročajo, da je zborovanje g. Davidoviča sijajno uspelo. Na skupščini so govorili g. Davidovič, Marinkovič, Grol in nekoliko demokratskih poslancev iz tega okrožja: Miša Radosavljevič in Ljuba Rankovič. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri se odobrava politika g. Davidoviča. S tem so pokopane vse vesti Davidovičevih nasprotnikov, da šu-madinski volilci ne odobravajo revizionistične politike g. Davidoviča. G. Davidovič in ostali člani odidejo danes v Beograd.
HAŠK . JUGOSLAVIJA 2 : 0.
Zagreb, 7. septembra. Senzacija dneva t je bila nogometna tekma med državnim ! prvakom, beograjsko Jugoslavijo in med i zagrebškim Haskom. Jugoslavija je pod-j legla z 2:0 v prid Zagrebčanom.
i    —■— ---------------------—-------
ŠPORTNE VESTI.
Beograd, 7. septembra. Hazena Beograda je premagala hazeno Vel. Bečke-reka z ‘27 : 0. Včerajšnja tekma med beograjskimi in novosadskimi novinarji je končala s 4 : 0 v korist Beograda. Beo-I grajski novinarji so dobili pokal in ban-I ket.
KRALJ NA LOVSKO RAZSTAVO V I	ZAGREB,
i Beograd, 7. septembra. Po vesteh iz dvornih krogov, odpotuje jutri Nj. Vel. kralj v Zagreb na lovsko razstavo.
^POTOVANJA MINISTROV.””
Zagreb, 7. septembra. Danes prispe | min. Krajač, ki bo otvoril zagrebški ve-j lesejem. Jutri pričakujejo prihod mini-| stra Maksimoviča, ki potuje v Evian les | Bains, da se tamkaj sestane s Pašičem. j Minister Srskič patuje jutri v Crikvenico ! k obitelji.
i	~rr_l
ZASEDANJE ZVEZE NARODOV OTVORJENO.
Beograd, 7. septembra. Iz Ženeve poročajo, da se danes prične 6 zasedanje Zveze narodov. Prisostvovali bodo delegati vseh narodov in 200 novinarjev.
UGLED NAŠE DELEGACIJE.
Beograd, 7. septembra. Delegat naše države dr. Ninčič je predlagan za predsednika najvažnejše sekcije, ki bo pro-učavala garancijski pakt.
SOKOLSKE PRIREDITVE V ZAGREBU.
Zagreb, 7. septembra. Danes se vrši letna konferenca 26 žup Jugosl. Sokolskega Saveza. iz cele države. Konferenca bo razpravljala o zelo važnih vprašanjih slovanskega Sokolstva. Zvečer se vrši proslava 1000 letnice hrvatskega kraljestva.
Pregrupacija.
V našem parlamentarnem življenju bi mogli najti od združitve sem tri obdobne mejne črte. Prvo v prvih dveh letih, obdobje koncentracijskih vlad in poskusov stvoritve enotnih jugoslovanskih strank, nekako obdobje idealizacije in upov. Drugo obdobje plemenskih strank, razvrstitev v fronto državo in ustavotvornih brez ozira na plemensko pripadnost in v fronto revizionističnih plemenskih »protidržavnih« strank. Tretje obdobje se zdi, ki nastaja s hrvatsko-srbskim sporazumom, je šele v začetkih razvoja in se o njem dajo nakazati le glavne smeri. Naj je bilo v teh posameznih obdobjih še i toliko vladnih kriz, rekonstrukcij in spre- | menih, vseeno niso na strankarske grupaci- ' je izvedle odločilnega vpliva; pozicije so bile na eni in drugi strani utrjene in šlo je le /.a manj važno premikanje front. Vseskozi pa je videti politično šolanje parlamentaruo-politično š? malo izvežbanega naroda.
V prvem obdobju koncentr. in širših koalic. vlad Protiča in Vesniča se koalirajo osvobojeni deli naše države tudi polit, strankarsko s Srbijanci. Bilo je to potrebno tudi z ozirom na mednarodni prestiž in ugled mlade, še ne priznane države. Kakor v vsem tako smo tudi v strankarski politiki mislili, da se da vse hitro, kar najboljše in v največji slogi izvršiti. Idealizem, ki ga je užgal Wilson in ki smo ga posebno prečani krčevito sprejeli nam je tudi v tem pogledu odvzel realistično in mizerno presojanje situacije in nas napravil v mnogočem — fantaste. Idealistična orientacija v vsem. V zunanji politiki nam je — v mnogočem — zakrivila izgubo Koroške in prav znatno nam škodovala napram Italiji. Kajti bilo bi bolje, da se ne bi zanašali, da »itak« dobimo vse do Gradca in od Koroške kolikor želimo in morda bi bilo tudi bolje, če bi nas proti Italiji zastopal od vsega početka edino Pašič. V notranji politiki je prevladala isto-tako idealistična, optimistična smer. In v veliko škodo; ker mas je »drugi dan in skozi leta hudo bolela glava.
Edina, ki sta obdržala mirno kri in ki sta natančno videla bodočo notranje-politično orientacijo, namreč grupiranje okoli plemenskih strank sta bila realistični stari Pasic
— on ima baje politični instinkt, ki ga nikoli ne vara in — »fantastični« Radič, ki se mu toliko očita prebujna fantazija in politična kratkovidnost. Oba sta videla, da bodo razpotja na vseh poljih med tremi ujedinje-nimi narodi rasla in zato je bilo ugodneje organizirati narodna zastopstva in postati — legalni zastopnik naroda Hrvatov ali Srbov ali Slovencev, kot pa ujedinjene enotne ju-goslovenske stranke in če še s tako lepimi cilji. Zato je Pašič početkoma stal v ozadju im zato se je dal Radič zapreti in je hodil po svetu. Pravočasno je še zaslutila novo orientacijo in se rešila SLS, »legalna zastopnica slovenskega naroda«. Tudi g. Spaho je šel v pravem času v opozicijo. Novo ustanovljene vsedržavne stranke so ob vednih divergencah med prečani in srbijanci le vegi-tirale. Končni problem prečanskih pribiče-vičevcev, t. j. samostojnih demokratov je jasno pokazal napačnost politične grupacije, kakor je bila izvršena takoj po prevratu med naprednimi strankami: hrvatsko-srbsko koalicijo, slovenskimi naprednjaki in srbskimi demokrati. Združitev je bila prezgodnja in je propadla — po dolgoletnih mučnih izkušnjah. V naših krajih je nastal politični nestvor kot je bila samostojna demokratska stranka s programom nasilja, brez kontakta j z narodom in brez političnega instinkta. Tu- : di slovensko svobodomiselstvo bi danes igra- , !o drugo vlogo, če bi imeli njegovi voditelji političnega pogleda vsaj toliko, da bi ostali
— Slovenci. Tudi slovenska kmečka stranka tedaj ni našla pravega trenotka za nazaj in je izgubila sedem mandatov. SLS je kot zastopnica Slovenstva ne samo kulturnega in političnega do danes dobila najboljše izmed slovenskih svobodomiselnih glasov. Radič je postal iz brezpomembnega politika vodja cele Hrvatske. Pašič je uničil Protiča, brez katerega si ni mogoče misliti radikalne stranke in njenega razvoja, in niti v lastnem dolgoletnem volilnem okraju ni Protič dobil mandata. Toliko premore le ena napačna politična orientacija storjena v važnejšem času.
Drugo obdobje je obdobje plemenske grupacije in — plemenske mržnje, ki se je večala od dne do dne. Povedali smo že, koliko političnih mrtvecev je zahtevala ta doba in kdo je imel srečo in vodstvo. Kako žalostno nalogo so igrale stranke, ki niso pravočasno sprejele te orientacije. To je žalosten odstavek iz naše notranje politične zgodovine in že preveč se je govorilo o njem in — preveč — se ga je občutilo na lastni koži. Višek je ta orijentacija dosegla s formacijo nacionalnega bloka na eni in bloka sporazuma na
drugi strani. Dr. Korošec je formiral in se- ; stavljal in sestavil končno fronto sporazuma. ; Boj je dospel do vrhunca in neodločno se je | nagibala zmaga zdaj sem zdaj tja. Jasno je ; bilo, da trajno ne bo mogoče ne enemu, ne ; drugemu vzdržati boj na tej višini in v tem tempu. Ob nastopu Davidovičeve vlade je do- ] segel ta boj svoj vrhunec. Kakor je postopo- \ ma, četudi v naglem tempu linija plemenskih sporov rasla, ravno tako je bilo pričakovati, da bo počasi tudi padla. Tukaj je HSS napravila drzen skok in pospešila rešitev. Menjala je podlago sporazumevanja in z naglim okretom prehitela svoje zaveznike. . Kakor je Radič takoj po združitvi kot prvi zaslutil novo orientacijo (namreč plemensko), -- in politični instinkt tvori ravno ve- : ličino politika, ker ne vodi politik mase temveč narobe — ravno tako je tudi zdaj prvi okrenil in se orijentiral v novem pravcu.
S sporazumom med HSS in radikalno stranko nastopa tretje obdobje v naši notranji parlamentarni politiki. Z njim se konča (ali vsaj končava) era izključno plemenski!', strank in nastopa čas organiziranja enotnih, jugoslovanskih strank. Vsekakor bodo ostali plemenski momenti, toda ti ne bodo izključevali vsak drug moment, n. pr. socialen. Bodo sicer še nesoglasja, toda načeloma ne more biti več dveh front: državotvorne in nedržavotvorne. Ali se bo Radič, ki se je kot prvi na novo orientiral in s tem mnogo pridobil, se povzpel še višje, je še vprašanje prihodnjosti. Do sedaj ima samo uspehe in de facto vodi tudi v tem pravcu celo našo notranjo politiko. In vendar je našel prehod in ga pripravljal s povdarjanjem selja-štva in socialnega momenta, dokler ga ni zamenjal z narodnostnim. Gotovo sta mu oba šla sporedno,' toda drugi je odločno podprl in dal celo vsebino prvemu. Samostojna demokratska stranka n. pr. tega prehoda ne more najti in je okostenela v' svojo večno pesem o jedinstvu, jedinstvu in zopet jedin-stvu in sedaj sameva in se suši vedno bolj, dokler nam res ne postane prava pravcata — mumija v političnem smislu. Medtem, ko je bila morda pomota takoj po ujedinjenju formiranje enotne jugoslovanske stranke, je podana s sporazumom, dasi so mnoga vprašanja še odgodena, že s samim novim načinom dorazumevanja, možnost približanja ju-goslovenskih strank k dvostrankarskemu sistemu. Zato je s sporazumom tudi nastopila nova era notranje političnega življenja. Zato tudi toliko in tako važnih pregrupacij strank, ki so pa šele v početku.
Zato je bilo videti tudi takoj po sporazumu odločilen vpliv na vse naše politično življenje. Vse je prišlo v laviranje, Vse išče mrzlično novih grupacij in nove orientacije. Zopet je prišel drugič važen moment, ko je dana možnost z malo energičnimi potezami mnogo pridobiti, a tudi že z. majhno napako tvegali izgubo vsega. £>a Je HSS; oziroma Radič ta moment našel in izkoristil, leži na dlani, da je Pribičevič ta trenutek, ta veleva-žen »prevoz« zamudil. Bosanski muslimani s Spahom so se, kakor kaže, pravočasno novo orientirali. Združitev z demokratsko stranko Davidoviča je morda le vprašanje časa. V srbski zemljoradnički stranki so z glasovanjem za ali proti naslonitvi na hrvatsko se-ljačko stranko odločevali v usodnem vprašanju za celo stranko in — morda za bodoče politično grupiranje strank cele države, čeprav to vprašanje še ostane na dnevnem redu. Z vstopom Zveze slovenskega kmečkega ljudstva v HSS je storjen odličen korak, ki bo, kakor kaže, imel v Sloveniji velik pomen tudi za SLS. Slovenska ljudska stranka stoji osamljena in neodločena. Hrvatska zajednica je zopet prepočasna in stoji s Pri-bičevičem na istem mestu. Za gledalce značilen primer, kako se vodi in kam pelje politika brez kontakta z narodom, brez političnega instinkta ali kakor pravi Radič — pra-, va »gosposka« politika. In v najnovejšem času so se pojavile misli in kombinacije (g. Jelenič na shodu v Križevcih) o združitvi Hrvatske seljačke stranke z radikalno stranko. Kaj je na tem, oziroma kaj bo na tem, je težko reči. Toda, da obstojajo take težnje in možnost take kombinacije, že to dejstvo samo je velevažno in dokazuje, kako globok in odločilen pomen in preokret pomeni v celem našem notranje-političnem življenju hrvatsko - srbski sporazum.
Jasno je, da pomeni igrati va banque igro, če se briskira ali omalovažuje to dejstvo. Slov. ljudska stranka igra lak političen hazard, ko stavi vse na eno in to na najslabšo _ karto: na hrvatsko zajednico in Radi-: čeve disidente. Mala napaka, mogoče le za-! muda časa za par trenutkov more pomeniti usodno izgubo. Kdo ve, če ni SLS že zamudila odhoda vlaka.	Alfa.
učinek se da lažje predstavljati, nego popisati. To se lahko zgodi vsaki evropski državi, ker pri teh ne prihaja razdalja v poštev. Z Ameriko je nekoliko drugače.
Prihodnja vojna bo bržkone z napovedjo že pričela. Cilj vojujočih se držav bo poiskati določene centre, prvič, da se povzroči med 'prebivalstvom panika in groza in drugič, da se porušijo razne naprave. Obstre-Ijevalna krdela bodo spremljala bojna letala, da jih ubranijo pred sovražnim zračnim bro-dovjem. Vsled tega pride najbrže do zračnih spopadov, od katerih bo bržkone odvisna nadaljnja operacija na kopnem in na morju. Zračna vojna bo trajala tako dolgo, dokler izvojuje ena stranka odločno premoč. Nasprotna stranka se v tem slučaju preda, ker bo njeno ozemlje izročeno na milost in nemilost sovražniku, ali pa napne še vse razpoložljive sile, da svoj položaj zboljša. To pa bo zaviselo od razvoja njene zrakoplovne industrije. V tovrstni vojni bo možna zmaga ludi brez uporabe kopne in pomorske vojske. Ta način vojskovanja se razlikuje od drugačnega v tem, da je naperjen proti življenju in lastnini civilnega prebivalstva. Vse kulturne države bi si morale biti tega v svestj. Delovati je torej treba na to, da se rešijo vsi mednarodni spori mirnim potom.
Zračna vojna bodočnost.
Lord Thompson, bivši angleški državni tajnik v aeronavtičnem ministrstvu, je napisal v ,Neue Ziiricher Zeitung« zanimiv članek o bodoči zračni vojni, iz katerega posnemamo sledeče:
Dandanes je na Angleškem znano, da bo imelo pri obrambi države najvažnejšo vlogo zrakoplovstvo. Nobena tajnost ni, da je izročena zračni armadi odgovornost za obrambo razsežnega obmejnega pasu. Očividno bi bilo nevarno, če bi se razdelila ta naloga med dva ali več departementov. Mimogrede omenjeno, se razteza kompetenca aeronavtičnega ministrstva prav do krova krilnih ladij ter se tam tudi neha. To se pravi, da je kompetentno aeronavtično ministrstvo za rekrutiranje in izvežbanje pilotov in mehanikov vseh vrst orožja, za poskus in prouča-vanje ter za nabavo strojev vseh vrst za celokupno zračno brodovje. Uvedba aeronavtičnega odseka je povzročila razne spore, ker se dosedanji voditelji oborožene moči nikakor ne morejo vživeti v novo ero in bi
Politične vasti.
'= Sporazum je sreča za državo«. Včerajšnji »Jutarnji list« piše: V Evians les Bains je dospel v posebni misiji dr. Laza Markovič, minister na razpoloženju. S Pašicem je imel daljšo konferenco 9 zelo važnih političnih vprašanjih sedanje RR vlade. Potovanje dr. Laze Markoviča se je čuvalo v največji tajnosti, toda vašemu dopisniku je uspelo, da je izvedel za nekatere zanimive podrobnosti o RR vladi: Dr. Laza Markovič je izjavil vašemu dopisniku, da je sporazum med radikali in radičevci sreča ne samo za Hrvate in Srbe, temveč za vso državo. Dostavil je, da se mora sporazum med radikali in radičevci okrepiti na najbolj solidnem temelju, ker ne zahtevajo tega samo nekateri mer. politiki, temveč je to zahteva in želja vsega naroda. Končno je dejal Markovič, da mu sedaj žal ni mogoče govoriti o podrobnostih, da pa bo prišlo v najbližjem času, najpozneje pa po zaključku ženevske konference, do pomembnih sklepov na zadovoljstvo in srečo vseh kompetentnih faktorjev. — Vaš dopisnik je dalje izvedel, da se nahaja v Berlinu minister na razpoloženju dr. Vojislav Janjič, ki je imel zelo važno konferenco s poslanikom Balugdžičem. Tudi dr. Janjič je bil v Berlinu v posebni misiji in tudi njegovo potovanje se je čuvalo v največji tajnosti.
= »Seja vlade se je vršila v soboto. Razpravljalo se je le o tekočih poslih. Predlagano je bilo, da se društvo Hrvatski Radiša oprosti od plačevanja poštnih taks. Delim-tiven sklep pa o tej stvari še ni bil sklenjen. Društvu »Napredak« v Sarajevu je bila dovoljena podpora v znesku 50.000 dinarjev za proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva. Za pogorelce v tetovskem okraju. — Odobren je bil prosvetnemu ministru kredit za 50 dijakov, ki bodo študirali v tujini. Nato so bili odobreni nekateri krediti tudi železniškemu ministrstvu. Končno je bilo sklenjeno, da zastopa vlado pri otvoritvi športne razstave v Zagrebu dr. Krajač.
— Ne bo opozicionalnega bloka. Demokratski poslanci in člani glavnega odbora stranke, ki se naljajajo sedaj v Beogradu, so imeli konferenco, s katere je bil izdan sledeč demanti o snovanju opozicionalnega bloka: »Zadnje dni so se pojavile v tisku vesti o nastavljanju opozicionalnega bloka« in sicer na iniciativo demokratske stranke. Vse te vesti, pa čeprav osoljene z vrsto konkretnih posameznosti, so od početka do konca izmišljene.«	.	,	..
— Italija zahteva izvajanje nettunskm konvencij. Odpravitelj italijanskega poslaništva v Beogradu Scamacca je obiskal našega opolnoinočnega ministra in šefa oddelka
za izvedbo mednarodnih dogovorov, dr. Otokarja Rybara in zahteval, da se prično net-[unske pogodbe izvajati. Pri tej priliki se je pritoževal, da se v naši državi odpuščajo italijanski delavci. Obenem je opozoril, da je v Italiji vse polno (?) jugoslovenskih delavcev, ki tam nemoteno delajo. Prosi, da se f postopa z italijanskimi delavci v smislu net-tunskih pogodb, pa čeprav te niso ratificirane.
= Lljudni gospod Pribičevič. Posl. dr.
Angjelinovič se je izjavil o Pribičevičevih sestankih in shodih v Dalmaciji, da so bili li zelo slabo obiskani in da so dokazali, da SDS \ Dalmaciji nima nobenega pomena. Pribičevič je nato odgovoril z izjavo, v kateri pravi, da so bili njegovi shodi dobro obiskani, slabo pa shodi gospoda Angjeli-novica, ki je bil izvoljen zn poslanca le po milosti zakona, to je brez količnika. Sicer pa se bo ravnal Pribičevič do Angjeliitoviča po izreku: Žaba je videla, da konja podkujejo, pa je še ona vzdignila nogo.
= Konec juridične konference v Londonu. Delo komisije juridičnih strokovnjakov je v glavnem dovršeno. Treba samo še nuditi besedilo poročila, ki bo predloženo vladam v odobritev. Oficielno dosedaj še niso bili objavljeni rezultati komisije, toda z dobro poučene strani se zatrjuje, da so se vodila pogajanja vseskozi v prijateljskem duhu in gladko. Ko so zavezniški delegati precizirali stališče svojih vlad, je neipški delegat v načelu pristal na njihove teze. Nato se je debatiralo o metodi, ki bi bila najpriklad-nejša za sklenitev garancijskega pakta in arbitražne obveze. V tem vprašanju se je razvila zelo živahna debata, ker je hotela Francija, da se upoštevajo garancije, ki jih hoče ona nuditi Češkoslovaški in Poljski pri sklenitvi arbitražne pogodbe med zavezniškimi državami in Nemčijo. Tudi vprašanje nedotakljivosti demilitarizirane renske cone je bilo povod dolgi debati, ki je postala deloma precej ostra. Nemški delegat je vztrajal na tem, da sme Francija vpasti s svojo vojsko v demilitarizirano cono le s predhodnim dovoljenjem Zveze narodov. m&enju nemškega delegata bi morala biti Zveza narodov edin razsodnik glede eventualnih krši te v mednarodnih pogodb. L nemškim stališčem so se strinjali tudi angleški in belgijski delegati, dočim se italijanski delegat ni hotel izjasniti. Nastop Belgijcev je vzbudil med Francozi zelo slabo razpoloženje. Končno se je pričelo določevati besedilo garancijskega pakta in arbitražnega dogovora. Na konferenci sklenjeno besedilo je za interesirane vlade neobvezno in bo služilo le kot temelj pogajanj, ki se bodo vodila med zunanjimi ministri zavezniških držav in Nemčije.
Prosveta,
Narodno gledališče v Ljubljani. Danes*
v pondeljek se poje na našem odru Straussova komična opereta »Netopir« deloma v no-
vi zasedbi in v režiji g. Josipa Povheta. Ro-zalindo poje ga. Lovšetova, knez Orlovski je ga. .Vera Danilova, Adela ga. Poličeva, Eisensteina igra g. Peček, Franka g. Janko,
i Alfreda g. Kovač in Froša g. Povhe. Osta-! le vloge so v isti zasedbi kakor lansko leto-Kot zaključna velesejmska predstava se poje na praznik v torek, dne 8. t. m. Verdi-i jeva opera »Aida«, v kateri poje vlogo Arno-j nasra g. Holodkov. Po teh izrednih vele-! sejemskih predstavah nastopi kratek odmor | in se bo intenzivno pripravljal novi repertoar za začetek redne sezone oktobra 192 ■
| študirajo se sledeča dela D’ Albert »Mrtv i oči« z go. čaletovo in Ilolodkovom v g*aN'
! nih partijah. Massenet »Manon« z go. Lov-i Spfnvo pa. Banovcem, Balabanom in Betettom i f glavnih vlogah ter Foersterjev« »Eva< z
i go Thierryjevo, gg. Banovcem m Holodko-
S vom v glavnih partijah. Poleg tega se pri-i pravljajo še Mozartova »Figarova svatba«,
! Tannhauser< in »Joungleur de Notredam • Prvi pomoči premijeri pa bosta OerDi . *
I opera »Nabor« in Hatzejev »Povratek«.
_ \
radi spravili aeronavtiko v podrejeno raz-
j roerje.
! Misiim, da mi ni treba poudarjati, da je i postalo zračno orožje neobhodno potreben f element za taktično uporabo brodovja m ‘ kopne armade. Izključeno ni, da bodo v bodoče vse tri panoge podrejene enotnemu vod-t stvu. Poleg svoje vojaške kompetence vr&i aeronavtično ministrstvo do gotove meje kontrolo nad trgovskim zračnim brodovjem,
1 ker odločuje o subvencijah temu brodovju. j Pravi pomen vojaškega zrakoplovstva morda najlažje spoznamo, če si predočimo približno sliko bodoče vojne. Če bi stalo leta 1914 zračno brodovje na današnji tehnični stopnii in če bi bilo nemško zračno brodovje takrat tako močno, kakor danes francosko, bi bilo moglo dne 4. avgusta 1914, ko je Anglija napovedala vojno, ob 4. uri popoldne krožiti nad Anglijo in vreči na London ali kam drugam 70 ton razstreljiva. Obstreljevanje bi se bilo lahko nadaljevalo v isti meri skozi gotovo dobo vsak dan. Porazni
RAZPIS-
. Mesini magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
zidarskih in težaških del
v mestni klavnici in sicer:
Preuredbo p ašičie in velike klavnice
z vsemi prizidki, napravo
konjske klavnice, nove buteliie, predhiad^ice, hladilnice, stroiarne, kotlarne itd.
Vse potrebne podatke je dobiti proti povrnitvi nabavnih
troskov od dne 9. septembra 1925 dalje med urami v mestnem gradbenem uradu, LmgarJe uiica
štev. 1./I1I. levo.
Ponudbe je vložili septembra ». 1 do	v	mest-
nem gradbenem urauu.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1925.
Mestni magistrat Ijubltanski
V. Ljubljanski 'velesejem.
Gospodarstvo.
KRALJEV OBISK.
V soboto popoldne si je ogledal velesejm njega pokrovitelj kralj Aleksander. Dasi niso oblasti o njegovem prihodu nikogar obvestile, se je vesela novica liitro raznesla po mestu in sejmišču. Nj. Vel. kralj se je pripeljal v Ljubljano s princem Pavlom in manjšo suito. Pred velesejmom in na velesejmu ga je množica sprejela z burnimi ovacijami.
Na razstavišču so kralja pozdravili zastopniki civilne in vojaške oblasti ter funkcionarji velesejma. Ko se je kralj vpisal v pripravljeno spominsko knjigo, se je podal s princem Pavlom in spremstvom v posamezne paviljone. Med prehodi iz enega paviljona v drugega mu je občinstvo prirejalo burne ovacije. Ob 6. je bil ogled končan in se je kralj na novo burno pozdravljen odpeljal na Bled. Kakor smo izvedeli, se je kralj o velesejmu izrazil silno laskavo.
Podrobnosti žal ne moremo poročati, ker so gotovi faktorji iz nam neznanih in nerazumljivih razlogov smatrali za potrebno, onemogočiti tudi poročevalcem listov slediti poteku obiska Nj. Veličanstva. Če se bo to dogajalo tudi v bodoče, bo javnost zelo slabo informirana o sličnih važnih dogodkih.
SITUACIJSKO POROČILO.
V soboto so posetili velesejm interesenti iz vseh krajev in kupčije so se sklepale v vseh branžah. Popoldne sicer ni bjlo večjih kupčij, ker je vladalo splošno zanimanje za kraljev prihod.
Včeraj pa je poselilo velesejm okoli 25000 ljudi, ki so se trti in prerivali skozi posamezne paviljone in čudno je, da ni bilo nobene večje nesreče. Posetniki pa niso blaga samo gledali, temveč tudi kupovali. Sejmišče je bilo podobno mravljišču in čudno ni, da so se morali posetniki z dežele voziti celo na strehah vagonov. Razumljivo je, da se niso ob takih razmerah sklenile večje kupčije, dasi ni bil dan docela brez njih. Tako je bilo prodanih v Italijo 100 vagonov lesa in tudi v drugih branžah je prišlo do nekaj večjih kupčijskih sklepov.
Včeraj je prišel na svoj račun tudi -vinski kot-. Velikansko zanimanje je vladalo tudi za higijensko in športno razstavo. K temu ogromnemu obisku je mnogo pripomoglo lepo vreme.
ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA.
Na letnem telovadišču »Sokola« je bila včeraj dopoldne otvorjeua živinorejska razstava. Otvoritvi so prisostvovale številne odlične osebnosti, med drugimi mariborski vel. župan dr. Pirkmajer, (ljubljanski veliki župan dr. Baltič ni mogel priti radi istočasnih cerkvenih svečanosti v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika), čehoslov. gen. konzul dr. Beneš, avstrijski generalni konzul dr. Troll, predsednik Ljubljanskega velesejma Fran Bonač, predsednik trgovske zbornice Ivan Knez, predsednik Zveze indu-strijeev Dragotin Hribar, načelnik kmetij-odseka Sancin, kav. podpolkovnik Se-ver in razne druge ugledne osebe.
Otvoritveni govor je imel kmet. svetnik I Rohrman, ki je v lepih besedah označil velik pomen razstave, ki vzbuja pri živinorejcih veselje do živinoreje, kar je osobito važno za Slovenijo, kjer je živinoreja poleg lesu najvažnejši vir dohodkov. Ta vir pa jo /
treba sniotreno izkoristiti. Slične razstave zelo koristijo temu namenu. Razumevanje za to panogo je v vseh krogih. To pričajo darila za nagrade, med katerimi naj omenimo veliko županstvo, upravo velesejma, mestno i občino, Kmetijsko družbo, ki so vse dale ; večje svote. Njegov govor je bil od navzočih toplo pozdravljen, nakar se je pričelo ogledovanje in ocenjevanje konj in goveje živine.
Na konjsko razstavo je bilo privedenih •> toplokrvnih kobil z žrebeti, 8 mrzlokrvnih, S toplokrvne plemenske kobile, 13 mrzlokrvnih. Nadalje 4 letne žrebice: 3 toplokrvne, 9 mrzlokrvnih; 3 letne žrebice: 5 toplokrvnih, K mrzlokrvnih; 2 letne žrebice: 1 toplokrvna, 14 mrzlokrvnih; 26 žrebčlcov, žrebio in prodajnih konj; 10 žrebcev in 9 drž. žrebcev (žrebčarna Selo).
Na razstavo goveje živine je,bilo prignanih 11 bikov pincgavske pasuse, 12 simo-dolske in 15 montalonske pasme. Nadalje 25 lisastih krav pincgavske pasme, 15 simodol-ske in 20 enobarvnih krav montalonske pasme. Telice: lisastih pincgavske pasme 10, si-modolske 16 in 13 enobarvnih montaionske pasme. Poleg tega še 3 prodajni biki monta-jonske pasme in 3 simodolske pasme. Poleg tega še ena telica montafonske pasme in ena pincgavske. Skupno 113 konj in 145 glav goveje živine. Nekateri eksemplari so bili naravnost krasni in ljudje, osobito kmetski, so jih ogledovali naravnost s slastjo. Marsikdo je spoznal važnost in koristi umne živinoreje.
Istemu namenu in da se pri ljudeh vzbudi veselje do umnega ravnanja z živino služijo iudi razdeljene nagrade. Dobilo pa je in sicer bikov: 5 prvo, 10 drugo, 9 tretjo in 2 četrto nagrado. 4 lastniki so dobili častne diplome Kmetijske družbe. Od krav so bile nagrajene s prvo nagrado 4, z drugo 14, s tretjo 9, 8 lastnikov je dobilo častno diplomo. Telice: prvo nagrado 5, drugo 8, tretjo 12 in en lastnik častno diplomo. Nagrade so znašale 400, 300, 200 in 100’ Din.
Prvo nagrado za bike so dobili: Grašič Franc iz Klanca, obč. Predoslje, živinorejska zadruga v Prevaljah, Graščina Črnelo obč. Kamnik, Leben Andrej, Babna gora obč. Polhov Gradec, Novak Ignac, Mala vas, obč. Pod-gora in Boštrančič Ivan, Videm.
Za krave: Piler Jernej, Rupe obč. Predoslje, Graščina Zabije, Drnulc Ivan, Struga, Hočevar Lovro, Vel. Lašče.
Za telice: Veleposestvo Smlednik, Graščina Zabije, Anžič Anton, Stepanja vas, Vrhovec Stanislav, Vrhovec, Klavs Anton, Podgorica.
Za kobile z žrebeti: polk. Antonijevic, Ljubljana, Franc Golorej, Voklo. Za plemensko kobilo pukovnik Nedič, Ljubljana. Za 4 letne žrebice S. Stojanovič, Ljubljana, Jakob Skok, Pristava pri Mengšu. Za 3-letne žrebice Jože Strojn, Ostrog pri Sv. Jerneju in Franc Molj, Voglje. Za žrebca Franc Luzer iz Groblja. Nekaj podatkov o konjih še priobčimo.
KRALJ V PAVILJONU »E«.
Nj. Vel. kralj se je pri obhodu po paviljonih velesejma ustavil pri tvrdki O. žužek ter se z zastopnikom g. Lukanom živahno razgovarjal in zanimal za posamezne lipe avtomobilov. Zatorej priporočamo, da posetite to ugledno domačo tvrdko.
Izvoz vina iz Jugoslavije v republiko Avstrijo.
Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je na izrednem občnem zboru dne 22. avgusta 1925 sklenil odposlati višjega kletarskega nadzornika J. Zabavnika v Avstrijo, da prouči položaj glede izvoza naših vin na temelju trgovinske pogodbe, ki je sklenjena med našo državo in republiko Avstrijo in ki bo v najkrajšem času stopila v veljavo.
Pokrajinska zveza jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru pa je v J»ti namen istega dne sklenila odposlati vinogradniškega veleposestnika in predsednika kletarske zadruge »Ljutomerčan« R. Košara.
Zabavnik in Košar sta se podala na pot dne J), avgusta 1025. Ustavila sta se najprej v bpilju in sta stopila v stik s tamosnjnni carinskimi organi glede inodalitet pri uvozu vina v Avstrijo. Pogoji za uvoz vina v Avstrijo so danes sledeči: Plača se za 100 kg teže bruto (za neto pri vinih do 13 odst. alkohola) 60 zlatih kron uvozne carine (1 zlata krona je 14.400 avstrijskih papirnatih kron), potem 2200 kron vinskega davka za vsaki liter, 40 kron od litra kontrolne takse, 2000 kron manipulacijske pristojbine od 1 komada vinske posode ter 7 odst. prometnega davka, ki se ga izračuna po fakturni vrednosti vina plus vinski davek. Pri uvozu vin z nad 13 odstotkov alkohola se uvozna carina zniža na 30 zlatih kron za 100 kg teže bruto za neto, vse ostale pristojbine pa se morajo plačati v polnem obsegu že pri uvozu. Umljivo je, da pod temi težkimi pogoji vina pod 13 odst. alkohola do sedaj izvažati nismo mogli.
Nova trgovinska pogodba, sklenjena med republiko Avstrijo in našo državo predvideva baje (oiicijelnega besedila pogodbe še ne 1'oznajo ne Avstrijci, ne mi) maksimalno uvozno carino 45 zlatih kron za 100 kg vina biuto zn neto ter za kontingent 80.000 hi vina znizano uvozno carino 30 zlatili kron za vida s pod 13 odst. alkohola. Druge pristojbine ostanejo neizpremenjene. Od 80.000 hi odpade polovica na črno vino.
Nižje Avstrijci inomentano uvozu naših vin niso naklonjeni. Za naš izvoz pride v poštev sedaj edino le Štajerska.
Imenovana sta se podala tedaj naprej v Gradec. Konsultirnla sta najpoprej preziden-ta deželne centralne zveze zadrug gostilničarjev in kavarnarjev Štajerske, Maksa VVithalma, lastuika hotela »Goldone Birne«.
Centralna zveza šteje kakih 50 članic gostilničarskih zadrug raztrosenih po celi Štajerski.
Kakih 30 gostilničarskih zadrug, ki ne leže v vinorodnih krajih, bi lahko nakupovalo in uvažalo naša vina. Prezident Withalm je izrecno naglašal, da Štajerci žele zopet stopiti v ltupčijske stike z našimi vinogradniki, ker vina, ki jih danes uvažajo zbog ugodnejših cen iz Italije in Ogrske, kvalitativno naših vin iz bivše Spodnje štajerske ne dosegajo. Kot videu uspeh in dokaz gornjih besed jo centralna zveza naročila pri kletarski zadrugi »Ljutomerčan« 1 vagon vina, polovico najbolje kvalitete, polovico namiznega. To bo začetek. Če bo ugajala kvaliteta in cena, se bo stvar razvijala sama naprej. Kot drugi veliki odjemalec naših vin pride v poštev Zveza gospodarskih zadrug za Štajersko, ki ima v Eggenbergu pri Gradcu svoje založne kleti. Ta zveza ima posode za 12.000 hi, ki , pa je danes napolnjena z vinom le eno tretjino.
Imenovana sta konsultirala torej tudi vodjo zveze gospodarskih zadrug Amvalta dr. Rudolfa Richtarja, ki jo istotako obljubil, da bo zveza nakupovala in uvažala naša vina, čim bo podana za to realno možnost. V prvi vrsti se bo pri nakupu vin posluževala kletarske zadruge v Mariboru. Želi pa tudi ponudbe od drugih.
Imenovana delegata sta iskala stike tudi z drugimi osebami in vinarskimi strokovnjaki, bila sta povsod ljubeznivo sprejela in sta našla pri vseh pravo razumevanje za stvar, za kar jima gre hvala. Niti v enem slučaju se ni pokazalo, da naših vin ne bi marali. Na nas je torej ležeče, če pridemo do uspeha in to na način, da jih zadovoljimo z dobro kvaliteto in ne pretiranimi cenami. Smo lik pred trgatvijo. Odlagajmo trgatev vsaj do druge polovice oktobra, grozdje sortirajmo, postopajmo pravilno pri izvedbi vseh tehničnih del, da bo kvaliteta vina čim bolja.
Edino * kvaliteto smo v stanu konkurirati na tujih vinskih trgih.
Cene vina iz bivše Spodnje štajerske so v Gradcu danes pri prodaji na drobno seleče:
Odprto vino, liter 3 šilinge 60 grošev, vino v steklenicah, 7/„, 4 do 5 šilingov. — Ogrsko vino, liter 3 šilinge 20 grošev. — Italijansko vino, liter 2 šilinga 80 grošev. — En šiling j« 7.88 Din.
Izterjavanje davkov. Na podlagi alarmantnih vesti, ki krožijo v zadnjem času v naši javnosti o brezobzirnem izterjavanju davčnih zaostankov, se je pred kratkim vršil sestanek gospodarskih krogov v Ljubljani, na katerem se je izvolila posebna de-I putacija, ki naj predoči g. finančnemu dele- j gatu težak položaj gospodarskih krogov in ! ga prosi, da izterjavanje omili, odnosno dovoli postopno likvidacijo davčnih zaostankov.
V odsotnosti g. delegata je sprejel deputacijo dvorni svetnik Bonač, kateremu so posamezni člani deputacije razložili dejanski položaj in ga prosili, da o njem informira g. delegata. G. dvorni svetnik Bonač je obljubil, da bo sporočil želje deputacije g. delegatu in ga naprosil, da nudi depulaciji priliko, da svoje težnje g. delegatu osebno utemelji in sliši njegov odgovor.
X Za nakup sadja vseh vrst, posebno jabolk, hrušk in češpelj, se zanima neka tvrdka iz češkoslovaške. Natančnejši naslov navedene tvrdko je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo interesentom na razpolago.
X Izvoz lesnega materijala za lesene zaboje v Ameriko. Neka velika ainerikanska tvrdka potrebuje za svojo tovarno stalne velike množine lesenega materijala za zaboje. Interesenti, ki bi se zanimali za to dobavo, naj pošljejo svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo potem poslala skupno naslove vseh priglašencev trgovski agenciji na Dunaju, j katera je zanje zaprosila.
X Prodaja stare pocinkane pločevino. Direkcija državnih železnic v Ljubljani ponovno razpisuje prodajo ca. 2350 kg stare pocinkane pločevine. Tozadevne ponudbe, kolekovane
s 5 Din, je poslati do 14. t. m. ekonomskemu odelenju gornje direkcije. Cene je staviti franko vagon materijalno skladišče Maribor kor. kol., kjer je tudi predmetna pločevina na ogled. Plačilo se izvrši ob prevzemu blaga.
X Prodaja odpadkov (od blaga, usnja, kovin itd.) se bo vršila dne 10. septembra t. 1. pri Upravi IV. zavoda za itradu vojne ode-če v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave čistilne paste; do 14. septembra t. I. ponudbe glede dobave mase za tiskarske’ valjarje, glede dobave gumijevih odpadkov z vlogo; glede dobave gumijevih odpadkov brez vloge, glede dobave lesenih držajev, glede dobave kalibriranih verig, glede dobave asfalta, glede dobave bukovega oglja. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. septembra t. 1. pri Intendanturi Timočke divizijske oblasti v Zaječaru glede dobave ovsa. — Dne 22. septembra t. 1. pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave krušne moke. Dne 24. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 2000 komadov košar za oglje. — Pri komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 25. septembra t. 1. druga ofertalna licitacija glede dobave sena in slame, ki je bila razpisana za dne 4. septembra t. 1.
Dnevne vesti.
Maribor, dne 28, avgusta 1925.
-k.
POZIV PRIJATELJEM!
Šef prosvetna upravo v Ljubljani dr. Pavel Pcstoiuik je vložil proti našemu glavnemu in odgovornemu uredniku tožbo radi klevete, ki da jo je zagrešil »Narodni Dnevnik« z objavo članka »O bivši prosvetni upravi v Ljubljani in Mariboru«. Kleveta pa da je bila zagrešena s tem, ker da se ja v navedenem članku očitalo dr. Pavlu Pestotniku »zlorabo uradne oblasti in pristranosti pri službenem poslu ter dopuščanje nedopustnih vplivov političnih organizacij na uradne zadeve.«
Naš slavni urednik bo za resničnost objavljenega članka nastopil dokaz resnice. V
smislu čl. 73. novega tiskovnega zakona mora biti ves dokazni materijal predložen v osmih dneh in se na poznejša dokazila, tudi če bi bila še tako lehtna, ne bo oziralo.
Poživljamo zato vse svoje prijatelje in vse resnicoljube, da nam v najkrajšem casu pošljejo podatke, s katerimi ev. razpolagajo in ki bi mogli okrepiti ža zbrani dokazni ma-terijal našega glavnega urednika.
Zlasti pa poživljamo vse iz političnih vzro-koT preganjane učitelje, prolesorje in društva, da se takoj zgiase in nam pošljejo svoj dokazni materijal. Naglašamo, da nam je seveda služeno samo z materijalom, ki vseskozi odgovarja resnici.
Ker je tožba dr. Pestotnika velikega političnega pomena, pričakujemo, da bo naš apel našel poln odmev.
_ »Juturnji Ust« je ponatisnil naš članek »Quousque tandem«. Tako ja tudi hrvatska javnost pravilno informirana o ataki, ki se pripravlja na Ljubljansko kreditno banko. Mislimo, da bi bilo čas, da bi tudi gospodje od Trboveljske premogokopne družbe spoznali, da je volja slovenskega in lirvatskega naroda močnejša, ko vsi milijoni Trboveljske. Ljubljanska kreditna banka bo ostala v slovenskih rokah, Trboveljska pa bo morala postati res nacionalno podjetje! Tako je in ne bo šlo drugače!
— Obletnica koroškega plebiscita. Bližamo se peti obletnici nesrečnega izida koroškega plebiscita in naša dolžnost je, da ta dan resno manifestiramo za koroške Slovence. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani pripravlja z vso intenzivnostjo resne manifestacije širom Slovenije in se razpošiljajo prav te dni tozadevni dopisi in navodila na vse v poštev prihajajoče faktorje. Že danes prosimo, da se pripravijo prav vsi krau na to manifestacijo. Pokrajinski odbor bo sel vsem prirediteljem kolikor bo le mogoče na roko. Nemci v Avstriji pripravljajo za ta dan šumne veselice, mi jja se z resnimi prireditvami spomnimo koroških Slovencev in dajmo jim moči, da vstrajajo v njihovem boju za ohranitev svojega jezika in svoje zemlje, kjer je tekla zibelka Slovenstva. — Slovenci, pripravite se, da bo 10. oktober — Koroški dani izpadel častno za nas in za brate * onstran Karavank. —. Jugoslovenska Matica.
— O vojaški zaprisegi vojnih obveznikov, ki so rojeni v letih 1875 do 1905. — Po na-
redbi vojnega ministrstva, se morajo zapriseči na Njego\o Veličanstvo kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev vsi vojaški obvezniki od rojstnega letnika 1875 do 1905. Za izvršitev prisege se odreja sledeče: 1. Vsem v Ljubljani stanujočim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1875 do 1905, ne glede na rojstvo in pristojnost, ki so bili kadarkoli spoznani za sposobne ali manj sposobne, se je od 9. do 19. septembra 1925 od 8. do 13. ure s svojimi vojaškimi listinami zglasiti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu« radi vpisa v zaznamek zapriseženih vojnih obveznikov, in sicer po nastopnem rudu: Dne
9.	septembra 1875 do 1877, 10. sept. 1878 do 1880, 11. sept. 1881 do 1883, 12. sept. 1884 do 1886,	14.	sept.	1887	do	1889,	15. sept.	1890
do 1892,	16.	»ept.	1893	do	1895,	17. sept.	1896
do 1898,	18.	sept.	1899	do	1901,	19. sept.	1902
do 1905.	— 2. Zglasiti se morajo	tudi hranilci,
tamnUfasilci in oni obveznici (zlasti dijaki),
katerim je bila odložena služba v kadru. —
3.	Obvezniki, ki so služili že v nafii vojski in so tam bili zapriseženi, ali obvezniki, ki so bili že pri vežbah zapriseženi, so oproSče-ni zglasitve in ponovne zaprisege. — 4. Vsak obveznik dobi pri zglasitvi izkaznico, ki bo obenem vstopnica na prostor, kjer se bo izvršila zaprisega. — 5. Po izvršeni zaprisegi se izkaznice pobero in na podlagi teh izkaznic se vpiše zaprisega v spiske in izkaznice. — 6. Dan in kraj zaprisege, ki bo najbrž« meseca oktobra v Mišičevi vojašnici, se objavi pozneje. — 7. Posebni pozivi se ne bodo izdajali. Ta razglas velja kot poziv za zgla-sitev, kakor tudi kot poziv za zaprisego. — 8. Odškodnina kakršnakoli ni predvidena. —
9. Kdor se odtegne zglasitvi in prisegi bo kaznovan od višjega vojaškega sodišča. —
10. Obveznik, ki se obdolži prestopka, se takoj pritegne v preiskovalni zapor, kjer ostane do izvršene preiskave, odnosno do nastopa svoje kazni. — 11. Opozarjamo na stroga določila s pripombo, da se od zaprisege izostali obvezniki poleg drugega najbrže vpokličejo na dve ali tritedensko orožno vajo, po orožni .vaji pa se zaprisežejo.
— Z ljubljanske univerze. Inskripcija na ljubljanski univerzi se prične dne 1. oktobra in traja do 9. oktobra. Rektor univerze v novem študijskem letu je dr. Leonid Pitamic, prorektor pa dr. Karel Hinterlecli-ner. V prošlem študijskem letu je imela ljubljanska univerza 1210 slušateljev, in sicer 215 na filozofski, 343 na juridični, 67 na medicinski, 476 na tehnični in 101 na bogoslovni fakulteti. Rednih slušateljev je bilo 1171, izrednih pa 39. Slušateljic je bilo 60 rednih in 21 izrednih, in sicer na filozofski 34 rednih in 11 izrednih, na juridični 11 rednih in 8 izrednih, na medicinski 6 rednih in na tehnični fakulteti 9 rednih in 2 izredni slušateljiei.
— Podrobno razprodajanje razstavljenih vzorcev se je na željo občinstva dovolilo v pondeljek in torek. Na to opozarjamo interesente, ki si žele nabaviti razno blago po zmernih cenah.
— Izpremembe v državni službi. Trajno sta vpokojeni poštni uradniei Ana Jamšek v Ljubljani in Ivana Demšar v Mariboru.
— Napredovanj« v poštni službi. V kratkem bo pomaknjenih v II. kategoriji iz 4. v 3. skupino okrog 70, iz 8. v 2. pa okrog 40 uslužbencev. V še večjem številu bodo napredovali zvaničniki.
— »Uradni list« št. 83 e dne 3. sept. prinaša »Pravilnik o gostilnah, kavarnah in oBtalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami« in »Pravilnik za izvrSevanje predpisov iz tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah«.
— Iz državne sluibe. V sodno-pisarniški službi so pomaknjeni v 3. skupino II. kategorije: pisarniška oficijala Srečko Rus in Fr. Bezlaj ter sodni kanclist Ivan Ekar — vsi pri okrajnem sodišču v Kranju.
— Jadranska tarifa. Konferenca glede jadranske tarife, ki se je imela vrSiti v Reki, se vrši dne 22. t. m. v Budimpešti. Na konferenco pošljejo delegate Jugoslavija, Italija in Madžarska.
— Krediti za dalmatinska pristanišča. Odobreni so sledeči krediti za dalmatinska pristanišča: Za izgradnjo pristanišča v Qm-žu pri Dubrovniku je dovoljen kredit 7 milijonov dinarjev. Pristanišče se razširi tako, da se omogoči prekooceanskim parnikom dohod v ustje Omle. Za razširjenje pristanišča v Ulčinju je dovoljen kredit 1,100.000 dinarjev in končno za pristanišč« v Sumar-. tinu 400.000 dinarjev.
BUDDHA
c*
Saj na velesejmu. Oglejte si H paviljon it. 461*465.
Brni.*
0
OBISKUJETA REDMO | I
LE
* it- ' ■ - V: >
c	#
JČINO MATICA :
— Rekord jugoslovanskega letalca. V četrtek je poletel naš letalski" podporočnik Rupčič iz Pariza v Beograd. Pot, ki je dolga 1810 kilometrov, je preletel v 9 urah. S tem je dosegel rekord. Posebno je treba pri teni uvaževati, da se Rupčič ni bal poleteti preko alp. Od Pariza do Saone-a se je držal v višini 1800 metrov. Toplomer je kazal 15 stopinj Celzija pod ničlo. Pri Saone-u se je začel polagoma dvigati, tako da je pa-siral Alpe v višini 4200 metrov. Pravi, da je bil napol zmrznjen in napol gluh, ko je pristal. S kakim navdušenjem in veseljem da je bil sprejet v Beogradu in Novem Sadu, si lahko vsakdo predstavlja. Na novosadskem aerodromu ga je pričakovala velikanska množica. Voditelji civilne in vojaške aviatike so mu prisrčno čestitali, množica je frenetično vzklikala.
— Ugleden nemški novinar v Zagrebu. V soboto je prispel v Zagreb glavni urednik lista »Kolnische Zeitung« dr. Kurt Rade-macher. Smoter njegovega prihoda je proučevanje naših političnih in gospodarskih razmer: Iz Zagreba se vrne v Nemčijo preko Dunaja.
— Brezposelnost v Angliji. Angleško ministrstvo dela je objavilo statistiko o brezposelnosti na Angleškem. Glasom te statistike je bilo v Angliji dne 24. oktobra t. 1. 1,343.700 brezposelnih. Tekom enega tedna se je pomnožilo število brezposelnih za 43.415 oseb. Dne 24. avgusta 1. 1. je ,Mio število brezposelnih za 194.622 oseb nižje.
— Proti konkubinam. Srezko poglavarstvo v Šibeniku je izdalo te dni odredbo, glasom katere se imajo vse osebe v srezu, ki žive v konkubinatu tekom enega meseca ali raziti, ali pa poročiti, v nasprotnem slučaju bo kaznovan vsak poedini s 30 dnevnim zaporom.
— Kongres spiritistor. Te dni se vrši v Parizu mednarodni kongres spiritistov. Kongresa se udeležuje okrog lOOO spiritistov skoro iz vseh delov sveta. Glavni referat na kongresu ima angleški romansje Artur Conan Doyle.
— Kongres plesnih učiteljev. Kakor ču-jemo, se vrši od 8. do 10. t. m. v Zagrebu kongres jugoslovanskih plesnih učiteljev. Kongresa se udeleži tudi nekaj delegatov iz Pariza in Curilia, ki bodo pokazali našim plesnim učiteljem najnovejše plese, ki se bodo plesali v prihodnji sezoni.
— Velik požar v Južni Srbiji. V neki hiši v Jagnjiči pri Poraču (Južna Srbija) je izbruhnil te dni požar, ki se je vsled močnega vetra hitro razširil na vso vas. Pogorelo je 26 hiš in 45 skednjev. 10 letni Vladimir Sekulič »e iz goreče hiše ni mogel rešiti ter je zgorel. 10 oseb je nevarno opečenih. Skupna škoda znaša 7 milijonov dinarjev. Požar je povzročil desetletni deček. Prebivalstvo je brez strehe in brez živil ter mora iskati v sosednjih vaseh pomoči.
— Potop podmornice »Veneziac Ob priliki italijanskih pomorskih manevrov se je izgubila podmornica »Venezia-. Sedaj so jo našli na morskem dnu v sirakuski luki. Vsa posadka, ki je štela 61 mož, je utonila.
— Velikanski nalivi na Goriškem. Zadnje dni so bili na Goriškem silni nalivi. Posebno hud naliv je bil v četrtek ponoči. V Solkanu so bdeli ljudje vso noč ter s strahom pričakovali, da odnese voda vso občino v Sočo. Solkan je bil podoben Benetkam, zakaj ulice so se izpremenile mahoma v kanale. V baziliko na Sv. Gori je treščilo. S Sv. Katarine se je utrgal plaz zemlje in kamenja ter odnesel posestniku Avgustu Bratužu v Solkanu hlev z živino vred.
— Zopet železniška nesreča na Francoskem. Iz Bordeauxa poročajo: V četrtek popoldne je skočil pred kolodvorom v Loucho-ssonu brzovlak Saint Johannes—Bayonne s tira. Trije vozovi so bili razbiti. Po dosedanjih poročilih so bile pri tem 3 osebe ubite, nad 20 pa težko ranjenih. Nesrečo je zakrivil baje strojevodja, ker je prehitro vozil.
— Izgon tujcev iz Subotice. V Subotici živi mnogo tujih državljanov in oseb, ki so optirale za kako drugo državo. Notranje ministrstvo je sedaj odredilo, da morajo vse te osebe v kratkem našo državo zapustiti ali pa po9tati državljani kraljevine SHS. Zadnje dni je bilo izgnanih iz Subotice dnevno po 30 do 40 tujih državljanov.
— Boji s koraitaši. Iz Prizrena poročajo: V gozdu pri Rodostanu je. naletela orožniška patrulja na komitako tolpo. Pri streljanju, ki se je razvilo je padel vodja patrulje’ neki kaplar. Komitaše zasledujejo močne orožniške čete.
— Epileptičen napail pri ognjišču. Na Dobrovem pri Gorici stanuje pri svojih sorodnikih 17 letna epileptična sirota Alojzija Zi-lič. Pred par dnevi je dobila med tem, ko je kuhala sama doma kosilo, pri odprtem ognjišču epileptičen napad. Na ognjišču je stal kotel vrele vode. Deklica je padla tako nesrečno, da je prevrnila pri tem kotel ter se hudo opekla. Ko se je nato zvijala od epileptičnih krčev in silnih bolečin na tleh, je j» približala polagoma ognju take, da ao
se ji vneli lasje. Iz njenega grla so prihajali kriki, ki niso več bili podobni človeškemu glasu, vsled tega so prihiteli iz podstrešja k njej sorodniki, ki so jo rešili sigurne smrti ter jo dali prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Dasi je deklica po vsem telesu opečena, bo ostala pri življenju.
— Smrt vsled stekline. V Bileči sta umrla pred par dnevi v groznih mukah vsled steklino brat in sestra Pero in Mara Savkič, ki ju je vgriznil nedavno stekel pes.
— Proti alkoholu. V Ženevi se vrši te dni mednarodna antialkoholna konferenca. Udeležuje se je 80 delegatov, ki zastopajo 24 držav.	j
— Nesreča z bombo. Na vojaškem vežba-lišču v Požarevcu sta našla te dni dva dijaka-drugošolca bombo. V otroški radovednosti sta jo pričela razdirati. Nenadoma je nastala silna eksplozija. Eden od dečkov, ki mu je odtrgala bomba obe nogi, so prenesli v agoniji v bolnico, kjer je par minut kasneje umrl, drugemu, lažje ranjenemu, upajo zdravniki ohraniti življenje, vendar bo pohabljen za vse življenje.
— Razburljiv prizor v cirkusu. V cirkusu »Krone« v Berlinu se je odigral v soboto razburljiv prizor. Krotilca Jacksona je zagrabil tiger ter ga precej težko poškodoval, vendar se je posrečilo ostalim uslužbencem spoditi zver nazaj v kletko, tako, da dogodek med občinstvom ni povzročil panike.
— Samomor. V Trstu je izvršila te dni samomor 22 letna uradnica Valerija Janežič. Okrog 19. ure se je zaprla v svojo sobo in odprla pipo plinove cevi. Uro pozneje so vdrli domačini, vznemirjeni radi penetrant-nega vonja po plinu v njeno sobo ter jo našli nezavestno. Kljub temu, da so jo takoj prepeljali v mestno bolnišnico ter so poskusili zdravniki vse, da ji ohranijo življenje, je deklica kmalu nato izdihnila. Janežičeva je šla v smrt radi nesrečne ljubezni. Imela je namreč razmerje z nekim odvetnikom, ki jo je nedavno iz nezuanik vzrokov zapustil, čeprav je imel ž njo otroka.
aBflBBBBBBflBBBflBaBB@!e&::
Gaj Buddha, H paviljon, št. 461-465. Lastnica »Tea Import« je že splošno znana. Kakor doslej, tako je tudi letos razstavila v jako okusnem paviljonu svoje proizvode. Na prvi pogled se opazi velik napredek, ki ga z radostjo konstatiramo. Čajna trgovina, kakor nam jo kaže razstava ni tako brezpomembna, kakor bi človek na prvi mah mislil. V predvojnem času se je namreč čaj prodajal skoraj 75% vsega konzuma v paketih. Znano je namreč, da je pri čaju glede kvalitete isto kakor pri kavi. Dobro mešana kava je v vsakem oziru boljša in isto je pri čaju. Take mešanice pa je treba spretno paketirati, sicer zgube na aromi. Tudi je treba za sestavljanje istih dolgoletne prakse. Prvovrstna kvaliteta »Buddha« čajnih mešanic si je osvojila ves jugoslovenski trg. Upamo, da si bo trgovstvo krilo svojo sezonsko potrebo tudi v tej vrsti blaga le pri domačih tvrdkah.
■aBBBBBBBBBSBBBBBBBESE
— Pretep mod ruskimi emigranti V Ni-nesu so imeli te dni ruski emigranti v gledališču veliko zborovanje. Pri tej priliki je prišlo med pristaši prejšnjega režima in med pristaši boljševiškega do srditih kontra-verz, tako, da je končalo zborovanje s hudim pretepom. Več oseb je bilo ranjenih. Intervenirati je morala policija, ki je par najhujših pretepačev aretirala in shod razgnala.
— Požar poškodoval katedralo v Alcs-sandriji. Kakor poročajo iz Rima, je divjal te dni v Alessandriji (Lombardija) v bližini katedrale velik požar, ki je cerkev močno poškodoval.	.
— Velika železniška nesreča na Angleškem. Iz Londona poročajo: Pri Hopeju jo trčil v petek ob 3.45 brzovlak Manchester — Shefield z nekim tovornim vlakom. 14 oseb je bilo ubitih, 2 težkopoškodovani. Eden od težkopoškodovanih je med transportom v bolnico umrl. Število lahkopoškodovanih je veliko.
— Aretacija komunista. Beograjski policiji je prišel te dni v roke prevod neke nemške komunistične brošuro. Kol prevajalec je podpisan N. P. Na podlagi teh začetnih črk je izsledila policija tajnika društva bančnih uradnikov Nastasa R. Petroviča. Petrovič, ki ne taji, je bil aretiran. Pri hišni preiskavi so našli v njegovem stanovanju 3000 izvodov inkriminiranega spisa. Obtožen bo po zakonu za zaščito države.
— Iz ljubosumnosti. Prodajalec sveč Ilija Marič v Beogradu in Stanojka Jankovič sta živela v divjem zakonu. Te dni pa se je njuna ljubezen na žalosten način končala. Stanojka, ki je poročena, se je hotela vrniti k svojemu možu. To Mariču ni bilo prav. Svojo namero mu je razodela Stanojka med vožnjo v tramvaju. Razvil se je med njima hud prepir, ki se je končno tako poostril, da so morali intervenirati ostali pasažirji. Nenadoma pa je potegnil Marič nož ter sunil ž njim svojo konkubino parkrat v hrbet. Stanojka je bila prepeljana v bolnico, llijo pa 9o odvedli v zapor.
— Ljulmvna tragedija na tračnicah. Iz Božena poročajo: V bližini Leifersa so našli na tračnicah strašno razmesarjeni trupli 23 letnega uradnika Henrika Rizzolijn in njegove neveste Roze Eheiu. Gre za ijubuvno tragedijo.
— Maša v kolodvorski čakalnici.-V eni od čakalnic glavnega kolodvora v Monnkovem se bosta brali od9lej vsako nedeljo med poj
4.	in 5. uro dve maši. 8 tem Itoče nuditi monakovska duhovščina izletnikom priliko, da zadoste svojim verskim dolžnostim.
— Velik plen železniških tatov. V spalnem vozu vlaka Praga-Oderburg je bilo med postajama Petroviča-Prerava ukradenih potniku Truskievviczu iz Varšave 300 tisoč Kč in 50 Polakih zlotih.
— Mož t 11 imeni. V Kitzbtihlu (Avstrija) so prijeli te dni 86 letnega trgovskega potnika Stefana Georgeviča, ker se je prijavil pod napačnim imenom. Aretiraneo je Identlčeft s pustalovoem, ki so ga iskali le
več let in ki je izvršil pod enajstimi različnimi imeni nebroj goljufij. Leta 1917 je izvabil, sklicuje se na nekega znanega grofa neki avstrijski princezinji opetovano večje vsote denarja. Približno istočasno je izvabil pustolovec nedvojvodi Frideriku zapuščino nekega patra, ki je bil v dvorni službi.
— Trebušni legar na Nižjem Avstrijskem. V Giesshilblu pri Modlingu jo obolelo 20 oseb na trebušnem legarju. Štiri od njih so umrle. — Na Dunaju so obolele 4 osebe na tej bolezni. Inficirale so se v Giesshublu. Zdravniki izjavljajo, da je nevarnost, da bi se legar na Dunaju razširil, popolnoma izključena.
— Dojenčka trpinčila do smrti. Na Dunaju je bila te dni aretirana neka Marika Fieber in ujen ljubimec strojni ključavničar Josel Melneczuk. Obdolžena sta, da sla trpinčila svoje dva meseca staro nezakonsko dete tako, da je vsled hudih notranjih poškodb umrlo.
— Mlad vlomilec. Trgovka Feleki v Sarajevu je opažala že dalje časa, da ji je zmanjkal iz blagajne denar. Ko je pogrešila te dni kar tisočdinarski bankovec, je prijavila stvar policiji, ki je eruirala vlomilca v osebi 15-letnega Saliha Džiniča. Pri njem so našli 1176 Din. Šalih je tatvino priznal. Dejal je, da ga je zapeljala lepa prilika. Vedel je namreč, da ni med 12. in 14. uro nikogar v trgovini, ter da je mogoče zlezti v trgovino skozi okno, ki gleda na zaprto dvorišče sosednje tovarne, kjer je delal.
Mil
Novosti
i
zimskih ulstrov in oblek Vam nudi najugodnejše
JOS. ROJINA, Ljubljana
Za časa velesejma popust
— Nenadoma oslepel. Vojni invalid Gott-friod Schonegger je spal te dni v neki vasi blizu Dunaja v travi. Ko se je prebudil, je bil slep.
— Velika poneverba. Iz Perugio poročajo: Poštarica Elelia Zezza je poneverila pol milijona lir ter pobegnila s svojim ljubimcem v Švico.	........................
— Da-je »rešila svoji sestri življenje«, le dni je ustrelila v Xerres-u 43 letna gospodična Kiotilda Mannodier 52 letnega zidarja Giovannija Goyeta. Napadla ga je prav po ženski od zadaj, kljub temu ga je pogodila
luko dobro, du mu ja predrla. »rco 1.1 jo obležal mož na mdštu mrtev. Morilka je bila par ur nato aretirana. Izjavila je, da je usmrtila Goyeta zato, da je »rešila svoji sestri življenje , ceš da je hotel zidar nedavno njeno 55 letno sestro, gospodično Marijo Monnadier posiliti. Krepostna devica je priklicala ljudi, ki so zasačili Goveta in ilu-granti. »Zato se je hotel Goyet maščevati ter Marijo Mannodier zadaviti. tPo »Le Ma-tinue.)	.
— Roparski umor. Te dni je bil umorjen v Inomostu pivovarniški delavec Vincenc Erlacher. Sprva se je domnevalo, da se je ponesrečit Sedaj se je izkazalo, da ga je umril njegov tovariš Haefele, Bila sta skupaj v gostilni. Haelele ni mogel plačati zapitka. Zdelo se mu je, da je imel Erlacher pri sebi večjo svoto denarja. Ponudil se je, da ga spremi domov. Med potjo je vrgel Haefele Erlacherju nenadoma pest peska v oči, nakar je planil po njem ter ga davil, dokler ni padel končno Erlacher na lla. Nato mu je natlačil v usta trave, tako da se je Erlacher zadušil, nakar ga je oropal. Vzel mu je uro in listnico, v kateri pa je našel samo štiri šilinge.
— Velika eksplozija v romunski smodnis-nici. Te dni se je pripetila v Dugestiju na Kumunskem katastrofalna eksplozija. Ker je bila pretrgana vsled eksplozije tudi telefonska in brzojavne zveza, glede podrobnostih še ni nobenih vesti. Eksplozija se je pripetila v poizkusnem laboratoriju tovarne. Kakor se čuje, je bilo več oseb ubitih, .oziroma
poškodovanih.
— Velikanski požar petroleja v Ncwyorku. Kakor poročajo listi iz Newyorka je izbruhnili v rezervoarju petroleja v bližini dokov velikanski požar. Več sto gasilcev je zaposlenih pri gašenju, 190 gasilcev so pripeljali na pol zadušenih v bolnišnico.
— Lov na volka v Berlinu. Te dni je ušel iz zoologičnega vrta v Berlinu ruski volk. Po daljšem zasledovanju so ga v jeli v prvem nadstropju neke hiše. žival je popolnoma krotka, ter jo je vodil ravnateljev sin na vrvici po vrtu. Dotičnega dne pa se je pretrgal ovratnik in volk je ušel. Izprehajal se je nekaj časa po vrtu, ker pa so ga hoteli pasanti ujeti, se je prestrašil ter skočil preko ograje in zbežal v mesto.
— Zagonetna smrt v vlaku Te dni so našli na železniški progi pri Stemlaiu na nemškem mrtvo žensko, ki so jo aguoscirali kot privatno uslužbenko Marijo Lnmpers-baoh. Sprva se je domnevalo, da jo je neznan storilec umoril in oropal ter vrgel iz vlaka. Naknadno pa se je ugotovilo, da ji ni bilo ničesar odvzetega, vsled česar se domneva sedaj, da je skočila ženska v hipni blaznosti sama iz vlaka, za kar govori tudi dejstvo, da se je obnašala že ves čas vožnje sumljivo ter prosila sprevodnika pomoči,
! češ, da jo hočeta dve oseoi napasti, kar, se je pa izkazalo kot neutemeljeno.
— Nenavaden način samomora. V Parizu je izvršil te dni neznan moški originale samomor. Ko se je peljal z vlakom le* -
sterliški most, ie odprl nenadoma vrata va
gona ter te vrgel v Seino. Par minut se je
borii z valovi, nato pa je izginil. Njegovega trupla še niso našli.
— Nesreča z mino. Delavec Petar Stražičič v Dubrovniku je zažigal te dni mino, ki je predčasno eksplodirala ter odnesla Petro desno roko, ter mu pokončala obe očesi. Petra so prenesli v bolnico, kjer je bil na očeh takoj operiran, toda operacija ni uspela in mož je sedaj slep.
— Divji prasci pri Novi Kapeli. V okolici Nove Kapele so se pojavile divje svinje, ki povzročajo prebivalstvu veliko škodo, Zato je priredilo te dni lovsko društvo lov nanje. Lov je imel nepričakovan uspeh. Lovci so ubili velikanskega merjasca, ki je tehtal 160 kg.
— Poskusen samomor 15-Ietne deklice. Te dni se je zastrupila v Zagrebu z lizolom 15-letna krojaška učenka Darinka Burič. Ko so jo začeli zvijati krči, je pričela klicati na pomoč, nakar so prihiteli sostanovalci ter poslali po rešilni voz. V bolnici so mladenki izpraznili želodec ter bo kmalu zopet zdrava. Vzrok poskušenega samomora je seveda — nesrečna ljubezen.
— Velika poneverba pri debrccinskem brigadnem poveljstvu. Šef ekonomata debre-cinskega brigadnega poveljstva nadporočnik Laubing je poneveril 1 milijardo madžarskih kron uradnega denarja ter pobegnil. Preganjajo ga s tiralico.
— Požar v Mačkovcu pr j Čakovcu. Te dni je bil v Mačkovcu pri Čakovcu velik požar, ki je povzročil veliko škodo: Pogorelo je 31 gospodarskih poslopij z vsemi poljskimi pridelki. Tudi eno človeško žrtev je zahteval požar. Zgorela je 4-letna hčerka Tereza posestnika Valentina Novaka. Požar je zanetil sedemleten deček, ki se je igral z vžigalicami. Tereza Novak je bila v družbi dečka in, ko je izbruhnil požar, ni mogla ubežati. Ognja ni bilo mogoče lokalizirali, ker ni bilo vode. Zavarovani sta bili samo dve gospodarski poslopji.
— Velikanska goljufija v Lvovu. Lvovska policija je prišla na sled velikanski goljufiji. Lastniki neke strojarne so oddajali v Lvovskih bankah potvorjene čeke glaseče se na	dolarje,	ki naj bi jih imele izplačati
amerikanske banke. Lvovske banke so di-skontirale čeke pri poljski državni banki. Skupna škoda, ki jo morajo utrpeti banke, presega 1 milijon dolarjev.
—' Da jo	videl,	kako skoči vlak	s tira.
Iz	Guereta	(Francija) poročajo o	sledeči
neodpustljivi -.otročariji« petnajstletnega fanta: Osebni vlak iz Guereta je skočil 2 km od	Sainte - Feyze-a	s tira. Sprednji	kolesi
lokomotive sta vozili še 127 metrov daleč po zemlji. Samo hladnokrvnosti strojevodje se je zahvaliti, da se ni pripetila katastrofa, kar bi bilo toliko bolj usodepolno, ker se je nahajal vlak na strmini, visoki več metrov. Preiskava je takoj ugotovila, da gre za zločin in sicer za »otročarijo« 15-letnega Alberta Belparde-a, ki je položil na tračnico kol ter ga podprl z veliki kamni. Vprašan po
motivu je izjavil lakonično: »Hotel sem videti, kako skoči vlak s tira.«
— Razprave o razoroženjit kaznjive. Iz Mainza poročajo: Izdajatelj in urednik lista »Alzener Beobacliter«, Reisehold Pfund je bil obsojen od tukajšnjega vojaškopolicijske-ga sodišča radi ponatisa nekega članka o vprašanju razorožitve v Franciji na dva meseca zapora in 1000 mark globe.
— Mrtvec, skozi katorega raste trava. V bližini vasi ’ Golo Brdo so našli na nekem travniku moško truplo, ki je bilo že močno razkrojeno. Skozi gnijoče truplo je rastla trava. Najbrže gre za roparski napad.
— Popolnoma varno naložite donar v Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z. v Ljubljani, Mesini trg 6, ker jamčijo za vloge vsi zadružniki ne le s svojimi deleži, temveč še s stokratnim zneskom istih.
Da se prepričate o kakovosti izbornih izdelkov prave kave centralne pražarne v Mostah, pridite na poizkušnjo bele in črne kave, katera se vrši vsak dan na velesejmu v paviljonu E 117-118 in I 664
Ljubljana.
1 — Rojstni dan prestolonaslednika. Včeraj je bil rojstni dan prestolonaslednika. Raz javna poslopja so vihrale zastave, v stolnici pa se je vršila ob enajstih cerkvena svečanost, ki so se je udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ro maši je biia vojaška revija. Z ljubljanskega gradu so grmeli topovi. Zvečer je bila bakljada.
1 — Konzulat OSR v Ljubljani naznani'1’ da se bode letošnji vpis v češko dopoln“no šolo za pouk češkega jezika in d‘’rl'0'IIj°' znanstvu vršil dne 7. septembra do 18. ure popoldne v poslopij' Mladike; Stariši, ki nameravajo svoje otroke pošiljati v to šolo, nuj jih navedenega dne na določenem prostoru prigluf0 gospodu učitelju Oldrichu Votavi. - Rojstni podatki otrok lei osebni podatki sturišev se morajo navesti. Lahko se vpišejo tudi starejši otroci, ki bi nameravali udeležiti se pouku in bi za nje bil določen poseben oddelek. Pouk jo brezplačen, plačuje se le majhen prispevek za razsvetljavo in kurjavo.	,
1 - Zaspana Ljubljana. Tako dolgočasnega ■ mesta ni zlepa kakor je metropola Slovenije. Niti sedaj ob velesejmu ni bilo nobene kuvarue, ki bi bila odprta vso noč. Lansko leto, za ča»a velesejma jih je bilo
odprtih pet ali šest. Res je sicer, da je letos promet manjši, toda pravzaprav tudi ne gre za ekscepcionalne razmere ob času takih prireditev: Škandal je, da v Ljubljani ni nobenega lokala, ki bi bil odprt vso noč! Kako pride na primer tujec, ki se pripelje po polnoči — recimo z vlakom iz Zidanega mosta, z vlakom, ki je imel, kakor znano, že opelovano večurno zamudo — tujec, ki ima namen se zopet odpeljati s kakim jutranjim vlakom, do tega, da si ali najame v hotelu sobo za kakih pet kovačev — docim bi lahko sedel pri eni črni kavi v kavarni — ali pa da »trapa« po dežju, ako nima smisla za razmetavanje denarja?! Da je Ljubljana zaspana in dolgočasna, o teni bi čul vsakdo, ki ni prišel dalje, kakor do Kurje vasi, lahko dan na dan prepričevalne besede iz ust tujcev. Toda ne samo par lokalov, ki bi bili odprti vso noč, tudi še marsikaj drugega nam je potrebno, kar imajo drugje, pri nas pa ne. ..•
1 — Poskusen samomor. V soboto zjutraj okrog štirih je skočila pri Zmajskem mostu v Ljubljanico 41 letna krojačeva žena F. A.
V mrzli vodi si je kandidatinja samomora premislila in pričela je klicati na. ves glas na pomoč. Na breg sta prihitela policijski Stražnik, ki je vršil tam službo, in neki uslužbenec Jugoslovanske tiskarne. Stražnik je vrgel v Ljubljanico debelo bruno, na katerem se je F. A. obdržala, dokler ni prišlo moštvo rešilne postaje, ki jo je potegnilo na suho ter odpeljalo z resunim vozom v bolnico. F. A. je izvršila svoj čin v duševni zmedenosti.'
zoril vali, da bo sojen popolnoma po pravici. Sodni predsednik je govoril nato o religiji (kakor znano, so delali šejki propagando s trditvijo, da je republika veri sovražna). »Ali nimajo šejki in uleme pravico označevati druge muslimane kot krivoverce?« je vprašal.
Ne. je odgovoril šejk Chemseddin, »vsi ti šejki so ignoranti.« »Kako razmerje vlada med šejki in njihovimi učenci? Ali imate, tudi učence ženskega spola? Ali je dopustno po verskih zakonih posredovanje med Bogom in človekom? Zakaj zakrivate svoj obraz s pajčolanom? Ali je republika nezdružljiva s principi islama?« Od teh teoloških vprašanj spravljen v zagato je postal šejk hipoma modernist: »Nedvomno ne bi smelo biti posredovalca med Bogom in človekom. Toda po stari šegi so navajeni opravljati verniki naše sekte svoje molitve za odpuščanje grehov v navzočnosti šejkov. Imam 800 učencev in 200 učenk. Molitvam žensk prisostvuje najstarejša od mojih žensk. Obraz zakrivam, (ia ga varujem pred solncem.« »Ali ni rekel prerok pred svojo smrtjo svojim učencem: »Zberite se in izvolite iz vaše srede vodite-
lja? Ali je kdaj govoril o kalifu?« »Ne. Kalif je nepotreben. Pač pa je nasvetoval prerok pred svojo smrtjo republiko, in današnji režim se sklada z njegovo željo.« Nato je bila servirana kava in prišel je fotograf, ki je fotografiral nenavadno družbo, zbrano pri kavi. »Ali ni greh, če se pusti človek fotografirati?'. je vprašal sodnik. .Ne,« je odvrni! s prifujočnostjo duha jetnik, »Drugi šejki so mu tudi zatrjevali, da je greh, ko sem si dal pobarvati svojo brado rdeče. Toda vse to je neumnost.« .»Odpuščeni ste, vaša soba ie pripravljena,' tako je končal sodnik svoje zasliševanje. Šejka, dostojanstvenega šest-desetletnika z rdečo brado, zelenim turbanom in khaki-sutano, pa so odvedli v celico vojaške jetnišnice. S prav tako uljudnostjo ga bodo obesili.
MUZIKANT POLDE IN DRUGO.
Atrakcija za občinstvo je brezdvomno muzikant Polde v koji izdelovatelja harmonik Kuglerja. Manjši je nego harmonika, vendar jo nateguje s čudovito spretnostjo in ji izvablja lepe melodije: valčke, polke, mazurke in
drugo, kar pač vsebuje repertoar »harmoni-; karjev«. Za svoj trud žanje burno pohvalo
j navzočih poslušalcev, med katerimi najbrže i ni najetih »klakerjev«.
! Tudi prodajalci čevapčičev in ražnjičev so prišli včeraj na svoj račun, da ne omenimo mnogobrojne »mušterije« turških kavarnar-jev. Rekord v sklenjenih kupčijah pa je včeraj odnesel »balouar«. j Razni prodajalci sapuna, ki skida iz >veša<
• yse dlekove«, pa so skrbeli za obogatitev jezikovnega znanja.
Čudno zveni, da je bil kljub »suhemu« vremenu veselični prostor natrpan in da so se gosti ob zvokih številnih orkestrov in ob petju raznih pevskih zborov, ki so rasti) kot gobe po dežju, »krepčali« pozno v noč.
Izdajatelj in odgovorni urednik;
Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljane
I
Glas iz občinstva.
Neumestna šala. Prejeli smo in priobčujemo: V soboto popoldne sem sedel v neki ljubljanski gostilni. V isti sobi je sedela starejša gospa. Nenadoma se začuje precej močna detonacija. V sosednji sobi je vrgel nekdo »pokalico na tla. Drugače stvari ne morem imenovati, ker ne poznani tehničnega Izraza. Sicer pa je za človeka, ki je čul grmenje topov na tirolski fronti in videl padati italijanske granate in šrapnele, res samo pokalica. Čisto drugače pa je učinkoval pok na omenjeno damo. Prestrašila se je tako, da je skoro padla pod mizo. Še pol ure pozneje je vzdihovala, kako ji utriplje srce. Prišla je natakarica. Gospa je protestirala proti takim šalam. Natakarica je • smehljaje replicirala z vprašanjem: »Kaj pa • je?« Kakor da ni slišala. Jaz pa repliciram < tako-le: 1. take šale naj se delajo v lokalih, j kamor zahajajo člani »Zveze vojakov iz sve- : lovne vojne«, ki imajo gotovo bolj utrjene \ živce kakor pa stare ženske in 2. mogoče bi ; bilo dobro in koristno, če bi se gospa go- , stilničarka potrudila včasih »in persona ip- i sissima» v »gostilno« ter bi ustvarila pola- ; goma razmere, kakršne so vladale za časa 1 njenega pokojnega moža.
To in ono.
: Orijentalska uljudnost. Carigrajski kore- j spondent »Manchester Guardiana« opisuje ja- i ko nazorno idiličen potek obravnave zoper par kurdskih šejkov. Ko je bil šejk Chem-sedin, eden od zadnjih ujetnikov eskoti-ran od močne kavalerijske patrulje v Diar-bekr, je začel vali zasliševanje z uljudnim vprašanjem, kako je presvitli arestant potoval. »Hvalu Bogu in republiki,« je odgovoril taktni šejk, »nič hudega ni bilo. Da bi nas Vsegantogočni nikdar ne oropal republike.«
V prisotnosti članov protirevolucionarnega sodnega dvora,^ čigar naloga je, da sodi in spravlja na vešala šejke, se je nadaljevala obravnava v istem stilu: »Ne, da bi vam hotel količkaj očitati,« je nadaljeval vali, »prosim najuljudneje, da mi opišete, kako ste izvedli ustajo.« Šejk se je zvijal in zvijal v pravtako uljudnih frazah, nakar ga je opo-
TflPS TOMRMfl H06AVIC IH PIE EKIN
Ustanovljena I. 1888 — Poštni predal 44 — Telefon 425
H F8A Zl I sinov?
(Lastnik Feliks Franzi)
LJUB UP P, Privoz 10
o
sp*!
i
%
e
Poslušaj, bebica moja!
De je periio lepo Bleščeče iri trn n prijeten vonj, se mora prali verino le z „GAŽELA“-'"ulom, ivi je najboljši domom izdelek
v
f**'''- X?:
‘IMA
&
I ^ v
vW
/4
■i tvj-j‘; «3p; j? v? ■■^ . -.. • '. fer
: k 5"	-	• *. * •	/:f	••	•
•IIP	«	»
Wmm	...v	'
.1	c:,	t	.	, J	'
PipMMFl
>l\ V* <
iw®8t8i
¥ 77?~ :'Ti
« JSL SOL
a>
S
<0
>
o
m
0
9
3
(8
K
G)
ip^
(8
>
A
(D
IN
U
a
»
Iti	11 lil?
le pri tvrdki
Ltnbljana
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENKA OB VGOI najboljši šivalni stroj za roebinsko ii obrtno rano. svetovno znanih ioamk „GRIT2 ER“ - „ADLER“ ..PHO*«4 isto tam posompzne dele ža stroje ir> Koesa, igle, olje, jermena, pneumatika Pouk o vezenju na stroj brezplačen! V/ečteina garancija! Na veli o !	ga	malo!
MAU OG .4SI!
Cene oglasom do 20 besed Din 5‘- vsaka nadatjna beseda 50 par
Proda
se
dobro ohranjena železna peč (ga-šperček) po zelo nizki ceni. Isto-tam se proda omara za obleko in 2 krasni umetniški sliki. Ročno delo. Naslov pove uprava lista.
Samostojna
knjigovodkinja in korespondentinja z večletno prakso išče stalno mesto za takoj v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod »Energična moč«.
2 stanovanja
v novih vilah ob Dunajski cesti oddaja Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Gospodična
lepe zunanjosti, veselega značaja
iz boljše ljubljanske družine, stalno nameščena, želi dopisovati z elegantnim mladim gospodičem, blagega značaja, ki ima veselje do vseh vrst športa, posebno daljših izletov v svrho medsebojnega spoznanja. Cenjene ponudbe s sliko, ki se na zahtevo takoj vrne, se prosijo na upravo lista pod »Lilija«. Tajnost zajamčena.
Strojepisec
iMsoure« is&.s
zmožen vseh pisarniških poslov z zelo dobro kvalifikacijo išče primerno službo. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod značko »Pridnost«.
(•77)
oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft,
Kitajska je pač Kitajska. Kita tu, kita tam! Karakteristične razlike v posameznih pokrajinah so se tekom tisočletij popolnoma izbrisale. To je opaziti tudi na rastlinah, ki jih je Kitajec s svojo neskončno potrpežljivostjo prilagodil vsaki klimi.
Dogodilo se jim ni nič pomembnega. Večkrat so • hoteli Kitajci vstaviti tuje vozilo, ki je izgledalo na vodi in brez oklopnih plošč prav nedolžno. Toda kdo je to mogel? Adam je ponudil uradnikom tobaka in vozil mirno dalje. Če so streljali, včasih tudi iz kanon, so potegnili oklopne plošče, kar bi pa niti treba ne bilo, zakaj noben strel jih ni zadel, vsaj nobena kanonska kroglja ne.
Nekoč ponoči je zavozil Maksimus v močvirje. Dostikrat je tako moral teči po kolesih, namesto da bi plaval, zakaj prekopi so imeli prav plitvo vodo. Prekope uporabljajo namreč bolj kot ceste, čolne vlečejo ljudje, ki ne hodijo po bregovih, temveč brodijo po vodi. j.
Ono noč pa je zavozil avtomobil v pravo močvirje, tudi z razširjenimi kolesi ni mogel dalje. Morda so Kitajci prav zato izpustili vodo, da bi na suhem vjeli vražji voz.
Toda, kaj je bilo temu to? Splezal je na breg, tam zopet prišel v vodo, rižna polja so bila namreč umetno poplavljena.
Leonor bi bila rada zapustila vodne ceste, če bi bila na suhem prišla hitreje naprej. Dosti suhe zemlje pa ob tem letnem času sploh ni bilo, ker so bila vsa rižna polja pod vodo.
Tudi tu so morali voziti z razširjenimi kolesi, morda so napravili s tem uslugo kitajskim kmetom, ker dokler je rižna setev pod vodo, jo tlačijo z deskami v
zemljo — morda pa tudi ne, ker je deloval težki avtomobil kot cestni valjar bolj temeljito. Potem so bila zopet druga polja, kjer je bila setev že dozorela in Leonor ni hotela ničesar nalašč uničiti. Morda bi bila baš dina njivica, ki jo je imel reven kmet, ki bi moral potem radi nje stradati vse leto?
lako so uporabljali vedno prekope, ki so napravljeni po vsej Kini semintja, le redkokdaj so vozili po kaki reki. Preko gorovij so vozili po dobrih cestah in bilo bi strašno dolgočasno, če bi se potniki ne zabavali sami.
Tu je bil Georg, ki je znal neprenehoma pripovedovati. Njegovo prejšnje potovanje po bregovih teh prekopov je bilo seveda nekaj popolnoma drugega! Da, tedaj je prebil marsikaj! Če bi bili dobili v svoje pesti »belega hudiča«, ki se je upal v »državo sredine«, bi ga bili takoj ubili! Vse njegovo potovanje preko Kine je bil na begu. Sreča zanj je bila, da tam še nimajo železnic in brzojava. Da bi ga pa dohitel kak človek, tega ni dopustil Georg. Če so poslali jezdeca za njim, se je skril na polju, kjer je rasel bombaž, potem je tekel do i ugega prekopa, hranil se je z divjo perutnino, ki jo je dosti po močvirnatih bregovih, včasih pa je vzel s seboj tudi domako kokoš, za kar so ga zopet zasledovali.
»V oni hiši tam, ki izgleda bolj evropejsko, stanuje Anglež, mr. Hawskin, ki mu ne store nič žalega le zato, ker kupuje deželne pridelke vse pokrajine po mnogo višji ceni, kakor kitajski izvozniki. Upal sem, da se pri njem nekoliko odpočijem. Ko pa je zaklenil vrata moje sobe, sem takoj vedel, pri čem da sem. Pravočasno sem ušel, še predno me je zamogel ta gentleman izročiti kitajskim stražnikom. Ta angleški kristijan je bil potem še tako prijazen, da je posodil Kitajcem svoje štiri pse, da bi me vlovili. Vidite tamle, kjer se neha bičevje, tam sem utopil četrtega psa, potem ko sem prve tri ustrelil in nato je bil še divji lov tam, skozi onole Čajno polje.«
Tako je pripovedoval neprenehoma Georg in vsi so ga radi poslušali.
Da bi obiskali tega kristijanskega gentlemana, na to niso mislili. Če bi bili začeli s takimi rečmi, bi ne končali nikdar.
»Pustimo ga, kazni gotovo ne uide.«
Včasih je zabaval tudi Adam.
Nekoč ponoči, ko je spal v svoji izbi, je slišala Leonor padec.
»Ali ste padli danes ponoči iz postelje?« ga vpraša drugo jutro.
»Le iz postelje? Ne, padel sem iz vse kaj drugega, namreč iz neba! Oh, imel sem prav čudne sanje. Le poslušajte. Sanjalo se mi je, da je moja glava iz gumija. Stopil sem tjale k aparatus pokalnim plinom, vtaknil gumijevo cev v usta, in sem spustil vodik, da je uhajal. In moja glava je bila vedno večja in večja, dokler ni bila zrakoplov in skoro sem se dvignil v zrak. Zadaj sem imel vijak, kali or ga imajo zrakoplovi, spredaj pa držaj; če sem držaj vrtel, se je vrtel tudi vijali zadaj in tako sem se lepo vozil po zraku. Bil sem vodljiv zrakoplov. To je bilo lepo!«
Vsi so se glasno smejali.
»No le počakajte, še nisem končal. Čim višje sem prišel, tem večja je bila moja glava. Nenadoma pa je počila! In jaz sem padel takole pettisoč metrov globoko! Vidite, tedaj sem se zvrnil iz postelje. To pa ni bilo več lepo.«
25. Preko Birme.
Zadnji dan v kitajski državi je vozil Maksimus po dobri cesti, potem pa še preko gorovja. Na grebenu se ni pustil zadržati od kitajsko-francoske revizije in tako so prišli naši svetovni potniki v francosko Birmo.
(Dalje prih.)
Dopisovati
žt;li mlad, zelo naobražen in dobro situiran uradnik, neomadeževanc preteklosti z gospodično iz boljše družine. Starost od 18—24 let. Even-tuelna ženitev ni izključena. Le resne ponudbe s sliko, poslati na upravo pod »Zvonček«.
Stanovanje
ostojeoe iz 1, odnosno ,2 30b, kuhinje in pritiklin išče za takoj proti nagradi uradnik. Ponudbe je poslati pod >Takoj« na upravo lista.
Kuoijo se
dobro ohranjene smuči. Ponudbe z navedbo cene pod: »Planinski raj<.
Inštrukciie
Uradnica
sprejme osmošolec, upravo lista pod
— Ponudbe na »osmošolec-:.
; v, večletno prakso vešča vseh pisar-! niških de! išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva«.
Dobro ohranjeno
žensko kolo se kupi. Ponudbe na upravo lista pod: »Kolo 1.111 .
Hotel in rtslsm® liT
nasproti glavnega kolodvora, priznano dobra kuhinja, prvovrstne pijače, vedno sveže pivo — zmerne cene.
Proda se
1 vagon mešanih hrastovih, čreš-njevih in bukovih plohov, žainane in nežamane. Cena po dogovoru. — Martin Bajuk, Božakovo štev. 30. p. Metlika.
Osi®! k Janini flmvniko"!
h?
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
Novo otvorjena prodajalna
ljubljanske mestne elektrarne
na Mestnem trgu poleg magistrata,
je bogato zatožena z vsakovrstnimi električnimi svetilkami, lestenci, kuhalniki, vodogrelci, likalniki in drugim elektrotehničnim materijalom.
Vse vrste žarnice za razne napetosti vedno na razpolago. Sprejemajo se v to stroko spadajoče inštalacije in popravila.
iiuHiniiiiniiHi«
Pozor! Trgovci! Pozor!
Dovoljujem si Vas obveščati, da ne zamudite ob p= iliki Ljubljanskega velesejma oglasiti se pri tvrdki
Miroslav Bivic
KJubljana, Sv. Petra c. 29
Zaloga šolskih zvezkov, map, notesov, blokov in odjemalnih knjižic. — Cene nizke! Lastni izdelek! — S spoštovanjem se priporoča M. BIVIC.
Specijalna parfumerija, trgovina rokavic in nogavic
M. Bartl
Ljubljana, Stritarjeva 2
Paviljon E št. 49, 51.
Pri
K. WIDMAYEB
^ Pogačarjev trg (za vodo)
Perilo, manufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine na debelo in drobno
■
Vseiti^obisko^aJLciejr^veJle^eJhma
f	se	prlporoCa	prvorazredna
j restavracija »LJUBLJANSKI DV0R“
j Prvovrstna domača in primorska kuhinja I Špecijaliteta: pristni kraški teran ! in vsak dan morske ribe
Cene jako umerjene
S spoštovanjem
BOGDAN PUPOVAC
lastnik
Širite in naročajte edini neodvisni list ,Narodni Dnevnik1!
|Hlllilll!llli!llllllllllllllllllliiliiniHlilllillllflllllllllllllllll||||||i|||!|||||||!ii||!|||i||||||||||i||||||^
j Veležganjarna 1
1 M. HOSNER & Co. nasl.
VIKTOR
v Ljubljani
kupuje slive
in drugo sadje za žganjekuho.
Izdeluje po ugodnih cenah najboljše likerje:
pelinkovec,	j	brinjevec,
planine grenčica, janeževec, vanille	slivovka,
rum,	sadjevec,
konjak medicinal,
tropinovec.
nlllilHIIIIIIHIIHHIIIIilllllHIIHIIIIIItlHHIIIIlHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHilllllllllllllHIHHIIIIIIIIHHllHliŠ
S. SEMLER, Piisen (Plzen) - Češkoslovaška
Fužine: Tovarna galan eriskh kovinskih izdelkov. — lične tovarne.
Fužine: Izdeljujejo jeklene Iopaie, krampe, sekače, sekire, kopače, kladiva itd. —Tovarna galanterijskih kovinskih izdelkov: vlasnice (lakirane, žgane, ravne, valovite) — vlasnice za kodre (lasne pšice, tako železne kakor medene — pletilke fino polirane in poniklane tudi s kvačko. — Kvačke v jeklu in z lesenem držajem v bogati izbiri. — Knoflice, železne, medene in jeklene. — Zapence, železne, medene, posrebrene, garantirano proti rjavini. — Varnostne igle, železne in jeklene, lakirane in poniklane. — Hlačni zapenci, hlačne zapone, risalni žebljički, pisemske spone, etikete z bučko, šivanke za ročno in strojno šivanje. —- Žične tovarne: železna in jeklena žica vseh specialnih vrst, — Patentna žica iz litega jekla, uravnana, trda, žični žeblji, potplatni žeblji, špriklje za kolesa otroških voz, bicikljev in automobilov. —- Tovarna sitarskih izdelkov: žične tkanine v vseh gostotah ie žični debelosti, tkanine iz gaze za moskito-mreže, zeleno, modro ali rumeno lakirano. — Strojne živčne mreže za ograje, žični modroci.
Naše zastopstvo ima g. VIDO BRATOVŽ
Skladišče Ljubljana — Gosposvetska cesta štev. 2.
ZA ČASA VELESEJMA PAVILJON „E" 12.
Opekarna Jelovšek na Vrhniki
izdeluje najboljšo strešno kakor tudi zidno opeko.
Dokaz temu uradno spričevalo tehniškega instituta za tehniško mehaniko, pri čemur je izkazala opeka opekarne Jelovšek največjo trdnost in vse konkurenčnim potom razpisane dobave so dokazale, da je ista tudi najcenejša!
Za mošnjo zlata?!
si bolečin In jeze ne morete odpraviti, ki jih povzroča
slab čevelj
■
■
■
Nasprotno pa Vam splošno znana tovarna
CARL POLLAK D. D.
UUBUANt, Sv. Petra t. 68
da priložnost, da si
samo za časa sejma
za malo denarja kupite
prvovrstne čevlje
Reklamna prodaja samo za {asa sejma
na drobno za 1 par po Din 140'— 160*— 162'— 164’— 170 - po Din 173— 175— 184 — 194‘—
Prodaja dnevno, tudi v nedeljall in praznikih brez presledka od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečeri
■
L
BODITE POZORNI NA NAŠE LETAKE!
je vendar najbolji!
Popravila
vseh pisarniških strojev.
Oglejte si paviljon „E 24, 26“. „MERCEDE5“ najmodernejši razložljiv* pisalni stroj.
OH KAM PA?
K TRIBUNI" P° dvokolo, motor, šivalni stroj, otroški voziček, pneumatiko. Tam je najceneje in največja zaloga. Prodaja na obroke. Ceniki franko. LJUBLJANA, Karlovška c. št. 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov-
I
Blagajniške zvitke (Kasserollen) za vse registrirane blagajne pri
L. BARAGA, Selenburgova ulica 6.1.1