f i OFICIJBLNI ZAPISNIK ZBOROVANJA ■M* marodni podporni jcdnoti »: (f UradnUkl to upravnim prajtorJLJiMT 80. Office al P»Mk«tUni nT Sa UwmUU Ara. TihphoH. Bookirall 4itoi; am*" ** Cuo"~• ( hlcaK°> f-Pondeljek. 28. septembra (September 28), im.9*"** IMISTEV.—-NUMBKR 227 * P-vida fi I. ~tio. „03. Act f Oct. ,tlT. mM oa Jui»c 14. 1911. J \r f tja 23. septembra 1925. Predsednik otvori sejo ob sedmi uri zvečer. Rediteljem imenovana brata Cvetkovicb in Prelesnik.l Navzoči so vsi zborovalci. Odsoten Je le br. Jacob Pompe, za j regs poverilni odbor poroča, da je oproščen radi bolezni. Predlagano, da naj bo na večernih sejah deset minut odmora, llog propadel. Preide se na dnevni spored. [b zakljuike_koBveseije Volftve ostalih odsekov gl. odbora. Razni aldepi. Malekovs ra-l solucija vnovič potrjena. Pri-hodnja konvencija bo v Chl-I cagu. Ostali odseki gl. odbora: Bolniški nadzorni odsek: Zorko, Ab-ram, Golob, Sular in Klun. Združitveni odsek: Vidmar, Gešel in Olip. Odsek za pravila: Turk, Oven in Zupančič.! HM STAVKA V ZAPAHI morim I Njen namen bo utrditi In razširiti unijo. Koristiti pa ima tuji atavkujočlm rudarjem polje trdega premoga. falrmont, W. Va. — (F. P.) N« Aagtoškam prati aava stavka radarja v Baldwia Ja dovolil magnetom premoga salftatl mezde. Rudarji aa pripravljajo na boj, ki morda pritegne tudi druge delavca. London, 26. sept. — Kriza na angleškem polju premoga, ki je pojenjala pred dobrim mesecem, ko je torljaka Raldwinova vlada ANGLEŠKO IELAVSTVO SE PRIPRAVLJA Uspehi poročila, ki ga Je podala delegacija o sovjetski KualJI, pomagajo k svetovni delavski organ isacl JI. Scarboro, Anglija. Dr. Fr. J. Kern je bil soglasno "" u'V^J0!^16 rudarake ^H® ^fnikom Premogovnikov _ "Za svojo doltmist (F. P.) Člen XXV, točka 6. Po kratki razpravi se sklene, da se doda I izvoljen'za vrhovne^ X^ni°lv Okolišu Faimonta"je'"bil iidan Ubvencijo za devst moice^lmo, ^ dSmoTdTvsk^^ »do "bolniškega odseka, itd. Točki 6 in 7 sta sprejeti. Pri osmi ka. ukmi' d» se udeleže skupnega 1*opct oživela. Premijor Baldwin I redom v Rusiji" je rekel Kred se doda na predlog br. Medvesheka, "da se za prvo napačno Književna jnatioa oatane to 8»»oda, ki se bo vršil i® namreč dni razaodil * §po. Briim|t,y jk -trokovneaa ilo bolniškega obiskovalca o stanju bolnika kaznuje z eno- da vodHrb^gl ^l^r dn® 2«' "Ptembra. To je zače- ™ med lastniki in rudarji, d«LVeta iii čl^brUe deleS Sno suspenzijo, za vsafcnadaljni slučaj pa z dvamesečno sus- Molekova resoliiciia ki dol^ r®k Dove*a tfbanja, M bo stre- PT^ znižajo mezdo v go- v Kusiji. Slonel je čez želeinlško jo." Za predlog je bilo l35 glasov proti pa 81 glasov. TočksL^ ffife » tem, da se organizirajo tovih kraJih Vsl rudarski kraji ograj oJ in "av K^Crt tem popravkom sprejeta Točke 9 0 1 in 12 so sprejete, vnovič sprejeU z malim poprav- f!!^ *f® V8eJ ,everni Zoprni n <«> prizadeti, toda rudarji so onl atavek čaanikarskemu poro-8r. Grikovich protestira proti ^vanajsti točki. kora ™ jVirginiji, kar sledi novemu stav- normirani in nastopijo kot en fievalcu da ja vsa aapopade kar PH trinajsti JIPffc^l"'!* ^ obširna pojasnila. I Deveta redna konvencija proarlaau» ildanem 2ftrno* proti temu. je rekel. In od takrat, ko Ja an- Br. Ermenc piMiM, da naj še-žadnji del točke. to je od vršT v Chlcagu v maju 1929. W«»br*. -------------------I Zveza rudarjev Je aklicala kon- ,oAka dH^ija sestavila poro- itarki ki se začenja: Ca ima član, pa do konca točke nadomesti Konvencija je bila zaključena Kakor navedeno v odredbi.|f«rencosa dne 9. oktobra, nalu*™^ sledečim besedilom: A L , tmm' - 1 *—1 __________ ________navedeno v odredbi, Kerenco za dne 9. oktobra, na ka-m|0 o Rusiji, kapitalistično časo- Jednota plača bolniško podporo vsem bol- v soboto ob dveh popoldne in de- £® S"ni ,hod dokMl1 podjetni- teri sklene kake korake naredi piiJe g Viom ognJem bruht nft aim ilsnom; izvzeti so slaboumni, za katere naj preskrbe sorod- legat je so se odpeljali s poseb- kpw'dt bodo organizirani rudar- Proti magnatom in Baldwlnu. delegacijo, poročilo In sovjete. lldsM pa društvo potrebne varuhe, ki prejemalo bolniško podpo- nim električnim vlakom v Chi-N ¥ "vernem delu Zapadne Vir- Drugo delavske organizacije o. pt tud| gtrokovnl delavski n take člane in jo vporabljajo za pomoč in olajšanje njih cago, kjer so se potem razšli na flnlje °"U,i' Nt ,hodu 1)0 «ovo- P»l"jejo novo situacijo zelo Čuje- iVet je dobil priliko do odgovora vse strani. Nekaj jih je še ostalo N pradsediilk John L. UwU. ce. Ako bo trebs, nastopi jo vsa M napftde velekapitalistov. "Ku- potnega stanja." Dr. Kern pojasnjuje in citira razne slučaje. Predlog br. Erm^nca sprejet. Točka 13 se s tem popravkom gnjme. Pri točki 14 br. Medveshek predlaga, da se v tej točki doda stavek med stavka s končnico in začetkom za tretji prestopek, {hs, kateremu sledeče vsebine: "Člani, kj bolehajo na poškodbah imajo zdravniško dovoljenje za sprehod, smejo obiskati gleda-gts, ako ni to v kvar njih zdravju in če jim zdravnik dovoli." Br. Eržen protestira pčoti temu. Predlog br. Medvesheka sprejet. Točka 14 se s tem popravka sprejme. j 1 Točka 15 sprejeta. Pri točki 16 predloži br. Goršek dodatek* starši od bolnikov, ki so v zavodih za slaboumne, so deležni Dih podpore, če plačujejo zanje asesment." Pravilni odbor poti, da to pokriva dodatek br. Ermenca h trinajsti točki. Na-Nagliča je tudi vštet. tukaj čez nedeljo. DraggM razkril Mam zaporaaga toga, kjer so tihi tisoči odločnih rudarjev v stavkovnih vrstah. Kjer so na stavki rudarji trdega premoga, so stavkovni _____ (pretepači in najeti deputljl od- On in Lake ata plačala več ko I »otni, torej ni nikaklh nemirov. $30,000 podkupnina JečarJu Ampak vse ozračje v tem okoli-Westbrooku in njegovim po- *u i« i,Bto drugačno kakor po močnikom. Sarlf Hoffman neunijski državi s krde- najbrž odgovoren In zapade M0«" umtov, ki so najeti sa pre-Kazni. |livanje rudarske krvi. Prvi sunek v tem novem polz-Chicago, lU. - Škandal v ^ Pridobi država za u« To zopet naznanja viharne ob- organizacije, ki so zadnjič vsto-likj problem moramo razmotri-lake od tistih v okoliših trdega P»e v alljanco, proU najnovejši Vati z upoštevanjem ruske zgo- ------__------t. J____A. J i I M I • 1 b MI ni.tl Ll I 1 IMM n M ■ miijJamIa I . _ krivici, ki ugroža rudarje. |0alHau Ji zavreti rlikapagoJ* [Odgovoril Ja Mellon u, da Pran« clja na mora toliko plačevati kolikor plačuje Anglija. |Waah!ngtdn, D. C. — Franco-I ska dolgovna komisija je v pe- dovine," je nadaljeval Bramley. "Ruska revolucija je prva revolucija v zgodovini, katere namen in uspeh je bil odprava izkoriščanja. To ja bil prvi eksperiment na svetu, katerega Je delavski razred zastavil, da kontrolira javne zadeva. Oni so vrgli v prakso resolucije, katere ml sprejemamo v kongresih še mnogo let. "Velik nauk imamo v ruski revoluciji, da je mogoče narediti i krajni čikaški ječi je bil docela Tht IŽ ^ v d* * Pri 17. točki se vname živahna debata, katere so se največ razgaljen v petek popoldne, ko a^L^u^J raS^" Ž>an<^m v neUk DO^n^SI f^f vtTknJt,1!judl ! stile delegatinje. sU pivovarniška barona Terry J®? ,®krbno :p,udapJJ' i^^^Sr11" 0010 krali,m g,aVi» ^^m^^m Druggan in Frank Lake prtanala ffi?^ * ^ ^ul ^^ in podaU natančno sliko raz- MfJ» in ^i^T POtubne vojna in svetovna v\uiporih. Zvezni sodnik N**® f v^Pod^etnlki nastrp- plačuje AngUJakjwj(| mU4otP°- 4 rideset milj proti Adjiru. Čete so da bo sprejeta kot baza za na- k®/n,» un,f vpr jortll. da I /IamamIa I/aiimbam Im D/klll»ll»M Ail Hallna mvalania lanu i lin IfRIlOJia |injRioijRRH in $20,000 $10,000. jsstmt J^i^fe z^^r" gov.gaUJnik. FoeriUInDOd- ^^ (trnjenj, obeh .rmiul. negi bo.U poten, .kupno prodira fiV° " .^n J b"° II proti M«nW.nom. »I10.'!.* lT'i. .„„.„„ .kri Francoak« čete ao ravno uge- S^^JTJm^SI " <"vj*> 'urlt< pokrajine. Ll f4!!' kJgovo drultvo kril pravila, ker im. Oana mestnega poll- f^ » Mto ^Mta. k'»' n. pasivni llati. ampak Je tetiven ' 'PreJ^ „ h • prejšnjimi bjav«»l drugi prič ■d » ■ ">tkn l. Predlog, da naj se spremeni od $5 do . „..... E "*.? « dO »200, je bil odklonjen. To6ka 1. Predlog, da naj se spremeni od $5 do | ^ ^ ^ M W|tf „Unicf ^ | |Jf|fBorltokr# k, -p|.va|j „. ^ vršje. Podmornica B-61 Je odrinila 1500 ton vode pod površjem in 1200 na površju. sprotnicl kladivo iz rok in Jo ta-20 milj vzhodno od Btock I slan-1 stavku Jočim mornarjem. Na sto-1 ko udarila po glsvl, lan bo marda kandidiral. New Vork — Zupan Hylan bo 11 »I. nrou.. " vr77mf lu*ar Dr WAri,n A^L.fZ' orestočke Turčija je ob, Wda kandidiral na svoji lastni f^^JTkJa^^^v^^ ttTtoJ krijie iz ^tl k^vl^n kandidat Do I kr ta. a .. 1101 Pogrebnih stroškov. u___A__I^I S oklobrs ma čas. da v ot svo o (Dalje na S. strani.) pa "hujskajo 4 oktobra ima čas, da vloži svojo Turkom. i I'«*«. Vsefndljekl kangre« protestira proti Kelloagu. Pstna, Indija, 2«. sept. — Od-New York. — ,Hymsn KlaU- bor vselndijsk«sa kongresa Je ko, ki Je bil v svetovni vojni po - včersj ostro obsodil akcijo ame-ročnlk Mihso! Mihsjlovlč larzi- \r\ik, v|ade, ki Je zsbranlla pot mov In kateri Je igrsJ razne vo- v Ameriko Aapurji SakUtvall, hunske vloge sa časa ruska revo- poslancu Indijska narodnosti v lucije, se je te dni usmrtil, ko je [angleškem psrismrntu, ker Ja ostal brez priJsUIJ*v, dels In de- komunist. Haklalvala je I r. rodu si Je vrat. |ptPsl Is Bombaja. --- PROSVETA LASTNINA SLOVBfSKB KAlODNK PODPOUf« /BOHOTI C«m oflaMV po Narotaina: ZcdJnjaas drŽava pol lata In 91 JS MttH lato. 11M u tH _ (Irai Chkago) HjOO aa I Chicago to Omt« |6J0 m lito. * JS -PROSVETA MI7-M S*. UvWiU -THE ENLIGHTENMPNT" Or«»« rf IkaSIt-k ttsjŠfcll »ijfcfc«** t*« Stovcnlc Mi Lniud Stoto« («xe»p* Chicago) ud |SJ0, sad fovalgn eountriaa 9*40 par jesr. of Tha FEDERATED M Data« v okUpaaJa m. pr __________da vaa Ja * Ua» da m na M nUrl llat. (Aa*. SI-SS) P* pot t ki« niro^niu. na drevo in lezti v hifcnjo v zemlji. Kapitalisti in večina delavcev noče tega spoznati. *** Kje je odpomoč? Znanost je pokazala, kje je rešitev. Znanstveni socializem je na&Tpravo pot iz ekonomske anarhije in kaosa. Znanstveni socializem prayi:. Dokler so sredstva produkcije in distribucije privatna last, ki služi izkoriščanju v zasebne svrhe, toliko čafea bo anarhija v gospodarstvu, bo vsega preveč za manjšino in vsega premalo za večino. Privatni dobiček je t&to prekletstvo, ld odjeda blagoslov moderne tehnike in dafae za vsft ljudi. Privatni dofciČek je tisti prokletstvo, ki povzroča v glavnem vojne in krvave vstaje* brezposelnost in pomanjkanje, stayke in izpore, bedo fo orgije bogastva. > . Stare metode ameriškega unijonizma ne bodo pomar gale. Delavske unije so še vedno potrebne, ampak namesto da tekmujejo z unijami kapitala za sitega volka ia celo kozo na obeh straneh, morajo zahtevati ne samo minimalno mezdo in toliko in toliko ur dela, temveč vse, kar delavec izdela hi M I^H^HMI^HM • ji Mar V mil ^^^HPPPHHP ZNANOST IN JbBLAVCI. "Ne vem kam grem, vem pa, da gwm."# Te besede so morda dobro fceslo za slepce, pijance ___pte, sopa ztfonlab kažipot ?a delavce^Jn vendar je na tisoče in stotisoče, ki "gredo, pa ne vedo kam." Delavci bi se morali zanimati poleg organizacije ia političnih ter socialnih vprašanj tudi za znanost. Znanost je že dospela na stopnjo, ko v njeni luči lahko ugotovimo gotove faze bodočega razvoja floveške družbe in industrij ter se pripravimo na te faze, samo če se posluh žimo dejstev, ki so na razpolago. Znanstvene resnice te . po jasni tve ne dežujejo same v naše možgane; poiskati in • spoznati jih moramo samL Ena stvar je gotova: napredek in znanstvo, izumitve in odkritjs prihajajo veliko hitrejše kakor pa razvoj naše • miselne sile ali volje za razmišljenje in sprejemanje novih idej. To je nesreča za človeka. Človek rad hodi po stari, izglajeni poti. Mogoče st*-ra potne vodi nikamor; lahko hodiš v kolobarju in prideš dvakrat dnevno na staro mesto—kljub temu se držiš stare steze ravno radi tega, ker j« stara. "Kar je bilo dobro za n(pjega očeta, mora biti dobro tudi zame/' je priljubijo ameriška rečenica, dasi jte puhla in nesmiselna do Bo Ravno danes živimo v največji revoludjonarni dobi v zgodovini človeškega rodu. "Ne mislimo ruske revolucije, niti drugih preobratov, vdjb ali priprav za noye vojne. To so le površne manifestacije gigantičnih podzemskih sil, ki grme za nov red in novo mišljenje. V mislih imamo revoltidjo, katero vrši znanost in katera po nove izumitvi in nova odkritja vsak dan v maternici veške družbe. i Razvoju znanosti se moramo zahvaliti, predvsem znar nosti tehnike, da smo prišli v dobo drugačne produkcije. Stroj je začetnik nove dobe. Para in elektrika, aplicirani na stroj, sta porodili nov gospodarski red, kapitalistični sistem, ki je naslednik fevdalištdčnega. Moderna tovarna bi bila nemogoča brez pare irt' elektrike. Sile nove znar nosti so prišle in ponudile ljudem svoj blagoslov, toda ljudje v splošnem, posebno delavska in kmštska masa, niso jih razumeli Mišljenje povprečnega človeka, njegova mentalHeta, je še vedno v favdalistični dobi. Zato imamo prokletstvo namesto blagoslova, namesto urejene in orgar nizirane družbe producentov in konzumentov—-anarhijo in kaos. V prejšnjih dobah niso vsi ljudje nikdar imeli dovolj živil in drugih potrebščin, in zato so milijoni stradali. Danes imamo ne samo dovolj, pač pa še preveč—na eni strani, zato pa št vedno stradajo milijoni na drugI strani. Vsega je preveč. Farmar propada, ker je pridelal >raja i člo- 26. sept. — Depeša U_____ Bukarešte se glasi, da ja vlada turške republike povabila Rumu- **ven*nffi ni jo, Jugoalavijo, Bolgarijo in Grčijo ca konferenco t Carigradu, na kateri naj sa »klene garancijski pakt za Balkan. Tur- čija sugestija, naj se ustanovi balkansko arbitražno sodišče, katero naj odloča o vseh sporihf««» trajala! med balkanskimi narodi. Uk$ tttflM kartal §#• ■Vsi, ki so sposobni, morajo biti proizvajalci in vsi lastniki! V tem je rešitev. Inženirji in drugi učenjaki moderne dobe so rešili problem produkcije s kapitalističnega stališča. Delavci p* morajo poklicati socialne inženirje in ekonomičarje, da rešijo problem distribucije v dobrobit vseh. North Stratford, N. fe—Rad čitam dopise iz vseh delov Uni, nfl zato sam sa tudi sam namen spisati dopis, da poročam o tukajšnjem delavskem položaju. Po zadnjem solnčnam mrku so tudi ptremogovi rudniki atkako mrknili, zato smo sa motali delavci podati vsa kritem, kjer ja pač kdo mogel iztakniti delo. Mene ja črna lokomotiva zavlekla visoko na sever, kjer sem obstal med lumberjacki. Dalo se tukaj še lahko dobi, posebno kjer ima kompanija svoje kempe, naganja skupaj delavce iz vseh vetrov pod pretvezo, da imajo tu mastna plafe. Ko pa delavci vidijo, da ao potegnjeni, sa tnimofliA ocijilovc p čen je oni, ki ima kak cent, da mu ni treba tram pati. Meato o-nih visokih plač tu plačajo dnevno aa 10-urno delo oslih $1.7)6 do f2. Kje more delavec danes preživeti družino a tolika plačo* ^ Lansko lato sem videl v New Yorku nalepljen plakat, da neka družba potrebuje rudarje. Mislil sem ai, kako more biti; tam iščejo rudarja, po kampah pa nas je na tisoč*, brez dela. Kdor noče biti razočaran, na j sa ne da speljati od takih plakatov. _ Med tukajšnjim delavstvom še ni duha. da bi aa organizirali Posebno kanadskim Francozom, katerih ja veliko po tukajšnji! gozdovih, ja saatonj pripovedovati o organizaciji, kar veliko rajši slišijo o verskem humbugu. Li' MUlm JK a vjePiSTl^ Smrtna koaa. Umrl je 9. t. m. v Zg. Domžalah posestnik, gostilničar in trgovec Vincenc Hab-jan—V ljubljanski splošni bot niči je umrl 8, t. m. podpregled-nik finančne kontrole Anton J. čSa V triglavskem Dna 6. sept sa ja ponesre-neka turistinja iz Zagreba Bamberkovi poti. Turia hud vihar ter je rov globoko. Spren eva- lec Kus je hitel po Človek se mors čuditi, ko vidi lepe mlada fante, pa so večino] analfabeti. da svojega mnogi ne zna zapisati. Ko opazuješ pri delu ali obedu, vi diš na njih vratovih vse polno svetinc in škapulirjev. Cesto sa med pogovorom pfav goreče me- ontrealu. Kredarico . Tam je dobil slučajno nekega italianskega poročni k*| ki je takoj s 5 vojaki hitel nSj kraj nesreče ter z vrvjo potegnil ponesrečenko na pot. Po-" ' mu je pri tem tudi Cop z Turistinja ja bila pre-v Aleksandrov dom, kjer ja pričela bruhati kri. Najbrže je zadobila nevarne notranje poškodbe. t*rii v Ljubljani. Fran Josip Frilkovec, sin Žalezn. uslužbenca, 4 lata.—Anton Samsa, podpre-glednik finančne kontrole z Jesenic.—Josip Pitamic, carinski uradnik v pok., 68 let—Fran Florjančič, krojač, 62 let.—Marjan Zakelj, sin kovaškega moj. stra, novorojenček, 8 dni.—Ber- -ta Košar, zasebnic«, 84 let— Frančiška Kos, posestnica, 46 let. Neareče pri delu. Pri kopanju ilovice nad opekarno "Emono" na Brdu nad Videm se je ponesrečil delavec Peter Bizjan, \m tttta. inoma je podsula ln si je nesrečnež zlo-imena mil levo nogo nad kolenom, da to jih so ga morali prepeljati z avto- nijo o majki božji, ki se kasuje tam nekje pri Mon Blažena neumnost! Veliko ja' današnje mizerije preveč. Trgovec bankrotira, ker ima prveč blaga v zalogi krivo delavstvo samo vsled ne- in ne more hitro prodati. Tovarnarji mečejo delavce na cesto, ker imajo preveč izdelkov in premalo kupcev. Val vprek kriče: "Kupite, kupite moje blago, moje je najboljše T Vsaka dežela skuša prodati drugi deželi, sama pa zida okrog sebe carinski zid, da se obrani prodajalca iz druge delale. Vse deiele pa stikajo po vsem svetu za ko- lotentotom in vsem lonijami in ponujajo blago Culukafrom, H< kanibalom—tisto blago, katerega ne morejo prodati lastnim ljudem, ki ga krvavo potrebujejo. Ali ni to anarhija? Kdor ima eno unčo prave pameti, mora vedeti, da je taka uredba idijotična. Znanost je pokaaala ljudem kako se lahko producira dosti potrebščin v kratkem času, dovolj aa vse ljudi. Jasna pamet kaše tudi, da vse zle leši v nesposobnosti obstoječega sistema, da bi uvedel pravično distribucijo (razdelitev) potreNčin In dela. Kljub temu še vedno kriče: "Dajte nam nitje mesde, več produkcije, ve« strojev, večje in boljše trge in višje oene!" Dajte, dajte! In čimveč je tega, temveč je Wezpoael»ostl in revščine in vedno manj trgov. Norci, ki odločujejo, ne morejo ni kakor razumeti, da ne morajo večno prodajati tivljenakih potreMčln > velikim dobifleom ljudem, katerim znižujejo mesde ln jim o sec. Padal je z odra tako ln se sploh potolkel po vs«m te-la#u. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.—Istokako se je Mko ponesrečil 10. sept na novi fttevbi na Mirju zidar Andrej Lapi MfiVe poleg ian notranje bila obv< staja, ki rigradu. ZMHMKT a kaaveaci je. Vri preostali prispevki, ki a so bili objavljeni za ča*a kor vencije, zlasti oni, ki se tičei f*4trobente", "solnčnih rož" jj morajo izosUti. Konvencije j ranec — in konec mora biti tm -----ipaaOv". • • • in pa, bratje mili Moška obleka, ki ae prodaja po $45, stane tovarnarja le 92.45. »hflfriHfliii^ p.* __ Thomas F. McMahon, predsednik unije tekstilnih 4aUvcev, ja dejal zadnje dni v svojem tovoru v tukajšnjem mestu, da tovarniški izdatki moške obleke, kakršna sa j prodaja na drobno po |45, ne znašajo več J:i*42~4fL bro blago z nanovo prepredenimi in pretkanimi starimi cunj|t-mi in prodajajo izdelek kot "čisto volno". Na ta način sleparijo odjamake in delajo ogromne dobiike. To pojasnjuje, zakaj tekstilni baroni razpisujejo vsako leto visoke dividende. Suhač aretiran ra#i pijanosti. Chicago. — Rudolf Kohout prohibični agent, ki s^ je pravkar vrnil iz južnega Illinoisa, kjer je "sušil" mokra mesU, je bil v četrtek zvečer aretiran na na Jlacine ave., blizu Roosevelt ce- ste, ko je drvil avto s tako naglico, da je trčil ob avto, katerega je vozil dr. J. A. Benedetto. Kohout je bil pijan. Razdeljeno premoženje — pre-žagan klavir. San Francisco, C al. — Otto Shaler, k^ sa je ločil od svoja žene, je te izvršil sodnijski od-i lok« dobesedno. Sodišče je odločilo, da ai morata Shaler in njegova žena razdeliti premoženje na dva enaka dela. Shaler je dal ženi polovico pohištva in druge ropotije. Končno je prelagal piano na dva kosa in dal ženi kos z basi, sebi pa pridržal del visokimi notami. Horty velel aretirati U nlatov. Budapešta, 26. sept. — Madžarska vlada je zagnala krik o komunistični zaroti za njeno str-mogiavljenje in ukazala je aretirati 44 komunistov. Uga be študirala številke o A OTOŠjU. Geneva, 25. sept. — Liga narodov je na zborovanju sklenila, da bo njen svet proučeval štefsezid*, mu podere peklenski vttke o vojnem oroževanju po ne-j državah, kar naj bi služilo pri Drsaš Jutro. Konvencija je konca na. Zdi tre tiraj Smo veliki in zmoremo vse! • • * Da hi ae le še dolgo tako "sušila"! Mr. Zaiar, tajnik jolietske je note, je dejkl na nekem shod da njihova jednota krepko rasi 8. N. F. J. se ps suši. Yepl V tridesetih letih je t ko "krepko raatla", da še ni p4 raatla "kikeljce".. Varuj, kar sa varjell starši Prvi: AU veruješ v coprnks Drugi: Moram! Moj oče mati sta verjela. Kuj________ Dobre veati Iz Jagoslavije. Štefan Radič se je zaljubil — kraljico. • • a Strašna nevarnost. Washingtonska vlada nso nja, da bodo deportirani vsi muniati, ld niso državljani, je kajpada zelo potrebno. Ki pa pridemo, če komunisti kan še reko Mississippl ali strmog vijo Pike** Peakt r • • • Civilna birma. Canjeni Žarkomet! Pri nai rdečem CoUinwoodu je ve< "luštno". Imamo različne za ve, vaaelice, igre itd.; dalje in mo civilne poroke in pogre predzadnjo nedeljo smo pa c imeli civilno birmo v kleril nem domu ha Holme« cesti, tovo ie niste slišali o civilni I mi, toda pri nas je bila. Ker pa žene v Ameriki enakopr ne, je škofovske ceremonije viHMft ženska. Castitam ploskali, ker je i Imenitno opravils. spa bossovka se je po konča ceremonijah odstranila v v i! Vsi svoje od j« prostore vsa penasta Glavne vlogo je seveds tudi kaj igral Jakec R. - Co« woodski Strigelj. a • • Po delih, nš po imena gs sod V Clevelandu je pogrebnik se piše Butcher (mesar). ■ M* " ~ Pertipeatna vprsšsnjs. Katera pot je bila krajša iz Chicaga v Waukegan Waukegana v Chicago? ♦ • ♦ O zidarja Trunku. ^ Dragi mi žarkomet! Trunk je res siromak. Vse, aipčno, da si je zlomil več reberfbodoči propagandi za raaoroža- nje. Švedom sa ja ponearečil prvi po- plč, ki je treščil s precej vloga odra na Ua in obležal nezavesten. Pri padcu je zadobil poleg lahkih zunanjih tudi težke nje poškodbe. O nesreči ja obveščena takoj rešilna poje odpeljala ponesrečenca v bolnico. Nezgode. Nastavijenec mestnega električnega podjetja Franc Kmetič je v Melju pri Mariboru napeljava! žico. Pri tam je stal visoko na drogu tar aa držal sa «co. Nenadoma pa je padal 9 metrov globoko na tla in ai tako pokvaril križ, da so ga nezavestnega prepeljali, v bolnico. Težka a—eta v prssasgsial-ke v Velenja. Dne T. sept. se ja zgodila v državnem premogovniku v Velenju težka nesreča. Odkrušila se. je velika skala In pokopala pod seboj dva delavca: Antona Ropotarja bi Rudolfa Jamnikarja. Prvemu ja »drobila prsni koš ta je obležal nesrečne« takoj mrtev, njegov tovariš pa ja bil težko poškodovan. Strašna smrt. V Medaničini pri Oackem se je Zorka Obra a petrolejem in Umrla ja v Oslo. 26. sept. — Med Londonom, Gothenburgom in Oslom. Na prvi polet sa pogajanje o zračni zvezi je odletelo pat švedskih zrakoplovov, od katerih pa je eden na povraktu padel v morje. Škode ni nobene. Fraaead javljajo e zmagi v Siriji. Pariz, 25. sept — Uradno poročilo sa glasi, da so francoska čete v Siriji okupirala Suedijo, glavni stan rebeinih Druzov in s tem je bila zlomljena hrbteni- Ta je imel Washington, D. C. — Delav aki department je odredil, da ae deportira Siamec s imenom Ueft- eussuzujeusseesszes W1111himini-zzisssteiissil Hurrizzlssteizzii, Id ja bival v CaUforniji. marajo njegovega imena ( Paaeverll je St Louis. Mo. — Harrjr Jonea, prejšnji UjnUc-blagajnik rodne nnlja delavcev, je obtoien, da je po-neverO %2VM Iz blagajne unije. Proti njemu je porno povelja. komet. Tako je namreč sam žil ia jokal po pisanem polju lagal. To vidim tudi jaz in | če drugih, ki se čudijo Trui vemu zidanju. Trunk »ezid« dolgo in široko, pa pride kavec — tako ga imenuje -mu a mezincem vse podere, tej, Trunk! Loti se zidan js Meh, na v oblakih, kjer zdaj daš. Poglej, Zarkomet zida trdni podlagi, pa mu nihče podere. Ne zameri, g. Trunk, te učim. Ampak jaz sem san dar ia vem kako je treba zi< Meni se ni še nobeno podrlo. — Klofute iz So. Clfl za, m. • • • Darujte za slepcel| Pobirajo priapevke in prir jo veealke za dom slepih v ram kraju. Namen je dober. kdo naj priepeva pa svojih Čeh. I Pravilno pa je, da se oiiri tudi na naše slepce v Ame Posebna na tiste, Id posluj rimarje s Žalostne gore. • a e a CaMan je sasel priti. Državni tajnik *a»ogf * _ anll ladijskemu komun« BakUtvali pot v Aassrlto. Ni pa je francoskemu finai* vala M as---- n ^ ljudstvu niti cente. CaiDsa^ be vaaj skašal potegniti ».T. m Kija S. H. P. J. v Waib|m M. (Nadaljevanje s 1. strani.) ^ jed nota plača $50 za stroške pogrebc«v." Predlog propadel. Clea XXIX, točka 1. Br. Tony Penko od št. 401 predlaga, da ^ # y.a izgubo manj kot polovico stopala plača $100. Predlog ^^Goršek predlaga k točki 1, da naj bi se v slučaju popolne /možnosti plačalo celo vsoto $1000, čeprav je dotični član Še pre-Jr^Sno odškodnino. Predlog propadel. ^ Br John Turk od Št. 86 tudi predloži dodatek, ki pa na rtitanilo pravilnega odbora ni bil vpoAtevan K tej točki je bil pravilnemu odboru izročen tale nasvet "Prsvilnemu odboru: Dr. št. 206 je soglasno sklenilo in naro-»ijo svojemu delegatu, da naj zastopa stališče odškodnine v slu-hiu izgube enega ali več prstov na roki ali na nogi ter naj se pla, Redeča odškodnina: Za izgubo enega prsta naj se določi gotova vsota; za izgubo več prstov naj se precentualno zviša in to na podlagi potrdil od *eh zdravnikov. Naj bi se nnredilo tri določbe; za eno tretirto, za ooiovico in za dve tretini izgube. Odškodnino naj določa vrhovni Sravnik na podlagi poročil od zdravnikov, ki so zdravili,bolnike. John Kobi, delegat dr. Št. 206. 0 tem konvencija ni napravila nikakega zaključka. Pri točki 2 br. Koa predlaga, da naj dobi član odškodnino v jO dneh po poškodbi, In če je še bolan, naj dobiva tudi še potem bolniško podporo ko je odškodnino prejel. Predlog propadel. Br. predsednik zaključi sejo ob deseti uri zvečer. S prgnk Zaje, predsednik. L. Medvešek, konv. taj. Fr- S. Tauchar, zapisnikar. Dvajseta seja 24. septembra 1925. Predsednik otvori sejo ob osmi uri zjutraj. Zs reditelje imenuje brata Veharja in Mlakarja. | Navzoči vsi rasen br. JoeButala.......-1------------—---- Citanje zapisnika sedemnajste seje, ki se sprejme. Prečita se pismo brsta dr. Graheka iz Pittsburgha, Pa. pozdravlja konvencijo. Obenem je itoslal tudi pritožbo proti riboru, katero sa izroči odboru za pritožbe. Nadalje br. konvenčni tajnik sporoči vest, da je ufcirl član br. frorge Cerjan od dr. 210 v McKees Eocksu, Pa. Predsednik pozove zbornico, da vstane s sedežev v znak sožalja smrti brata. Se «odi. Br. Mathj Vogrich ponovno apelira, da naj se bolj to-krintno zboruje. Dovoli naj se več besede delegatom, da bodo iogli podati priporočila in nasvete, ki so jih jim naročila društva. Br. Paul Zoretich pravi, da na prejšnji seji ni dobil besede, da bi bil mogel govoriti o odškodnini prstov ns nogi. 2eli, da se toudevni sklep poruši in da se nekaj o tem ukrene. Predlaga, d* Bij se poruši sklep in debata ponovno odpre. Predlog propadel. Stavljen je predlog, da naj se ponovno debatira o pogrebih. Fredlog propadel. S Preide se na dnevni spored. / Točki 3 in 4 člena XXIX sta sprejeti. Člen XXX, točka 1. Pravilni odbor pojasnjuje. Vprsšanja ia od strani delegacije. Dr. Kern tolmači, pojasnjuje in ave-i, odbor zs pravila popravlja točko v smislu dobrih nasvetov. Br. Zgonik pravi, da mu je društvo naročilo, da naj se za operacije plača le toliko kot zdravnik računa sa delo. Zbornica se zedini na sledeče popravke v tej točki: Pri a) se doda "ako se prereže trebušna stena"; b) in c) nespremenjeni; d) se povila na $100; e) in O neep*e-aenjeni; pri g) se doda "za odstranitev očesa radi bolezni"; h) ki) nespremenjeni; j> se črta; k) nespremenjena; 1) sa doda "sli nesreče"; m) se določi vsota $60; n) ae določi vsota $60; o) se «ta; p) sprejeU; q) se določi $76; r) se določi $100; s) se črte; i) se črU; u[ se črta prva določba, ostale tri ostanejo nespreme-ijene. K "opombi" se doda atavek takoj v začetku. "Trebušne o-ije pomeni vse operacije v trebuhu, tudi če je bolnik bil ra-sjen ali ponesrečen." Nadalje se črts iz "opombe" sledeči dve ili v prvem stavku: "na bezgavkah v grlu in zadničnem Irevu." Stavek naj bi se torej glasil: Zs operscije v nosu, ns ns-krekli maternici, dalje na maternici vsled" itd. Tako popravljeno točkd pravilni odbor priporoča za sprejem. I Br. Frank Stržaj od št. 826 predlaga, da naj se sprejme točko k starih pravil za vse opersdje. Ta predlog je ni glasovanju pro-pedel. In točka z označenimi popravki sa sprejme. Br. Demshar predlaga, da naj se plača $60 za operacije strtih biti ns nogah. Praflog sprejet. Br. Ermenc predlaga, da naj se izplačajo operacije le tistim faom, ki so operirani v bolnišnici. Predlog propadel. Br. Zeleznik od št. 266 predlaga, da naj se plača za vse ope-«*ije, ki se jih smatra za ohranitev življenja. Predlog propadel. Br. Frank Mazelj od št. 00 predlaga, da naj se plača za ope-»etjo na zadničnem črevesu $20, za bezgavke pa $26. Operiranec Mora biti član S. N. P. J. dve leti, predno je deležen do teh iz-v slučaju operacije. Glasovanje: NZa predlog je bito 92 gls-; proti predlogu pa 187vgiaaov. Predlog je torej propadal. Sledi 15 minut odmora. Po odmoru. Pri točki 2 jor. Kobi predlaga, da n«J m »t ponovne operacije i polovico določene vsote. Predlog propadel. Br. Stigl predlaga, da, če član umrje v petnajstih dneh po o-Ui, naj dobe operacijsko podporo dediči, ker zdravnika je vseeno plačati. Predlog odklonjen. Stavljenih je več predlogov In naavetov glede te točke, ki pa pojasnilo pravilnega odbora in zdravnika ne upoštevajo Bes. Jurečič predlaga, da na j se odstavek ns koncu točke 2 čr b Pravil. Za predlog je glasovalo 166 nsvzočih in predsednik je da je sprejet. Odstavek ja torej črtan. Točke 3, 4 in 6 so sprejeta. Ckn XXXI, točka 1. K taj točki predlaga sestra Jurečič dva da naj bo suspenzija^o prihodnje seje in da naj se ime-•uipendiranih priobči v glasilu. Oba dodatka sta bila na se "i Klasovanju poražena. Točka 1 je sprejeU kčt predlože Totke 2, 8 in 4 sprejete. Cl<" XXXII, točka 1. Besadi "brez obvestila" Br. Terčelj predlaga, da naj se določi 4 milje okrošje za naselbine manjših mest, z izjemo velemest. Br. Hafner predlaga, da naj se določi okrotj« deset milj, (T\> je tudi predlog odbora za pravila.) Predlog br Htfnerja sprejet in osUla dva odpadeU. V T rnHPT ^J* T Odbor za pravila predlaga, da naj se doda točki 1 na koncu nov sUvek: "Ako je več društev v naselbini, lahko pristopi h kateremukoli društvu hoče." Dodatek sprejet. • S tem dodatkom se točka sprejme. H točki 2 br. Math Vogrich predlaga dodatek, ki na j se uklju-či v drugi vrsti med beeedi društvu in, ki se glasi: "za mesec naprej". Dodatek sprejet. Točka 2 je s tem popravkom sprejeU. Ses. Jenko pravi, da naj članice pristopajo v šenska društva, kjer je le žensko društvo v naselbini. Pravilni odbor poroča, da bo pripravil v tem smisla resolucijo, ki bo dajala navodila novim kandidatinjam v tam smislu. Seetrs Muvrin predlaga, da naj imajo šenake pravdo, da pri-sjo kamor hočejo. Predlog podpre s argumentom, da kjer se ajo na sejah, je pač veliko boljše, če j ti* nekaj prestopi v moško društvo. Sploh naj se vpošteva enakopravnoat in svoboda in naj se ne diktira bodisi članom ali članicam, ravtoo h katerim društvom naj spadajo. Ses. Bajt predlaga, da naj se pusti sedanje članice, kjer so sli kjer hočejo biti, sa nove kandidatinje pa naj ae napravi sklep, da morajo pristopati le v ženska društva, kjer eo ženska društva v naselbinah. Odbor za pravili prečiU resolucijo dr. Studenček po skalo, št 213, predložena po delegatinjl aea. Omahne, ki ee glasi: Društvo "Studenček pod Skalo" št. 218 S. N. P. J. v Clintonu, Ind., je po preizkušnjah prišlo do sledečih zaključkov, ki jih prinašamo pred konvencijo v nadi, da ae jih odobri kot nekaj dobrodošlega za v splošno korist jednoU* 1. V interesu jednote in kulturne povsdigo js, da sa uveljavi odlok, da se poskuša vatanavljati poleg moških tudi ša ženske društva, kjer so zato ugodnosti In kjer to šenske na priporočilo, ali same želijo ustanoviti. _______________ bolni- _ ^_______ ________v tretji vrst nakar se'točko sprejme. Točki 2 in 8 sta sprejeti. 2*n XXXIII, točki 1 in 2 sU sprejeti. XXXIV, točke I, C in 8 so sprejeU. Cl«n XXXV, točka 1, 2 in 8 sa sprejmejo. Pri točki 4 br. Sesuje, da se določi polovico smrtnine za slučaj, če je bi) do-■ let član jednote; ako pa je bil član jednoU 20 let pe ■jjrtnino, ako umrje sa časa suspenzi je. ^ za pravila pojaanjaja. 5L c*lnkar pjedlagi^ia na j sa ob koncu točks 4 doda: /lanom .ki so brez dala radi sUvke sli brezpoeelnosti In po-li0 PMivni člani jednote, naj sa v slučsju smrti plača ne r- |25<>. oziroma ns več kot znaša njih zavsrovslnlna za po-^ «tro*ke." Dodatek sprejot * • Um dodatkom sprejme. Točks 6 ss sprejme. °rj točka t Br. Robich predlaga, da naj W se do- kl ^^ 10 milj okrnila, manjšata. , Razlogi: V smislu načelna isjave nsše jednote smo tudi obvezni, ds nsvsjsmo in spodbujamo Članica za uatanoviUv šanake-Ka društva Ur jim s Ura pomagamo do izobrazbe, ki jo potrebujemo skupno v sedanjem družabnem obstoju; i Um vršimo princi-pijelno narodne dolžnosti v splošno korist 2. V interesu jednote in društvene diacipline je, da.se v kraju, kjer sU žensko ih moško društvo, ne daje prestopnih listov brai priznanega vzroka k drugi št. v liti naselbini. Razlogi: ker je sedaj to poljubno, v resnici otročja prestopa-vanje, se ja do sedaj izrabljalo v nagajivo kljubovanja anaga ali drugega društva v domači naselbini, vsled Uga na morejo dru-tva vzdrževati društvenega reda in so vedno prezirala in kršila ravila. Tozadevni odlok naj hi veljal, da je pri moškemu dru-tvu članicam vedno prosto stopiti k ženskam, obratno ja tUdI članom pri ženskem društvu vodno prosto stopiti k moškim, drugače pa samo, ako društvo z navadno večino prlpozha, da bi bilo ▼ interesu harmaplje pri društvu, ako se članico pošlje k moškim n obratno moške enako. Ses. Omahne sagovarjf resolucijo, Ses. Udovich priporoča, 4« naj se dela sa ženska društva. Odklanja trdiUv sestre is Californfje, da se žensko kregajo na sajah, n pa če se včasi malo sporočajo, tudi ni še huda reč, saj m moški še celo sUpejo. Ce je torej kje prepir, naj se jim puatl prestopiti zaradi društvenega miru, drugače pa naj se dela ia pomnožiUv članic v ženskih društvih. Sestrs Elsie Prlslsn od }t. 192 tudi pove tvoja mnenje in poda nasveU glede Ugs. Ses . Mary Pirnat od št. 98 js ka to, ds se pusti svobodno članicam, naj bodo pri kateremu društvu hočejo, ssmo da so dobre Članice in da se zanimajo sa svojo organizacijo. Predlog sestre Muvrin je sprejet, da jednoU pusti svobodo glede vstopanja In prestopanja v društva kamor kdo hoče. Ostali predlogi so odklonjeni. Člen *XXVIJ, točke 1, 2,. 8, 4 in 6 so sprejeU. Pr| točki 6 st doda ob koncu. "In $2 plača naprej'ta izredne stroške"; in t tam popravkom te točka 6 sprejme. Pri točki 7 te doda nov tUvek med tUvkoma v otmi vrsti z besedilom: "Član, kl pride nazaj pred remi meseci, te sprejme brat zdravniške preiskave." 8 Um d* datkom se točka 7 sprejme. Člen XXXVIII, točka 1. Br. Frank Kramar predlaga, da naJ se plačuje 26 centov za spremembe oporok. Predlog propadal. Toč-ut je nato sprejeU kot čiUna. Točka 2 ta tprejme kot jo Ja priporočil odbor za pravila. Predtednik zaključi tejo ob 12. uri opoldne. Frank Zaje, predtednik. L. Medvešek, konv, UJ . Fr. & Tauchar, zapisnikar. Enaindvajseto aeja 2$. eeptembra 1926. Konv. predsednik otvori sejo ob, 1:80 popoldne. Za rediUlja tU imenovana braU Ukmanovich in Matera. Navzoči to vti zborovalci, razen br. Jack Pompe od št, 865, Id je radi bolezni oproščen. ' : Konv. Ujnik naznani, da ja prišlo brzojavno poročilo It Sprlng* fielda„JU., da je umrl br. Louis Robnik, član dr. št. 47. Konv, predsednik pozove zborovalce, da v znak sožalja vsUnejo, kar a# /.godi. Pismene pozdrave so poslali člani mlad. oddelka dr. št. 817 v Esport, Pa., Violet, Rose in Ralph Beniger. Br. Frank Punfcer od št. 104 v Milwaukee,.Wls., tudi pismeno poz%svljs konvencijo, Ur želi, ds bi S. N. P. JednoU ostala ša nadalje dlka in ponos slovenskegs delsvstvs v Ameriki. Gl. Ujnik br. Turk žel!, da se prijavijo vsi tisti, ki tt hočejo udeležiti skupne vožnje v Chicafo. Prijavi ta 210 delegatov In gl, odbornikov. Razvije ta razprava glada dnevnic. Br. Turk pred. laga, da bi te za nedeljo rta računalo dnevnic. Predlog propada, Glede računanja dBevnic te dajo rasna pojaaniia. Br. Jelene od št. 844 predlaga, da ss sklep, t katarim js bfla resolucija glede izobrslevslne akcija odklonjena, poruši in ponovno glasuje o njsj. Predlog propade. Konv. predsednik naznani, da je navzoč br. John Stonlcb, prvi Badsednik S. N. P. J. Predlagano, podpirano In aprejeto, da s« mu dovoli » minut čsss za nagovor. Br. John Stonlch v lakrenlb besedah pozdravi zborovalce osma redne konvencije. Mlmogreda se dotakne tudi pravil, In sImt toč-ke, ki jemlje rasne pravice našim članom, ki ao trgoval. Zali, da bi ee to po motnosti popravilo. Konv. predsednik se br. Stonichu zahvali aa nagovor Ur po* jasni, da je zbornica še sprejela dotitoo točko, kl zabranjoje gt odbornikom, da bi Imeli trgovine Nadaljuje se s provizoričnimi pravili. Cltan je člen XXXIX, Ur sprejat kot čltan. Na vrsto pride člen XL. "Razne določbe". Vse točke od 1. vldjučlvši 12. sprejeU kot čitana. Pri točki 13 predlaga br. Pogorslat od št 89, da ee naj spo. rad za konvencijo priobči v glasilu psrmesecev prej, Uko da bodo društva lahko razpravljala o Um Predlog bo gl. odbor vsi Br. Alesh je mnenja, da je nepotrebno na konvenciji pravi jati o vseh točkah pravil. Zadostuje, da sa vzame v W Br. CvetkoviČ predlaga, da se na konv« spornih točapn ln o važnih drugih točkah, Ških razredov in podobnem. V to svrho bi sa vseh tistih točk, ki v dobi med dvema kom razpravo v glasilu. Ce se hoče debatirati o kaki to konvencija zaključiti le z dvotretjinsko večino glasov. Odbor sa pravila more predložiti konvenciji le tiato točke, kl ao ae izkazal« v teku Štirih let aporne narave in nepraktične. Predlog br. Cvetkoviča sprejet s 164 glasovi. Br. Pogorelec predlaga, da se dvorana S. N. F, J. ne oddaja v najem organizacijam, kl širijo klerikalni duh. Br. Turk ja proti omejitvam. Br. Calnkar pojasnjuje, da dvorana ne spada v pravila, lahko pa aprejmemo resolucijo v tem smiahi. Br. Calnkar predlaga v Členu XXVII, aa točko 4, novo točko, ki se fflaal: '4 J * "Član, ki je popolnoma in za sUlno pohabljen ali onemogel, bodisi vsled neareče, bolezni ali aUrosti, in kl nima lastnih srad-sUv sa vsdrževanje, sme s dovoljenjem jednoU imenovati svojim < dedičem tudi člane in osebe, kl niso imenovane v 4. točki taga člena, !e se taka oseba pismeno aaveže sa vzdrževanje takega člana, ln če je taka pogodba zadovoljiva in po jednotinlh načelih sprejem-jlva.w Pojaanjuje, da jo taka določba v smislu aakona, Ur jo pripo-roša, da ae jo aprejme. Predlaga jo žele aedaj, ker ob čaau, ko je o tistem členu raspravljalo, nI bil radi Uradnega posla navzoč. Odbor za pravila aprejme novo točko. Nova točka v členu XXVII aprejeU t veČino. Br. Turk predlaga no^vo točko pod "Rasna določba", ki sa glaal: "Dva aH več članov ene družine do bratranca ne more kandidirati v gl. odbor." Br. Aleah smatra U predlog za neumeaten. Br. Turk govori k svojemu predlogu, ki ja mnenju V koriat članstva. V svojih vrstah imamo nih Članov Ur ni treba nam lakatl gl. odbornika v sni Br, Bichard gavrtgliik mnenja, da kandidirati. < Ce aU alučajno iavoljena dva Člana it ae ju ja lahko ven vrle v alučaju kake nerodnosti, 6e pa sodnijskim potom. Br. Pechnik od št. 21 priporoča Turkov Pri glaaovanju ja 66 glaaov. Torej ae uključi pod "Razne določba1' točka, po katsri njegovem 114, prati P* tov Is vedel, *do ne ame kan- določiti, kateri trati. tinti, ki ta I je tabranjeno, da bi kandidirala v gl. odbor dva aU več članav itU družina. Br. Sular želi pojasnila, kaUrl Izmed dva^ družina ima pravzaprav kandidirati. Br. Godi bo v takem slučaju odločeval, kateri tme ln didirati. Br. Jole Zavertnik pravi, da ja iimed več Članov laU drušine Ima pravico ki Br. Vogrich ja mnenja, da aa mora nji prijavi. Br. Turk na ratne medklice pojatnjuje, da ja njegov predlog smislu aakona. Br. Oodina povdarja, da je potrebno določiti lnaUnoo, kltm odločevali, kaUrl sme ln ksUrl ns sme kandidirati. Na vsak način moramo Imsti nekaj, na kar ta lahko oplrajto. Br. Terčelj predlaga, da se prejšnji sklep rasruši, kajti t takim sklopom se bomo tli no osmešili. V dvorani vlada par minut preeejšen hrup in vaaprek sa govori aa in proti predlogu. Br. Medvešek priporoča, da ae U zadeva odloši da toboU Ur da te poohlaati br. Calnkarja, da ae do ta^ prepriča, če ja tak aklep postaven. w Na glasovanje gre predlog, da ae prejšnji aklep poritfJ. Za predlog je oddanih 82, proti pa 162 glaaov. Torej ostane prejšnji sklep veljaven. Br. Richard Zavertnik aahUva, da se sabalsšijo imena. Petnajat minuUn odmor. Br. Pečarech predlaga, da se uvrsti v pravjlg točka, pp kateri sumljiv bi moral gl. Ujnik na zahtevo Članttva vrniti da ta članstvo prepriča, Če je resnično in čt vsa sumljiva pisma, aa nikomur m vodi krivita. Br. Turk izjsvljs, ds Js to njsmu ošabno vseeno, pa, da bi taka določba pomenila mnogo sltnoeti In Br. Novak ja tudi mnenja, da je boljša, če ta vračajo. Sedanji način je najboljši. 01. uradnici skušajo vedno ugotoviti, kaj je na takih pismih, in če aa likale, daTS trdltva neresnične, jih na tahUvo vrnejo. Ca Ja pismo uUmalJ$no, boljša, da a« ga na vrne, kajti vrnlUv po navadi pomeni prsi Pradlog Iz teh in drugih nalogov ni niti koriatan niti Br. Calnkar pojatnjuje, kako Je 1 stvarjo. Mnan/s pa ja, da Je najboljše, da oatane kakor ja, torej, da ae pismo vrta, če društvo to zahteva In gl. odbor zahUvo odobri. Pradlog br. PeČaracha ja pri glasovanju poražen.. Br. Vidmar predlaga kot dodaUk k Turkovemu predlogu, da odpada tisti ksndidst, kl js drugI na ksndidaUkl Usti. ^ Br. Bpoljsr od št. 121 prsdlaga, da naj gleda kap0l4*tov Is sna družine odloča konvencija, ako ta vrši vollUv na mvantljl, ako pa te vrši volitev potom tplošnega glasovanja, pa naj odloča gl. odbor. Br. Barllar od št. Uf predlaga, da naj bi ItU dološba veljak tudi ga društvene odbora. Njegov predlog nI uppšUvin, ' Br. Vogrich je mnenja, da ja pradlog br. Spotitr/a boljši kot pradlog br. Vidmarja. ' • B. Jurečič od Št. 102 mitll, da bi bilo bolj umaitno, Aa bi ta U določba nanašala la na stalno naaUvIJena gl. odboniflM, Br. Zajas jI pojasni, da ta nanaša U določba ni vts gl. odbfrrnfke. Br. Richard Zavertnik zahteva polmansko glasTehovnik (618) Auguštinovich (681) Skupaj torej s* predlog 167. 1 Božič (61) Erznočnik (81) Zupan (82) Turk (86) Pohle (90) Luakovich (96) Morsi (96) Demšar (104) Jenko (108) Gruden (114) Medved (117) Mahnich (119) Junko (121) Pavšek (124) Abram (126) Mlklkh (182) Hraat (138) Vatoveč (189) Corel (140) Fflipič (147) Juvan (169) Irman (170) Habe (171) Ahlin (176) PeČarech (190) Prislan (192) Slemec (198) Knefelc (204) • Kobi (206) ftular (206) Omahne (218) Konec (286) Naprudnik (228) Top (242) Brito (246) Maljevec (24T) Bukovec (264) Slabe (287) Kramar (2tt) Kunstolj (SS MrselJ (288) Kraeovec (288) Zgonik (292) Glašer (296) Kovačftč (814) « ftkrtj (817) i Medic (821) Kodra 822) . Frits (328) Jelene (844) eo ae I I) Kern (6) Cebular (46) Juročič (102) Kovač (201) Geahal (218) ^ '%eleznik (266) Verhovnik (306) Jenko (816) Sloear (417) Skupaj torej 9. t' % % Bogataj (868). Medvešek (878) Hribar (411) (426) (426) Miklavčič (427) _ Lipar (482) Mrgole (449) Smrekar (478) Levar (477) Vehar (686) Proti torej 110 glaeov. Ze predlog je bilo oddanih 167, proti 110 glaeov; devet delegatov ee Je vzdržalo glaeovanja. Skupaj torej 276. Koitv. predsednik konetatira, da Je sprejet predlog br. Turka. da te v pravila v členu XL, uvrsti nova točka, po kateri jo zabranjeDo, da bi dva ali več članov iste družine do bratrance kandidiralo v gl. odbor. Nato gre n» glasovanje predlog br. Spoljarje. ki Je sprejet s večino glasov. . i 1 « Predlog br. Vidmarja nI upoštevan. Br. Richard Zavertnik ngotavlja, da točke 4, člen XL, ni točno prevedena v angleščino, i š Br. Jože Zavertnik v imenu odbora prečita, pojasnjuje ln pri. poroča aledečo resolucijo: / "Osma redna konvencija 8. N. P. J., zborujoča v Waukeganu, DL, pričenši dne 14. septembra 1926, sklene, de gL upravni odbor, obetoječ iz g!.' odbornikov, kot označenjh v pravilih, izdeU pravila. določbe in lestvico sa zavarovanje do pričakovano starosti v teku devetdesetih dni po zadnjem dnevu osme redne konvencije in predloži članstva S. N. P. J. ne splošno glasovanje. Dalje sklene, da gredo s predlogi se zavarovanje do pričakovane starosti na splošno glasovanje vse druge zadeve, ki mora jo'bi ti po zaključkih osme redne konvencije S. N. P. J. predlo-žene ne splošno glasovanje. S tem eakjučkom preklicuje redne konvencija S. N, P. J. vse prejšnje določbe, ki nalagajo gl. upravnemu odboru, v katerem roku po končani konvenciji ee morajo izdelati predlogi 4a splošno glasovanje. Vee te zadeve in predlogi gredo na splošno glasovanje devetdeset dni po končani konvenciji." Resolucija sprejeta z večino glaeov. Br. Penko od Št. 401 predlaga, da se imenik gl. odbornikov priobči v "Proaveti" samo dvakrat na teden, In sicer vjredojn soboto. » J Predlog s večino sprejet. T • Ne vprašanje s. Omahne pojasni br. Turk, da stane splošno glesovanje približno |260, ne računajoč dela in proetora v "Pro-sveti". 1 * - Br. Gradišek od št. 181 predlaga, da mora vsako društvo, ki potrdi prošnjo kakega člana za podporo, darovati istemu toliko dolarjev, kolikor ima Članov. Predlog pri glasovanju poražen. Br. Hlebec predlaga, da pe ustanovi poseben sklad, iz katerega bi se naj plačeval asesrient za stare člane, tako da ne bi radi neplačevanja asesmenta bili {zbacnjeni iz jednote. . Br. Turk pojasni, da imamo že eklad za izredne podpore, ki dobro stoji in Je v nJem ka^lh |17.000. Tak član se naj obrne« na svoje dtuŠtvo, pa bo stvar urejena. Gl. odbor da obubožanim starim članom na prošnjo malo podporo ter plačuje za takega člana asesment dokler živi. Br. Stančič predlaga, de se naj doda pod člen XL nova točka, ki se naj glasi: "Poročile gl. odbornikov za konvencijo morajo biti dva meseca pred konvenčijo v ftrmi brošure v rokah delega- ** Predlog sprejet z večino glasov. t -' ^ Br. Jože Zavertnik predlaga, da ee pod ravnokar sprejeto točko uvrsti še točka sledeč* vsebine: "Poročila gl. odbornikov za konvencijo morajo biti stvarna, brez samohvale in osebnih napadov". Predlog sprejet z veČino. Br. Jenko želi, de bi bl (( zapisniki vedno priobčeni kmalu po zborovanju. Br. Cainkar pojašni, da od sedal naprej več ne bo samud, ker bodo najeti zun&Ji zapisnikarji, ki bodo zapisnik v najkrajšem času uredili. Br. Alesh predlaga, de ^e točka 14, člen XL, provizoričnih pravil odloži sa zadnji dan. Sprejeto. Br. Somrak predlage, da se preide na pravila Mladinskega oddelka. Podpirano in sprejeto. Br. Turk pojasnjuje pravila Mlad. oddelka, v katerih ni nobenih večjih sprememb. Br. Godina omenja, da je še vsaka konvencija naročila gl. odboru, da izdela pravila Mlad. oddelka. Kdor ima kake nasvete, nej jih de odboru za pravila, ki jih bo po mošnoatl upošteval. Br. Draženovich od št 888 predlaga, naj ostanejo pravila Mlad. oddelka nespremenjena. Br. Verhovnlk od it 306 predlaga, da se tudi članom Mlad. oddelka plača za operacije in poškodbe. Br. Frits od št. 883 predlaga, da se uvedejo društva ze mladino. Br. Godina pojasni, de po zakonu člani Mladinskegs oddelke nimajo pravice sodelovati pri upravi. « Br. Cainkar predlaga, da se pravila Mladinakega oddelka prepustijo gl. odboru, ki ima Itak po zakonu to pravico. Glede odškodnine za operacije in poškodbe se bo gl. odber prepričal, Če Je to dovoljeno po zakonu, in se bo po tistem ravnal. Kdor Ima kake sugestije, naj jih predloži odboru za pravile, pa pojdimo Predlog br. Celnkarja podpiran in aprejet. , Br. Jože Zavertnik v imenu odbore za resolucije priporoča naslednjo reeolucljo društva it. 66: "Predlagamo, da se vključi v pravila Mladinskega oddelka tu-dl operacijsko odškodnino, ako Je to v smislu postave tiste države, y kateri je jednota inkorporirana. Razlogi: Društvo št. 66 jo prišlo do saključka, da bi ee ohranilo večino članov imenovanega oddelke, ki so poškodovani ali dobijo notranje bolezni, ako bi dobili operacljako odškodnine, kajti starši večkrat nimajo sredstev, de bi plečeli operacljako Stroške in odlagajo tako dolgo, da je v večlpl slučajev prepozno. Jednota je bolj oškodovana, če član umre, ker mora plačati posmrtnlno. Ako se sklene, de jednota plača operacijske stroške, bi bila to privlačna sila ze našo mladino, da Jd<6hranImo#e Jednoto. Naši mladini bi ae pripomoglo, da bi bfla V mnogih slučajih bolj sdrava. oziroma bi imela sdrava ude. namen se naj povito dSeement Ako zakon prepove, duje npeljevo Operacijskih odškodnin, naj to odbor pojasni članstvo." V >■ Resolucija sprejeto z večino. Br. Hafner prečita resolucijo dr. št. 269. ki se glaei: . "1.) Mladinski oddelek S. N. P. J. naj ima mesečne seje ravnotoko kakor oddelek odraslih členov. Seje se naj vrše najmanj enkrat v mesecu, kjer mogoče pa tudi dvakrat Seje naj se vodijo v angleškem jeziku, a govori in debatira se lshlm tudi v slovenskem. Razlogi: Potrebno je. da ee mladina vadi še sedaj, ko še odrasli levriujemo nekaj dela. Potrebno jo, da bo mladina znala voditi organizacije in izobraževalno delo mod seboj. Ako natančno pregledamo, kako ae danes mladina udeležuje seje. ko pride v odraali oddelek, vidimo, da nihče. Vsrek je. kar ne razume dobro slovenščine, torej ne zna staviti pnjgg v to debatirati, kaj šele. izjavo in branimo, da naši da mladinski oddelek 2.) Seje popoldne in sicer na šeet ali sedem let Razlogi: Takra da ji damo prilož je naša dolžnost, da i* _ svila S. N. P. J., načelno ao začeli ua tono vi tel j i jednote. S tem. za-ne umrejo z nami vred. Preprečimo tudi, bo izginil, ko naa več ne bo. _ K oddelka naj bi ae vršile ob nedeljah bila dolinost vsakega dana v starosti od začne mladina hoditi v šolo, je potrebno, _____ ^ je pošljemo ne aeje. Ce tako delajo ka^ toliške organizacije, <)ti prirejajo tokocvane nedeljske šole, y katerih jih uče pokorščine napram izkoriščevalcem delavakega raz. reda ter jih odvračajo od naprednih organizacij, ali ni qaša doli-nost, da tudi mi preskrbimo za našo mladino, jo podučujemo ter bo tako spoznala sad našega dela in jim pokažemo delo za bodoč, nost . • V * 8.) Zapisniki ^j mladinskega oddelka naj se priobčujejo v Mladinskem listu, seveda samo glavne točke. Razlogi: S tem se bo mladina začela zavedati, da je njem dolžnost, da začne agttirati za llat in tako bolj epoznava delo ivo, jega in drugih društev. Tudi večje zanimanje nastane za čitanj« lista. -! Mladina je naš*bodočnost. Ta klic nej si ohrani vsak v srcu Kdor ima mladino, ime vse. Kajti le tako raste staro drevo, kakor smo ga nagibali iw mladosti. Zato društvo "August Bebel" apelira na vsa brataka društva naj vzamejo stvar v pretres. Tako naj razpravlja tudi glavni od bor ter stavi kake boljše predloge, da se mladina, kar je imam< ohrani in še, ostala pridobi." Br. Cainkar pojasnjuje, da ima reaolucija dober namen, dj pa zakon ne dopušča, da bi imeli člani Mlad. oddelka kaj odloča« pri upravi. Izjavljaj da bo to resolucijo gL odbor po možnosti upo štev al. j Predlagano, podpirano in sprejeto, da se resolucijo sprejm na zranje ter jo izroči gl. odboru z navodilom, da jo upošteva. čiton v provizoričnih pravilih. Na vrsto pride "Čragmatika za uslužbence S. N. PA J." Br. Kobi predlaga, da se črto v 3. odstavku, 8. vrsta, določbi da se smejo nastaviti kot provizorični uslužbenci tudi nečlani jec note. Dalje predlaga, da morajo biti stalno naatavljeni uslužbei i najmanj 6 mesecev člani jednote. Za predlog je oddanih 191 glasov in je torej sprejet. Z večin je odglaaovano, da se točka sprejme, in sicer jo mora odbor i pravila tako predelati, da bo soglašala s predlogom br. Kobijs. Člen 1 je sprejet kot čitan. . Pri členu 2 ugotovi br. Vogrich, da to člen ne soglaša s točk 10, člen kajti tu se dela izjema za uredniški department. G vori še par drugih gl. odbornikov in delegatov, in odbor za pravi izjavi, da besedo 'maksimalni' zamenja z besedo 'minimalni.' Člen 2 Je s tem popravkom sprejet Cita se člen 3. Prvi odstavek je sprejet kot čitan. Odbor za pleče predlaga, da se drugi odstavek spremeni v to ko, da dobijo uslužbenci z manj kot $36 tedenske plače vsakej pol leta $1.60 tedensko poviška, dokler ne doseže njih plača $4 tistim, ki imajo več kot |36, a manj kot $46 tedenske plače, se n plača vsako leto poviša za |1 tedensko, dokler ne doseže $4 kdor ima več kot 646 tedenske plače, se mu naj vsaka štiri le z dovoljenjem načelstva oddelka in odobrenjem gl. odbora povi plača za 62.60 tedensko. Br. Pogorelec predlaga, da se vsem uslužbencem, ki imajo | ali manj tedenske plače, poviša takoj plača za $6 tedensko. Predlog odbora za pravila in predlog \>r. Pogorelca sprejeti večino. * Br. Jože Zavertnik omenja, da se je prezrlo drugega urednil Predlage« da se sedanjemu drugemu uredniku izjemno zvišs densko plačo vsaj zi |2. . , .. Br. Pogorelec stavi protipredlog, da se poviša sedanjemu dr gemu uredniku br. Ivanu Moleku, ki je dolga leto neumorno de val za našo jednoto, tedenska plača za 68. Sprejet je protipredlog, torej se poviša sedanjemu drug« uredniku plača za $3 tedensko, tako da bo dobival po 648 tedenil Člen 3 je s temi popravki sprejet, odbor za pravila pa poob ščen, da v amislu sprejetih predlogov predela člen. Pri členu 4 predlaga br. Vidrich v imenu odbora za plače, se nadčes ne upošteva. * Br. Turk pojasnjuje, da bi začasna moč več stala kot ps zurno delo. Priporoča, da se sprejme člen kot čiton. Člen 4 sprejet kot čitan. | Člen 6, 6, 7 in 8 sprejeti kot čitani. Pri členu 7 predlaga br. Gradišek od št. 131, da se jo črl Predlog propade. Konv. predsednik zaključi sejo ob 6:30 popoldne. Frank Zaits, konv. predsednik. Jacob Zupancich, zapisniki Ludvik Medvedek, konv. tajnik. Sedem ubitih v poljski JečL Moskve, 26. sept — Iz Poljske je prišlo poročilo o izgredih v ječi Sv. Križa v Kielcah zadnjo nedeljo. Poročilo se glasi, da so jetniki razorožili nekaj stražnikov, zasegli 20 pu|k in množino streliva ter začčli bo j z o-stallmi stražniki. Po^ljuti bitki, v kateri so stražniki dobili pomoč od žandarjev, so'bili jetniki premagani. Sest jetnikov in e-den žandar je bil igit ter dva Žandarja in 20 jetnftov je bilo ranjenih. DA SKUHA8 DdfeRO PI-yo, PlSl PO NASK PRODUKTE. Kolera na Filipinih. Manila, Filinipi, 26. sept. Tu se je pojavila kolera, ki naglo širi. Do danes je prijs ljenih 48 alučajev bolezni. Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih la v prsih, na otekline in krče rabite Severa'« Gothardol. Hišni linknent aa mazanja zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgična Kalifornijsko, N< I aH Mlchiganako sveže in dlraktno od prekupca. Poštena kupite drugje, ee najprej P čajto e cenah pri menL-JOE 8PRI>G* 3123 W. 19th flt, Chleage, DL PI weS 8867. Ali pa: JOHN KBOdEL. Avon Chleage, IS.