Stran 2. »Naša moč« štev. 1. NE VENO NE URE NE DNEVA... V z a d n j e m { a s u j e > K A R 1 T A S < m e d d r u g i m izplačala cele zavarovalne vsote ob smrti sledečih članov in članic: Potočnik Alojz, Maribor, Slovenska 22; Ivačič Marija, Lastnič 22, p. Podčetrtek; Šurec Ivan, Bohova 24; Modic Ivana, Fara 1, p. Nova vas pri Rakeku; Jamnik Julijana, Rošpoh 196, p. Kamnica; Mulej Antonija, Poljane pri Gorjah 121; Sumrada Ivan, Podgora 27, p. Stari trg pri Rakeku; Hcrnaus Jožefa, Irje 16, p. Rog. Slatina; Brolih Marija, Hotemaže 3, p. Preddvor pri Kranju; Juvan Rudolf, Ježica 8; ßtruc Marija, Blato 5, p. Konjice; Kokalj Jernej, Križe 26 pri Tržiču; Verač Andrej, Radenski vrh, p. Slatina-Radenci; Hartner Marija, Maribor-Pobrežje, Lovska c. 21; Grebenc Ivana, Rakitnica 13, p. Dolenja vas; Trdin Franc, Zg. Loke, p. Lukovica; Knific Ivan, Prebačevo 36, p. Kranj; Sladič Franc, Ljubljana, Galjevica 60; Rebernak Ana, Ljubljana, Sv. Petra c. 1; Jureš Ludvik. Maribor-Studenci, Krpanova 22; Krumpestar Marija, Koseze 11, p. Vodice; Teran Marija, Pokoše 11, p. Zg. Polskava; Fišer Franc, Rošpoh 164, p. Kamnica pri Mariboru; Dr. Wankmiiller Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8; Krevs Filip, Ljubljana, Bohoričeva 11; Miškot Anton, Ljubljana, Vodnikova 86; Peterlin Marija, Hrastole 33, p. Škocjan pri Mo­ ki onogu; Jager Matevž, Stepanja vas 82; Zupan Josip. Kranj, Mestni trg 2; Dolinar Vincenc. Povčeno 6, p. Rimske Toplice; Avsenik Marija, Jesenice, Na Murovi 12; Beguš Ivan. Koroška Bela 109, p. Javornik; Klampfer Marija, Maribor, Mejna ulica 30; Kovač Alojz, Poljana 31, p. Prevalje; Avsenak Jože, Rajhenburg 88; Kolar Ivanka, Ljubljana-Moste, Središka 12; Cakš Barbara, Celje, Zavodna 9. Dvojno zavarovalno vsoto je KARITAS izpla­ čala ob smrti; Sausa Andreja, Golek 16, p. Krško; Mehleta Franca, Ponova vas 5, p. Grosuplje; Pogačnik Jožefe, Sv. Vid 5, p. Planina pri Sevnici; Naglava Josipa, Trbovlje 101; Artača Franca, Kozarje 8, p. Dobrava, in brezplačno sozavarovanih otrok: 12 letnega Mešeta Ivana, Vrbljenje 9, p. Ig pri Ljubljani; 31etne Koderman Ane, Verd 75, p. Vrhnika; 3 letne Čuš Neže, Gabernik 31, p. Juršinci; 2 letne Mlakar Roza^e, Češnjica 19, p. Srednja vas v Bohinju; 2 letnega Šuštarja Janeza, Sp. Zadobrova 22, n. Dev. Mar. v Polju, ker so vsi umrli za posledicami nezgode. Brezplačno sozavarovano vsoto je - KARITAS Izplačala ob smrti: 7 lelne Humerca Marte, Lesce 77; 14 letne Treven Ljudmile, Brod 22, p. Dol. Logatec; 6 letnega Jeimana Dragota, Sv. Urh 23, p. Trbovlje L; 12 letne Haine Pavle, Maribor, Krčevina 5, ter 5 in 8 letnih Trtnika Andreja in Valentine, Zg. Košelj 21, p. Dev. Mar. v Polju. »KARITAS«. tipe v »Naši moči« še posebno hvaležni. S tem resnost lista ne bo nič izgubila, pač pa bo list budil veselje do življenja in ubijal malo­ dušje. Po končanem petem letu naj velja topla zahvala vsem, ki so z lepo besedo, z vzpod­ budnimi članki, s poučnimi razpravami ali Dr. Josip Mal, Ljubljana: kako drugače pri »Naši moči« sodelovali! Prepričani naj bodo, da so stali v pravi na­ rodni službi. Naj nam ostanejo zvesti in naj imajo tudi v prihodnje pred očmi, da je so- trudništvo pri listu s tako veliko naklado ne le častno, temveč predvsem nad vse odgO' vorno. Smel pti stotih Šimencih Z večino drugih narodov so bili tudi stari Slovani prepričani, da s pozemskim živ­ ljenjem še ni vsega konec, marveč da se le-to nadaljuje onkraj oblakov in onkraj mor­ ja v navju in raju. V svoji prvotni naravni preproščini si telo oživljajoče duše niso mo­ gli predstavljati drugače kot tvarno, v obliki po zraku letajoče živali: čebele, muhe, me­ tulja ali ptiča (goloba, kukavice itd.). Mislili so, da duša zapusti telo tudi za čas spanja ter da leta okrog kot ptič netopir, ki so mu dali zato ime ne-ptič = ne-to-pir (pir prvotno v slovanšoini toliko kot ptica) 0 dušah pred krstom umrlih otrok sodijo pri nas še danes, da letajo zvečer kot veliki črni ptiči navje ali movje in se oglašajo v zraku s svojim ječanjem, ki ga pa bognas- varuj ne smemo oponašati, ker bi se nam sicer slabo godilo. Dušo so si mislili navzočo tudi v dihu in vetru: tako pri Rusih kakor pri Slovencih je še danes razširjena vera, da veter tuli in zavija, če se je kdo obesil. To je verjetno v zvezi še z nekim nadaljnjim ostankom iz na- I še poganske dobe. S slovanskim češčenjem dreves namreč: kajti samomorilec je oskru­ nil s svojim dejanjem svetost drevesa, ki se s pomočjo vetra skuša otresti nadležnega bremena. Svojo povezanost in navezanost na po- zemsko življenje so stari Slovenci prenesli tudi na mrtvečeva občutja oz. na njegovo dušo. Prepričani so bili, da umrli zavidajo živim njihove tostranske dobrote in užitke: hrano, pijačo, luč, ogenj, toplo obleko in po­ steljo Zato so jim dajali v najstarejši dobi v grob hrane, obleke, posode, orodja in kre­ silne priprave, da bi si mogli zanetiti ogenj. Na grob so potem rajnim nosili ob določenih časih jedi in pijače, da bi se mogli okrep­ čati z njimi. Na večer pred vernimi dušami je še da­ nes po mnogih krajih Slovenije navada, da pustijo vrata v hišo celo noč odprta. Soba mora biti ta večer toplo zakurjena, na mizo postavijo poleg luči hleb kruha z vrčkom vina ali piva ter nekaj hrena za duše rajnih, ob peči na klopi pa je prihranjen zanje pro­ stor, da se ogrejejo in odpočijejo. Vse to je preračunano na to, da bi se duše rajnih potolažile, se zadovoljile s svojo usodo in da bi svojih bližnjih ne nadlegova­ le. V splošnem so se bali rajnih ter so jim zato skušali zabraniti, da bi se vrnili ali da bi ostali na svojem starem domu. Na to kaže še sedaj razširjen običaj, da ob smrti obrne­ jo narobe vse stole in klopi, da bi se duša rajnega ne mogla kam usesti. Uskoki na Gorjancih so dali mrličem v grob kos kruha, na glavo in na noge pa kamen, da bi se ne mogli vrniti in živim škodovati. Iz istega na­ mena so stari Slovani nasipali na grobove rajnih visoke gomile, ki naj bi s svojo težo preprečevale vsakršen stik sveta mrtvaških senc s tostranskim življenjem. Šest tednov po smrti se duša ne more umiriti ter bega okrog hiše; štirideseti dan se vršijo še danes v pravoslavni cerkvi mo­ litve za pokojnika (parastos). Da bi duša čimprej dosegla svoj mir, pa tudi da bi se živeči rešili strahu pred vrnitvijo umrlega, so trupla sežigali. Na ta način so mislili, da se bo duša najprej rešila svojih vezi s te­ lesom in da bo tako najhitreje prišla v daljni raj. Pepel sežganih kosti so zbrali v posodo, žaro ali žalo, ki so jo potem polagali na kla­ de in stebre ob poteh, zlasti na križpotjih z namenom, da bi se tu duša zmedla in bi zgrešila pravo pot na svoj stari zemeljski dom. Ruski analist (letopisec) Nestor, ki jo pisal svojo kroniko v začetku 12. stoletja, pripoveduje, kako so stari Rusi na grmadah (kladah) sežigali mrtvece, prirejali njim na čast bojne igre (trizne), pepel kosti pa so spravljali v majhne posode, ki so jih postav­ ljali na stebre ob poteh, češ da kot pogani niso poznali božjega zakona in so si postave sami sebi prikrojevali: I ašče kto umrljaše v nih, tvorjahu triznu nad nim; i po sem tvorjahu kladu veliku, i vložat na kladu mertvjeca, i sežigahu: i po sem zbravše ko­ sti, vložahu v sosud mal, i postavljahu na stolpije na putjeh ... poganii nevjedušče za­ tona božja, no tvorjahu sami sebje zaton. Kakor so bili nekateri rodovi in časi ne­ naklonjeni običaju, da bi telesne ostanke glo­ dali črvi, tako je bila vendar tudi navada, da so pokopavali nesežgano truplo v zemljo. Oba načina sta često živela drug poleg dru­ gega, kar kaže dovolj jasno, da se naziranja o umrlih niso prav nič spremenila. Svojce so pokopavali prvotno na njivah, vrtovih in travnikih, na bregovih potokov, zlasti pa še v tajinstvenih, posvečenih gozdovih. Krščanska doba je skušala to odpraviti, kar pa se ni vedno posrečilo. Glede Cehov vemo, da je bilo še pod Bretislavom I. leta 1039 prepovedano pokopavati mrliče na po­ lju in v gozdovih. Kdor bi se pregrešil zoper to zapoved, je moral dati arhidiakonu vola, v knežjo blagajno plačati 300 denarjev, truplo pa se je moralo prenesti v posvečeno poko­ pališče. Da se stara navada tudi še za tem ni dala takoj odpraviti, vidimo iz tega, da so gornji ukaz morali obnoviti pod Bretisla­ vom II.; tudi na Pomorjanskem so leta 1125 I.. M. ECKER, Sinova Splošno kleparstvo, kritje lesocementnih streh, strelovodne naprave. Mrzlo- in to­ plovodne instalacije, sanitarne opreme Račun poštne hranilnice št. 10.771 Telefon interurban št. 29-33 I«fubijana, Slomškova ulica 4 Štev. 1. »Naša moč« Stran 3. morali prepovedati pokopavanje na poljih in v gozdovih. Na nekdanje mrliške »stolpe«, stebre ob poteh, spominja še danes živeči običaj, da se postavljajo na krajih, ki imajo kako zve­ zo z rajnim, spominski križi, napisne table ali pa zaobljubljene kapelice. Kakor pri nas, se je ta navada obdržala tudi pri Rusih, kjer tudi živi še dalje staroslovanska strava, po­ jedina na čast umrlemu, ki se je pri nas ohranila kot sedmina. Rusi obhajajo tudi tretji, deveti in šti­ rideseti dan kot spomin za umrlim. Pravijo, da se je treba mrtvih spominjati, a se tudi (s pojedino) razveseljevati, ker bi bili rajni si­ cer užaljeni, če bi odšli z žalostjo od njih. Pri vsakem takem spominu so nad truplo oz. nad žaro, ki so jo pokrili s kamnom, name­ tali sveže prsti, tako da je gomila polagoma naraščala. Na gostije pa kažejo ostanki žival­ skih kosti in razbite črepinje, ki jih arhe­ ologi odkrivajo pri razkopavanju teh starih grobov. Z drugimi Slovani so tudi stari Slovenci verovali, da se duše pokojnikov preselijo v raj, ki so si ga predstavljali, da leži v večno- lepih toplih pokrajinah, kamor se selijo pti­ či na prezimovanje. Rajnik (množina torej rajnki, ne pa ranjki!) je torej prebivalec raja odnosno umrli sploh. Z drugo besedo se je prebivališče rajnih imenovalo tudi nav ali navje. Nav pomenja v ruščini okostje in mrliča, v češčini pa spodnji, podzemski svet, svet dušnih senc. Beseda se je tudi pri Slovencih ohranila še do danes: malemu zvončku, ki se oglaša, kadar kdo umre, in ki naznanja preživelim, da se je zopet nekdo preselil v kraljestvo smrti, pravijo po mnogih krajih na Sloven­ skem navček. 0 raju so naši poganski predniki sodili, da tam počiva tudi sončni bog Kresnik po opravljenem dnevnem delu. Naša narodna pripovedka misli, da prebiva Kresnik v zla­ tem gradu na visoki stekleni gori v jutrovi Keden gost. Ravnatelj kaznilnice od­ puščenemu kaznjencu pri slovesu: »Ne mo­ rem razumeti, kako je nastala ta napaka. Pridržali smo vas namreč 14 dni predolgo.« — Kaznjenec: »Nič ne de. Pa mi jih vpi­ šite za drugič v dobro.« Izkupil jo je. Neznan moški nagovori gospodično: »Oprostite, morda me boste smatrali za domišljavca, če rečem, da ste me gotovo že kje opazili.« — Gospodična: »Ne spominjam se!« — On: »Pred četrt ure ste me tako pozorno pogledali. V zoo­ loškem vrtu je bilo, prav ko ste stali pred opičjim oddelkom« — Ona: »Že mogoče. A kako ste mogli priti tako hitro iz svo­ jega oddelka, ki je vendar obdan z mre­ žo?« Tako nastane pregovor. Prvi: »Ali ti veš, kdo je prvi rekel: Kar je moje, je tudi tvoje?« — Drugi: »Točno ne vem, a go­ tovo nekdo, ki ni nič imel.« Opreznost. Vsak četrtek se sestajajo v neki ljubljanski kavarni prijateljice, ki so pred 30 leti skupno zapustile šolo. »Jaz doslej niti en četrtek nisem manjkala,« se pohvali gospa Krpičeva. — »Je pač prijet­ no v tej naši družbi«, meni gospa Cundri- čeva — A Krpičeva: »Ne zaradi tega, a če sem tu, vsaj vem, da ne govorite o meni nič slabega.« Lažnivec do smrti. Potrč: »Ali si sli­ šal, da je Pakič nenadoma umrl?« — Pe­ trič: »Ni mogoče! No, sicer se pa ne ču­ dim. Bil je vedno velik lažnivec. Še pred tremi dnevi mi je obljubljal, da mi prvega prihodnjega meseca vrne dolg.« Narod ima siguren občutek za vse ono kar je zdravilno. Ni le slučajno, da se ravno pri nas popije toliko bele kave. Nase gospodinje jo vedo mojstrsko pri­ praviti. Naravno, s »Kolinsko« to vedno dobro uspe. deželi. Tam pred gradom raste tudi bajna jablana; komur se posreči, da odtrga z nje­ nih vej zlati sad, njemu ne bo treba umreti in njegova sreča ne bo imela konca. Razen duš rajnih prebivajo v raju tudi duše še nerojenih otrok. Navje so si pred­ stavljali, da je ločeno od človekovega zem- skega bivališča po veliki vodi ali po morju. Kdor je hotel priti v raj, ta je moral pre­ broditi to reko oz. nebeško morje ali pa je moral prehoditi mavrični most in zvezdno rimsko cesto. Zavarovanje KARITAS Ljubljana^ Ob bridki izgubi ponesre-! cene hčerke Rozike ste nama blagovolili nakloniti dvojno podporo v znesku 600 din. Najiskreneje se Vam zahva-: Stanislav Čadež, Ljubljana: Za Mit in siwbciiü ljujeva za to in toplo pripon ročava tovrstno zavarovanje pri KARITAS vsem in vsakomur,] Toda, že se kaže na obzorju krvava zar­ ja, ki napoveduje nove čase in nove dogodke. Začenja se namreč doba strašnih in obupa polnih turških napadov na našo zemljo. — Ti boji, ko so bojevali naši predniki z mnogo močnejšim sovražnikom orjaško borbo za ob­ stanek, pa niso zlomili volje za odpor, temveč so jo še povečali in pripravili ljudstvo za po­ znejši boj s plemiško gospodo v kmetskih uporih, v bojih za »staro pravdo«. Že meseca maja leta 1469 je vdrl turški paša z armado ‘20.000 mož iz Bosne — ki je postala del turškega cesarstva že šest let prej — na Hrvaško; skozi Liko in mimo Se­ nja so vihrale čete, prestopile Kolpo in vdrle na Kranjsko. Na binkoštno nedeljo se uta­ bore Turki pri Metliki, zažgo mesto in ves teden pustošijo in divjajo kot povodenj po okolici. Iz Bele Krajine dere turška povo­ denj na Kočevsko, kjer požgo Turki Kočevje, in naenkrat se prikažejo pred Ljubljano, kjer požgo šenklavško cerkev. Druge čete so pusto­ šile in ropale okoli Žužemberka in Kostanje­ vice in si postavile tabor na šentjernejskem Polju. Jeseni istega leta priderejo turške čete na Kras, se razlijejo po celem Furlanskem tja do reke Piave, ropajo, morijo in požigajo vasi. Konec leta je prišel nov, silovit napad; krška okolica in Savinjska dolina tja do Ce­ lja sta bili od Turkov požgani in izropani. Kakor so se Turki kot blisk pokazali, tako so zopet izginili in za njimi je bil samo jok in škripanje z zobmi. Koliko gorja je bilo takrat po naših de­ želah, nam pove že poročilo, ki ga je celjski mestni poveljnik poslal državnemu zboru v Regensburg: »Lepa opatija Stična je razru­ šena, Pleterje v razvalinah, Jurklošter, dva samostana v Savinjski dolini, Gornji grad in Novi klošter, dva samostana v ljub­ ljanskem predmestju, avguštinski in fran­ čiškanski, so razdejani. Velesovo in Me­ kinje oropane. Na Kranjskem so sovraž­ niki razrušili ali požgali 40, na Štajer­ skem 24 cerkva; iz Kranjske so odpeljali 10.000 ljudi v sužnost, iz Štajerske pa 5000; 5 trgov in več kot 200 vasi so oropali in po­ žgali. Kamorkoli so pridrli, vse je bilo po­ žgano in pokončano. In vendar preže Turki ob meji še v treh taborih na rop in umor.« Leto za letom vpadajo na Slovensko in nobenega ni, ki bi se jim postavil v bran. ker ne vemo ne ure ne dneva^ kje nas nesreča čaka. Boh. Češnjica, 24. XI. 40.; MLAKAR JOŽEF ih MARJETA, s. r., Češnjica št. 19 . Skrben dežurni. Pri neki, četi so imeli po­ sebno vestnega in natančnega podčastnika. Ko je nekoč kot dežurni prišel ponoči v sobo,^ kjer so spali vojaki, je zbudil naslednjega »požarnega« pol ure prekmalu, rekoč: »Kar mirno spi. Imal še pol ure časa do nastopa službe. Te bom že pravočasno zbudil.« stuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19 din, 3 zav. po pošti 35 din, 4 zav. po pošti 43 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redi n se dobi samo z gornjo sliko.. Prodaja drogerija Kanc. Ljubljana. Židovska ul. 2; Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu. 3l Nov redilni prašek „REDIN“ za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zado-