Zgodooirsft zapisi
izobraienci sluZbovali. Ta istodasnost izd$e je
obenem tudi dokaz ved, da je 5lo za krovno
organiziranost tega umazanega dejanja \z ,,lastne
komunistidne hi5e".
Tov. Lidija Sentjurc, ki je v mladosti
"najved dela" z Njiva5i in tudi osebno z
uredniku zbornika "Revolucionari i bez
specialiste - in pa Dachavski proces proti tistim
sumljivim Slovencem, ki so se uspeli Zivi vrnili iz
nacistidnih taboriSd, pa Se kulalki in Se kateri.
Prof. JoZe Kerendid je torej ohranil pokondno drZo do
zadnjega diha, kakor proti okupatorju - tako tudi proti
lastnim tladiteljem, o katerih niti pred smrtjo, tot .je
zapisal, ni Zelel vsega povedati. Je dlovek, ki je ie
takrat spadal med tiste redke ljudi, ki so se Ze
spodetka upali upreti zoper rdedo revolucijo oziroma
uvozu sovjetskega komunizma. Bil je resniden tovaril
in dlovek, ki je Ze takrat, v tridesetih letih prej5njega
stoletja, znal presoditi, kaj za nas Slovence je in kaj
ni. In prav s pokondno drZo in z delom je do
prezgodnje smrti prav to dokazoval. Bil je socialni
demokrat. NeomadeZevan naj ostane spomin nanj in
prav je, da je kot heroj ovekoveden s Stevilnimi
spomeniki in imenil
imela prav
JoZekom, je
funkcije" l.
1915 v Beogradu izjavlla
"Poglejte, mi vsi smo
samostojno razmi5ljali in
podobo komunista...".
dozorevali tako, da smo
sami ustvarjali moralno
Gospod Drago Ko5mrlj pa je v krjigi HiIa Za gradom
5t. I Ze leta 1987 na to izjavo Se pristavil, da bi bilo
treba na podlagi dokumentov in zapisov iz arhiva Se
enkrat raziskati ta das, da ne bi bili nekateri tovari5i Ie
dalje povr5no ocenjeni. Mislim, da je ra stavek
namenil tudi samemu sebi, saj mu je Njiva tako rekod
skozi vso delovno dobo, de seveda ne izvzamem tudi
Studentovskih let, delala "napoto", kot mi je tudi dal
vedeti pred kratkim.
Kot je videti, je JoZekova rana smrt oziroma vest
vendar dez das "nekoga" za(ela pedi! V mislih imam
zlasti njegovo proglasitev zaheroja Jugoslavije, ki se
je zgodila Sele po smrti, oziroma razkrinkanju samega
Stalina, deravno JoZek ni bil (Zelel biti) v Kp. Sicer pa
je naS komunizem 5e nato dobro desetletje po njegovi
smrti oziroma po vojni posnemal to nededno
Stalinovo prakso. Temu niso pride le medvojni
primeri in povojni mnoZidni pomori, ampak tudi
montirani procesi, kot je Nagodetov, ki je v SZ imel
podobno ime - proces zoper saboterje in mejdanske
Aprilska vojna vihra l.l94S v oieh
kratkohlainika iz Jastrebcev pri Sv.
Bolfenku na Kogu
Letos mineva Sestdeset let (1945 - 2005) od konca
najvedje vojne vihre, ki se je v aprilu in maiu
zakljudevala tudi na naSem obmodju v Slovenskih
Goricah. Opisujem svoje otrosko videnje teh
dogodkov v rojstnih Jastrebcih, kjer je na robu
Slovenskih Goric oziroma vzhodne Stajerske,
(Sredi5de - Kog -VerZej - Prekmurje - Avstrija...) Se
Hitler zadnjid poskusil obdrZati "Veliki Rajh',. Tod so
aprila potekali ogordeni boji med I. armado
Otedestvenij front Bolgarije, ki se je bojevala v sestavi
57. sovjetske armade ter nemlko elitno SS divizijo
Rajko Topolovec
oB SESTDESETLETNTcT u. svETovNE voJNE NA NASEM oBMoc-tu
Viri in literatura:
- Pogovor z gospodom Cirilom Kerendidem.
- Pogovor s profesorjem Dragom Ko5mrljem.
- Lastni spomini.
- D. Ko5mrlj,Z.Kraigher, HiIa Zagrad.om5r. t, 19g7.
- Slovenska kronika XX. sroletja 1900-1941, Ljubljana,
1995-1996.
- irna knjiga komun izma: zlo(in, teror in zatiranje,
Ljubljana, 1999.
Prinz Ewgen. Kak5na so videti ta zgodovinska dejstva
skozi iste odi Sestdeset let pozneje, pa bom opisal v
povzetku sestavka.
Na cvetno soboto
Pisalo se je Sparbersbach No. 9, kot so Nemci
preimenovali rojstne Jastrebce. V panonskem stilu na
kljud sezidano domadijo je lodil le poZarni zid, kt je
obenem lodeval opedno kritino hile od Se s slamo
pokritega gospodarskega poslopja. Ob jutrilnji cvetni
nedelji leta 1945 je od Se vedno mrzlega severovzhoda
zavarovano dvori5de Ze docela ozelenelo, iz Afrike pa so
se Ze tudi prlkazale prve znanilke pomladi. Rekel bi, da
so bile po dolgi in ostri zimi te pomladne radosti edine
blagodejnosti, ki so nas odvradale od drnih misli na
--73 -
Znotainsfrizanisi--r-'
bliZajode dni. NamreE le sto korakov za vzhodno stranjo
hi5e je bil Ze povsem nared strelski jarek z Zidno ograjo
ter s Stevilnimi bunkerji. Iz dneva v dan pa je bilo tudi
vse vei ,A7nav, da se lahko vsak hip zadnejo vojaiki
spopadi rned dakajodimi Nemci in prodirajodimi Rusi.
Ena od takinih zaznav je bila ta, dz je za koruznikom, ki
je zzpiraljuftro stran dvori5da, ie nekaj dni svojevrsten
terenski avtomobil, ki je imel gosenice namesto zadnjih
koles. Mo5tvo je nanj pritrdilo vrsto razlidnih anten in
seveda tudi mitraljez. NajdaljSo so celo speljali preko
korumika do vrha lipe. Se zlasti nam je bil na odeh
njihov poveljnilq ki si je slu5alke nadel le obdasno. Znal
paje tudi biti gost na5e kuhinje, kjerje rad privzdignil
kakino pokrovko. Tamudil pa tudi ni nobene molZe
krav, da ne bi pristavil svoje voja5ke posodice. Nekega
jutrapa seje v kuhinji pojavil bolj zgodaj kot po navadi
v tistih Stirinajstih dnevih. Ob svoji posodici za mleko je
namignil, da bi mu teknili nrdi topli koruzni i,ganci, Vi
jih je rnama, polite z ocvirki in s praZeno debulo, pravkar
postavila na mizo. Ko se je tako okrepdal, pa je pri sebi
zadutil dlove5ko dolZnost zahvale (in iE ne pladila) ter
nam na zaupal, da se tokrat vidimo zadnll(, in da bodo
najkasneje v dveh dneh pri5li Rusi. Prav vsem, kakor
zbeganim Nemcem tako nam domadinom, se je po
odhodu Hitlerjevih telegrafistov stra5ansko mudilo. Tudi
za cvetno nedeljo, ki je sledila, ni nikomur ved pri5lo na
misel, da bi se lotil izdelati butaro - presmec in bi se z
njim na jutri5nji dan napotil v cerkev Sv. Bolfenka na
Kogu. Vse Stevilnej5i nem5ki vojaki, ki so nas Ze
povsem izrinili v zadnjo sobo (hiZo) in so si tudi Ze v
pograde preuredili polovico hleva (5tal), so 5e zadnjid
naoljili svoje pu5ke in mitraljeze, nekatere pa so celo 5e
praktidno preizkusili v globeli za domado mlako, kjer
smo zajemali vodo za napajanje Livine. Tame
kratkohladnika, ki tudi zaradi vse Stevilnej5ih nem5kih
vojakov in sicer5njih vojaikih priprav nisem imel ved
pouk4je seveda bil to pravi izziv radovednosti, za star5e
pa najvedji strah, da se mi ne bi kaj zgodilo.
Oda, kot smo klicali sedemdeset let starega dedka, so
po nasvetu skrivajodega sina - mojega odeta, ki je kot
Ze tudi prileten dezertertiral iz Wehrmanschafta (dva
meseca prej sta s sosedovim Francem in partizani
zamenjala pu5ki za civilne obleke ter zapustila straZo
Leleznice v Radah), 5e v zadnje prekrili kletna okenca
z debelo plastjo zemlje. Po vasi se je namred Su5ljalo,
da je v nem5kem arzenalu zoper prihajajodega
sovrainika opaZen tudi bojni strup. Podobno zazidavo
so doZivela 5e nekatera vrata in okna, tista ki so bila
obrnjena proti vzhodu oziroma proti bododemu
bojnemu polju ob strelskem jarku. Tudi v hlevu (Stali)
smo 5e zadnji hip (Ze med samo borbo) uspeli zazidati
nekaj i"pjlstavljenih vrat ter oken s sveZe nastalim
gnojem. 7c, mesece prej pa je zerrlja okrog hiSe pa
tudi v skednju in listnjaku prekrila 5e nekaj "ta glavnih
dragocenosti" in tudi kak5no ttinko z mesom v zaseki.
Rojstni Jastrebci s pti$e perspektive danes
Prvo nod po odhodu telegrafistov sta mama in
gospodinjska pomodnica Nelika spekli kar enkrat ved
kruha kot po navadi, da sem ga zjilraj 5e toplega vzel
s seboj, ko sem pomagal teti Miciki pri pripravi
na5ega bododega stanovanja v kletnem bunkerju. Pri
tem je bilo najteZje s poldrugo leto starim bratom
Tondekom in 5e mlaj5o, komaj dobre Stiri mesece
staro sestro Silvo. Zaradi njrju si je v kridu nodi tudi
atek upal iz svojega skrivaliSda, daje iz starega Leleza
izbrskal manj5o Lelezno ped (ga5per), ki jo je nato
postavil zayrata ob globokih kletnih stopnicah. Kletne
stopnice pa so nato tudi sluZile kot dimnik, da dim iz
bododega boji5da za hi5o ne bi bil preved opaZen.
Prav v najvedji ihti pri popoldanskem urejanju na5ega
bunkerja, sta kakih tristo metrov zahodneje, na
pobodju Vodranskega Vrha odjeknili dve modni
eksploziji. Pospremil ju je 5e odmev in oblak drnega
dima, ki se je potegnil proti Vitanu. Bila sta to menda
"otipajoda" minometna izstrelka, ker napadalci
Bolgari niso vedeli, kje so poloZaji Nemcev. irni dim
smodnika se 5e ni docela umaknil iz doline, ko je po
cesti iz Vitana skozi Jastrebce in proti Kogu pridrvel
motor s prikolico, izkatere se je, kar stoje, na vso grlo
drl nem5ki oficir, ker 5e vojaki niso zasedli strelskega
jarka in bunkerjev - (Reichsschutzstellug): "Takoj na
poloZaje, Rusi so Ze tu!" se je zadiral proti dvoriSdu in
sadovnjaku ter z istim sporodilom zdrvel do naslednje
hi5e v Jastrebcih. Nenadni treski teh dveh prvih granat
in ukazovanje z drvedega motorja je povedalo utrip
prav vsem, deravno smo Ze pol leta, odkar so se Ze
gradili bunkerji in strelski jarek, pridakovali prav tak
zadetek. Sleherni nem5ki vojak, ki nam je bil na odeh
v hi5i, v hlevu ali sadovnjaku, se je hipoma v popolni
opremi pojavil v kritju dvori5da. Skozi okno iz prve
sobe pa je kot dodatek prejel 5e rodni protitankovski
izstrelek novo in upajode Hitlerjevo oroZje
(Panzerfaust). Takoj izzavogala hi5e pa do strelskega
jarka, ki je bil kakih Sestdeset metrov vzhodneje, pa se
je Ze moral plaziti po trebuhu, de ni hotel prejeti
-74 -
Zgolooinsft zapisi
zadetka Ze v prvi minuti boja. Tudi domadi smo s
podobno naglico in z ve5dino zdrveli v na5 kletni
bunker. Menda 5e vsi nem5ki vojaki niso utegnili do
svojega strelskega jarka, pa je Le na obeh straneh
frontne drte zaropotalo iz vseh cevi. Boj je stekel na
vso mod in niti malo ni ved prenehal.
Prya noi y na5em bunkerju
Prvi izhod iz kleti je v vedernem mraku tega prvega
dne spopada naredil atek, saj se je ob vsesplo5nem
streljanju, kot dezerter Wehrmanschafta, podutil
varnej5ega. Nenaden napad Bolgarov, ki so v sestavi
57. sovjetske armade generala Sahorina dobili sektor
napada med Dravo in Muro, je namred Nemcem
naloZil toliko dela in skrbi, da ti niso imeli ved dasa
vohljati za svojimi dezerterji. Ze osivela in dolgo
neobrita brada pa je ateku dodala 5e nekaj dodatnih
let. Sicer pa je v tem obdutljivem dasu tako in tako
veljalo, 5e posebej za mo5ke, da se je bilo pred Nemci
bolje skrivati, kajti hitro ti je kak SS fanatik na5el
"delo. " TeZko pridakovane novice, ki smo jih od
ateka ostali v kleti pridakovali, so bile pretresljive:
"Vnukova hiSa je Le zgorela, Zgandevo gasrjo,
sosedove krave in svinje se potikajo po na5em
sadovnjaku... ", nam je naS izvidnik nalteval z
jokavim glasom. Sledila mu je sestra oziroma moja
teta Micika s svojim znadilnim jamranjem: "Jerom,
jerom, ... kaj bo, kaj bo", za tem pa so solze oblile
vsakogar, ki je 5e o tem lahko trezno razmi5ljal. Kot
ie iztrjen si je atek med tem prvim izhodom iz nalega
kletnega bunkerja, kakor seveda tudi iz "samo
svojega" skrivali5da v sodu, celo drznil tudi pokukati
izza nevarnega vogala hi5e proti boji5du. V mraku
prvega vedera so se namred tam Ze re5evali ranjenci in
morda Ze mrtvi, kar je sklepal iz tega, da je re5evalni
avtomobil dakal v kritju globeli za na5o mlako.
Seveda je v zavedu nodi bilo treba tudi kaj postoriti
pri Zivini in prinesti drv ter pitne vode za oskrbo
na5ega bunkerja v kleti. Zlasti slednje je bilo nevarno
delo, kajti iti po vodo k studencu, ki je bil na vzhodni
strani hi5e, je pomenilo nastavljati glavo za tardo
bolgarskim ostrostrelcem. Tudi ga5per je lahko pod
nodno krinko bolj dimil, da se nam je tudi nekoliko
ogrelo in skuhalo za naslednji dan.
Prva nod, ko smo se stiskali na kupu krompirja in
repe, na katerem je bila postlana koruznica in slama,
ni in ni hotela miniti. Vsakih nekaj minut, de ne Se
pogosteje, je tiSino razparala strojnica, pu5kam pa smo
se Ze tako in tako privadili. Tudi bolgarski topnidarji,
ki so se z dvema uvodnima izstrelkoma najavili Ze
popoldan, so se verjetno to prvo nod selili na bolj5e
poloZaje, zato so bili tiho. ZatrSje pred viharjem
naslednjega dne bi Iahko dejali tej prvi nodi, ki smo jo
prebili v na5em bunkerju. Na drugi strani oziroma na
"na5i strani" pa tudi nem5ki topnidarski izvidniki niso
drZali kriZem rok. Dejal bi, da so se tudi oni z zamudo
vkljudili v bojevanje oziroma prav v na5o hi5o. Svojo
artilerijsko opazovalnico so si namred uredili p.a, ,u
na5em podstre5ju, tako da so na vzhodni strani strehe
nekoliko odrinili posamidne stresnike. Od tod so imeli
lep razgled na poloZaje Bolgarske domovinske zveze
(ved o njih v Ze omenjenem povzetku). Enostavno, s
kridanjem s podstre5ja preko stopnic v zadnjo sobo
(hiZo), kjer so imeli telefon, so ob zori zateli
posredovati topovske elemente svojim topovom v Stiri
kilometre oddaljeni Vinski Vrh. To prvo nod
bojevanja za na5o hi5o so torej poleg mnoZidnega
mitraljiranja in pu5karjenja bile Ie velike artilerijske
priprave na obeh straneh. V na5em kletnem bunkerju,
kjer od starej5ih vso nod ni nihde zatisnil odesa, pa se
je ves das ponavljalo isto vpra5anje: "Kaj bo prineslo
jutro in naslednji dan?"
"Oiena5 in Zdrava Marija" na ysak zadetek...
Pod krinko nodi so se Bolgari Se bolj pribliZali nemiki
Zidni ograji, ki j" bila postavljena sto metrov pred
njihovim strelskim jarkom. Kot je bilo nato v
nadaljevanju bojev razumeti, so za ta premik izvedeli
tudi nem5ki topnidarji, kar je bilo pripisati prav
artilerijskim izvidnikom na5ega podstrelja. Ob zori so
tako s topovi prvi udarili Nemci. Niti za hip se ni dalo
ved pokukati iz na5ega kletnega bunkerja, saj so
njihove granate zadevale tudi naSo varnej5o - prednjo
stran hiSe, v sadovnjak in okrog mlake. Ta prvi
artilerijski udar Nemcev po bolgarski prednji drti je
trajal ves dan, vmes pa so se Se na obeh straneh
ogla5ale strojnice, pu5ke in drugo oroZje. Z nodjo pa so
se akcije spet nekoliko pomirile, da je ponovno "nodna
sluZba" iz kleti kaj postorila okrog Zivine in nas za silo
oskrbela ter ugotovila 5e na novo nastalo 5kodo.
Naslednji - Ze tretji dan bojev, so nemski topnidarji
ponovno udarili prvi. Videti je bilo, da so to pot
njihove smrtonosne granate zadevale natandneje kot
prej5nji dan, tako da tokrat Bolgari niso mogli priti
prav do Zidne ograje. Tudi nem5ki mitraljezci sicer Ze
oslabljene SS divizije "Prinz Eugen" so merili vanje.
Sredi dneva pa se je vse obrnilo. Bolgarski minometi
velikega kalibra so si natandno izbrali svoje cilje.
Sicer mi v kleti nismo vedeli, koliko so zadevali v
nemSki strelski jarek za hiSo, toda po razdejanju
samega poslopja, sadovnjaka in dvori5da, je bilo
moZno soditi da Nemcem v strelskem jarku nekaj
deset metrov vzhodneje ni bilo lahko.
Mina, ki je zadela lipo na sredini dvori5da, je unidila
5e preostale Sipe na oknih, ki so bila obrnjena proti
dvoriSdu. iez nekaj sekund je sledila naslednja, ki 3e
udarila todno na kamniti tlak pred vhodom v klet. Lud
- karbidovka - nam.je v trenutku eksplozije ugasnila,
po stopnicah navzdol pa se je kar skozi dvojna zaprta
-75 -
Zgo[u)insftzap$
vrata raz5iril vonj po smodniku. Ko smo se v temi
sporazumeli, ali smo 5e Zivi in celi, in ponovno
priZgali lud, smo tudi opazll| da so nam oboja
stopni5dna vrata prere5etana. Spet je podilo,
zacingljale so se 5e preostale Sipe in ponovno smo bili
v temi. Kje so padale naslednje mine, nismo ved
ugotavljali! Steli smo le 5e tiste, ki so padale na hi5o,
kajti vsakokrat tedaj se je stresla tudi klet. Z
obokanega stropa se je zadel lu5diti omet, pa tudi
kakien kos zidaka je Ze padel na nas. V prahu, temi in
vonju po smodniku je z molitvrjo najprej pridela teta
Micika, sledili so ji mama, oda, atek in jaz. Vsi smo
molili v en glas, razen sestrice Silve in bratca
Tondeka, ki stajokala.
Po uri soded, je bilo moZno sklepati, da je aprlla Le
tema, kar je tudi kmalu potrdilo prenehanje bolgarskega
norenja. Verjetno niso ved videli, kam zadevajo njihove
mine, ali pa so mislili, da je z Nemci Ze konec. Tako
smo se lahko kot prvo obrisali od prahu in z odej ter
mize odstranili odpadli omet ter izpadlo opeko z
obokanega stropa kleti. Po izhodu iz kleti tega vedera
pa smo 5e ugotovili, da smo zaradi poruSenega
studenca ostali brez pitne vode, da po dvoriSdu leZijo
mrtve koko5i ter da so v vasi Le zgorele ali 5e gorijo
preostale h1ie. Z zaseko namazan kruh pa je ta veder
pospremil tiste, ki so se ob zati5ju podali na Ze ustaljena
dela pri Zivini in oskrbi nalega bunkerja.
Zadeta lipa ob razdejani hiii
Tudi Nemci, kot smo tudi sami opazili, so to manj
aktivno nod izkoristili za celjenje ran, kar je potekalo
preko oskrbovalnega bunkerja v globeli za mlako.
Preko njega so tudi menjavali preutrujene borce, se
oskrbovali s strelivom, odvaZali ranjence in mrtve iz
strelskega jarka, saj je bil bunker v zakritju vidnega
polja napadalcev, kakor ceste skozi na5o vas.
Nesreia nemike topniSke izvidnice s
podstre5ja
Ko preZivi5 tako silovit minometni napad, ti postane
zmerno streljanje nekaj vsakdanjega - nekaj, desar si se
Ze navadil. Tako smo si s dasoma tudi ostali upali,
seveda ko ni bilo najhuj5e, pokukati po dvori5du, pa
tudi malce za vogal hi5e. Tudi sam sem naslednjega
sondnega dopoldneva, ne da bi star5i vedeli, za hip
usmeril pogled izza vogala hi5e proti betonskemu
bunkerju na Kerendidevi njivi, od koder se je v
konstantnih dasovnih obdobjih ogla5al teZki nem5ki
mitraljez. Poleg krogel je seveda bruhal tudi dim, ki se
je z rahlim jugovzhodnikom razvlekel prav do mojega
nosu in mi tako docela iznldil vonj cvetode delnje, ki se
je med tem Ze docela razcvetela. Ko sem tako s
strahom gledal, pa me je iz ozadja nekdo modno
zagrabll za tilnik in sunkovito potisnil nazaj. Bil je to
eden izmed treh topnidarskih izvidnikov na5ega
podstre5ja oziroma iz zadnje sobe (hiZe). Nato je
izvidnik daljnogled prislonil na vogal hi5e in pogled
usmeril preko lastnih borcev na Borkovo domadijo, ki
je bila tudi Ze kak5nih tristo metrov za bolgarskimi
poloZaji. Tudi sam sem 5e vztrajal zanjimin ob njegovi
zadnjici izostril pogled v isto todko kot on. Ko sva tako
gledala, se je dez nekaj sekund iz Borkove domadije
dvignil bel oblak dima in odjeknila je Ie eksplozija.
Zadetekje vidno razveselil topni5kega izvidnika, ki je
nato veselo stekel nazaj k telefonu narodit Ie kak5no
granato na ta cilj. (Po vojni pa smo izvedeli, da je pri
Borkovih "gostovala" podobna bolgarska minometna
izvidnica, kot je v nali hi5i bila nemlka topni5ka
izvidnica). Zgolj zato ni bilo nakljudje, da so kmalu za
tem tudi Bolgari ugotovili, od kod se je Nemcem
posredilo zadeti njihovo izvidniSko todko pri Borkovih.
Namred - kmalu za temje na na5o hi5o, samo na tisti
del, ki je bil prekrit z opednimi stresniki, padlo Se devet
minometnih min. Med detonacijami, molitvijo in temo,
ko smo se stiskali v kleti, pa je tudi bilo sli5ati kridanje
z dvori5da, nekdo pa jeZe tudi rolkel po gornjih kletnih
vratih. Atek je v trenutku skodil v svoje skrivalilde -
"svoj sod", oda pa so se nato po stopnicah le podasi
povzpeli do nasilnika na dvori5du. Bil je SS oficir, ki je
v besu in paniki od starega odeta zahteval, da mu takoj
vpreZejo voz za Stevilne nove ranjence. Sedemdeset so
jih imeli oda, ki so sicer 5e obdasno vzeli v roke vajeti,
a vendar v povsem drugih okoli5dinah. podasi in ob
nenehnem streljanju so s pomodjo nemikih vojakov le
pripravili laLji voz in na5o krorko kobilo Liso.
Pobesnelega oficirja pa smo med tem zvabili v klet ter
ga sk-u5ali nekoliko pomiriti s kozarcem domadega in
ga odvrniti od njegove zahteve, a zarnan. Bil je tako
trdno prepridan v nemsko zmago in v dudeino oroZje
ter tudi v skoraj5nji obisk prve linije prav tu pri nas,
samega "presvetlega" Adolfa Hitlerja. Na voz so
najprej naloZili vse tri "na5e telefoniste" oziroma
izvidnike iz zadnje hiZe, nato pa 5e ostale ranjence iz
oskrbovalnega bunkerja v sadovnjaku. Ena od Ze
navedenih devetih min je namred bila tako natandna, da
je priletela prav v zadnjo sobo (hiZo) in onesposobila
-76--
Z'go[ooiruft zapfsi
celotno izvidni5ko ekipo. Poln voz ranjencev so nato Ke
morali zapeljati do naslednjega velikega bunkerja v
Jastrebcih, kjer pa je vendarle nekdo dojel starost
voznika. Ob predaji tako natovorjenega voza z ranjenci
pa bi oda radi nazaj vsaj kobilo, ki je bila slepa in
zaradi tega 5e bolj priljubljena, poslu5na in krotka. A
brez uspeha! Vradajod domov brez voza in kobile pa se
vseeno niso mogli docela zadrlati in so iz primeme
oddaljenosti Nemcem izlu5dili nekaj krepkih o izgubi
vojne. Zakazen je sledila rodna bomba, ki pa se je na
sredo skotalila v nasprotni obcestni jarek, v katerega so
se vrgli oda. Pri tem so jim gotovo pomagale izku5nje
in nasveti iz prve vojne, ki so jih kar Stiri leta
pridobivali na SoSki fronti, da so se nato znali narediti
za mrtvega!
Zadnjo noi tudi mi v plamenih
To je bil Ze sedmi dan bojev, ru5enja, strahu in nid ni
kazalo, da se bo kaj spremenilo. Po unidenju nem5ke
topovske izvidnice iz na5e hi5e bi lahko ocenili, da
nismo ved bili tako na muhi bolgarskih minometov.
Med tem ko je navadno po vederih postajalo mirneje,
se je ta veder kazalo obratno. Granate in mine so vse
pogosteje padale, tako da smo se raj5i drZali svojega
bunkerja v kleti, kot da bi ob Zivini in oskrbi za
naslednji dan nastavljali glave na plano. Ko pa se je
docela stemnilo, pa se je prva opogumila Nelika. Se
preden je dosegla vrh kletnih stopnic, je zakridala:
"Joooj, gorimo"! Vsi, kolikor nas je bilo sposobnih to
dojeti, smo kljub regljanju strojnic in detonacijam
granat planili po stopnicah in zagledali straden prizor.
Iz slamnate strehe skednja so Ze nekaj metrov visoko
segali ognjeni zublji. Kljub tveganju in izpostavljanju
nakljudnim granatam, kakor preZanju bolgarskih
ostrostrelcev, smo, kolikor nas je bilo sposobnih,
stekli z vedri do mlake, deravno je pot do nje Le blla
modno osvetljena iz gorede hi5e. Prav zaradi tak5ne
umetne osvetlitve nem5kih poloZajev smo menda tudi
morali to nod goreti, da so Bolgari tudi po temi lahko
kontrolirali oskrbo nemskih obrambnih utrdb. Vse
manj upanja je obstajalo, da bomo poZar omejili na ie
omenjenem protipoZarnem zidu, ki je lodeval opedno
ostreije hi5e od s slamo pokritega ostre5ja
gospodarskega dela domadije. Mama, ki je s strahom
bdela nad nami otroki v kleti in je v kratkih dasovnih
presledkih tekala po stopnicah pogledat zunanjo
podobo nesrede, pa je vse bolj ugotavljala, da je dim
Ze modno prisoten v kleti in da jo bo treba zapustiti.
Najbolj je dim ogroLal otrodidka Tondeka in Silvo, ki
sta vse teLje dihala in tudi Le kalljala. Zaradi
nevarnosti zadu5itve je bilo sklenjeno, da klet
zapustimo. BeZali smo proti Ze omenjenemu
oskrbovalnemu bunkerju v globeli za mlako oziroma
v sadovnjaku. Mama je v narodju nosila Silvo, Micika
Tondeka, jaz pa sem tekel za njimi, ostali pa so je hi5o
naprej gasili. Oditno je v siju poiara bolgarski
ostrostrelec opazll na5 tek skozi sadovnjak, saj nam je
takoj poslal svetledo kroglo, ki se.je todno pred mojim
nosom zaila v deblo slive, tako da je kar zadi5alo po
znadilni smoli slive. V notranjost bunkerja, ki je Ze bil
poln ranjencev in 5e marsidesa, nismo sllili. Zadri.ali
smo se v njegovem zemeljskem pristopu, od koder
smo s solzami v odeh in med vejami jablan opazovali
goredi dom. Po polnodi, ko se je poi.ar, kakor tudi
strelski ogenj, nekoliko polegel in so okrog bunkerja
razmere postale 5e bolj neznosne, pa smo stekli nazaj
v naSo klet. S skrajnimi napori "domadih gasilcev" se
je del doma z opedno krtino na protipoZamem zidu
obranil. Pokazalo seje, kako doberje bil nekod zakon
o obvezni gradnji tak5nih zidov (Feurmauerjev) in
kako se nam je obrestovala zazidava vrat in oken v
hlevu z gnojem, saj je Zivina v hlevu preZivela.
Ko smo proti jutru po najburnej5i nodi in slabem
zraku v kleti nekoliko le zadremali, nas je prebudilo
novo kridanje in razbijanje po vratih nalega kletnega
bunkerja. "Kje so Nemci, kje ste jih skrili... ,', smo v
ponavlj aj odem kridanj u razumeli melanico slovanski h
jezikov. Z dvignjenimi rokami smo najprej zagledali
vstopiti ateka, ki so ga zalorili na dvori5du ob bdenju
nad poZarom,brZ za njim pa Ie bajonete in cevi pu5k
kar Stirih bolgarskih "osvoboditeljev". Kot zadnji pa je
v klet stopil ruski oficir s pi5tolo v roki. pretres je bil
temeljit. Najprej smo morali oficirja prepridati in mu
dokazati, da ujetnik z dvori5da spada v druZinski krog
oziroma da ode ni Nemec, med tem pa so vojaki z
bajoneti pregledali 5e krompir, repo in vse skrivne
kotidke v temni kleti. Tej prvi izvidnici osvoboditeljev
je kmalu sledila druga in tako naprej ves dan. Bog ne
daj, da kak5na taka izvidnica ne bi imela v sesravi
ruskega oficirja, saj se je takrat kar pred odmi ropalo,
pa tudi Zenske so bile v nevarnosti. Vedina teh ruskih
oziroma ukrajinskih oficirjev je bila civilnih poklicev
oziroma so bili iz rezervne sestave, in ko smo .jim
ponudili kozardek domadega in Se kaj za pod zob, so
nam celo zaupali, da so Ze do grla siti te vojne, in celo
to, da so brez partijske knjiZice.
Tako smo ugotovili, da imamo sedaj druge
gospodarje. Nemci so nas torej to stra5no nod zapustili
in se preselili na rezervne poloZaje, od koder so nas
nato ogroZali iz bolj odprte zahodne strani. prav na to
struno, da bo za nas sedaj Se slab5e, so nato Se
"zaigrali" na5i osvoboditelji Bolgari, ki so zahtevali,
da moramo za nekaj dasa v Ze docela osvobojeno in
varno Medjimurje. Morali smo jim torej prepustiti vse
imetje in se za nedoloden das preseliti v dve ure hoda
oddaljeno Gornjo Dubravo v Medjimurju.
Sele nato, ko so nas "osvoboditelji" tako elegantno
odpravili od doma, so lahko z na5im imetjem, ki ie je
od vojne vihre ostalo, podeli, kar so hoteli. pojedli io
--77 -
Zaotolinsfti zaoisi
.)!I
nam prav vse krave in svinje, odetu zaigali debelnjak,
v kleti izlili vso pijado iz sodov in nas "osvobodili" 5e
marsidesa drugega. Tudi nekaj "skrivnih zakladov" -
stvari, ki smo jih Ze mesece pred vojno vihro zakopali
v zemljo ali kam drugam, so uspeli izvohati!
Na poruSeni, poZgani, in na koncu 5e izropani dom v
Jastrebce smo se iz Medjimurja vrnili za l. majl. 1945.
Povzetek
V preteklih Sestdesetih letih od konca druge svetovne
vojne in tudi sicer pa smo o njej in tudi o zakljudni fazl
prav na na5em podrodju 5e marsikaj izvedeli, kar je bilo
v prej5njem reZimu bolj na skopo povedano. Izvedeli
smo tudi, demu in kateri Bolgari so se tedaj pri nas
zna5li kot "vsestranski osvoboditelji" ! Namred - Sele ob
tridesetletnici teh vojnih dogodkov sredi sedemdesetih
let sem na nekem predavanju "O zakljudnih borbah
druge svetovne vojne na na5ih tleh", kot rezervni oficir
JLA izvedel, da so pridruZeni Bolgari v sovjetsko
armado dejansko bili isti ljudje, ki so pet let prej (6.
aprila I94l) skupaj z Nemci napadli Jugoslavijo
oziroma s skupno akcrjo iz Sofije bombardirali
Beograd. Spreobrnitev oziroma pridruZitev Bolgarov k
ruskim osvoboditeljem sredi l. 1944, kakor nato tudi
njihova fizidna prisotnost pri dokondni osvoboditvi
Jugoslavije in MadZarske, pa je le tedaj bil jasen
pokazatelj Stalinovega nadrta povojne integracije
vzhodnoevropskih drZav v komunistidni tabor. In prav
ti Bolgari pod.vodstvom generala Kosta Trajdeva, ki je
poveljeval iz Cakovca, so nas apila 1945 v Slovenskih
goricah tako podasi osvobajali, da je bilo "njegovemu
prijatelju in sodelavcu iz Sofije" generalu Loehrru
omogodeno spraviti dim ved vojakov balkanske E
armade v juZno Avstrijo, kjer so Ze bili Alexandrovi
AngleZi. To "vsestransko osvobajanje" Slovenskih
Goric je namred trajalo od Ze omenjene sobote pred
cvetno nedeljo v zadetku aprila pa vse do 7. maja, ko so
vkorakali v Maribor.
In de hodemo 5e kaj ved izvedeti v smislu 5e vedno
nepomirjenih duhov iz tistega dasa, ki se zlasti tidejo
Slovencev, moramo poiskati vzrodne zvezetudi s tega
konca, ki so se zadeli 12. avgusta 1944. Taktat je
namred Tito z otoka Visa, kamor se je zatekel po
nem5ki ofenzivi na Drvar, poletel na bojni posvet k
zahodnim zaveznikom oziroma na dogovorni sestanek
k Winstonu Churchillu v Neapelj, kjer je tudi
sodeloval poveljnik sredozemskih zavezniSkih sil
feldmar5al Alexander. Bilo je govora o bododi voja5ki
pomodi zahoda pri bliZajodem se osvobajanju
Jugoslavije in seveda tudi o povojnem "izgledu"
Jugoslavije v Evropi, deravno je pomod Ze do tedaj
bila od vseh najbolj izdatna.
Ob tem obisku pa tudi Stalin ni drZal kriZem rok, saj
je tudi on 21. septembra. 1944 ponj na Vis poslal
letalo. V Moskvi je bii na las podoben razgovor, kot
nedavno prej v Neaplju. Sovjetsko vojalko pomod pa
je Stalin celo takoj konkretiziral, saj je Titovo letalo
med vradanjem 5e pristalo v romunski Craiovi, kje je
ta das imel svoj Stab poveljnik 3. ukrajinske fronte
mar5al Tolbuhin" Kmalu za tem so se v NOV
Jugoslavije zna5li sovjetski tanki, letala, kakor tudi
sovjetski in bolgarski vojaki.
Zdaj pa 5e druga stran o teh skorajda hkratnih obiskih
Tita in o zgodovinskih posledicah, ki jih Slovenci
verjetno ved ne bomo mogli popraviti. Namred, to
zadnje komunistidno druZenje Tita in Stalina, ko je Ze
bilo vse dogovorjeno z zahodnimi zavezniki v
Neaplju, je v Londonu Churchilla tako razjezilo, da so
baje na ta dan, ko je bil Tito pri Stalinu, vsi gostje
"njegove" gostilne pili na njegov radun. In prav v tej
Titovi gesti, ko seje tik pred zdajci 5e enkrat podvrgel
Stalinovemu vplivu oziroma povojni pripadnosti
Jugoslavije temu tiranu, tudi tidi odgovor na nedavno
pri nas 5e posebej obravnavano vpra5anje, zakaj
Slovenija ni bila povabljena na proslavo ob
Sestdesetletnici zavezni5kega izkrcanja v Normandiji.
Zdaj pa 5e nekaj o omenjeni nepopravljivi Skodi, ki
smo jo nosili in jo 5e nosimo Slovenci. Namred, v
povojnih mirovnih pogajanjih o celovitosti drZave v
nekdanji velikosti, kar je 5e zlasti veljalo za Slovenijo,
zaradi tega ponovnega druZenja Tita s Stalinom,
nismo dobili zahodne podpore. Tako smo se obrisali
pod nosom za Trst (deravno smo vanj Ze vkorakali),
Gorico in tudi za Ze obljubljeni del Koro5ke. Tej
Churchillovi in tudi jezi Alexandra do Tita pa je
pripisati tudi to, zakaj so AngleZi v zadetku maja 1945
tako ravnodu5no iz Avstrije vrnili prav vse "Titove
pribeZnike", nad katerimi sta se potem krvavo znesla
slovenska OZNA in jugoslovanski KNOJ in katerih
kosti 5e v Sloveniji po Sestdesetih letih v raznih
strelskih jarkih in breznih burijo duhove tudi danes.
Viri:
- Rajko Topolovec, Pot do kruha, Ljubljana, 1998 (Vojna
v Zivo).
- Zvonko Staubringer, Plamenica iz kumrovca, 1980,
(Izpolnjen je zgodovinski ukaz).
- Drago Novak, Prlekija: l94I - 1945, Ljubljana -
Ljutomer, 1987.
- Andrej Umek, Zakaj nismo bili povabljeni? (Glasilo
SLS - Odmev).
- Nova odkritja ob zakljudnih borbah II. sv. vojne - (Iz
predavanja ZROP v Ptuju 1.1975)
- Fotografiji hrani avtor.
.-78 -