v L ji

Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 155
Ljubljana,
6. julija 1933

Cega 2.— Din
Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica
St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Hitler in cerkev
Razvoj, ki ga je doživela Nemčija, od^ kar je zavladal Adolf Hitler, je v zgodovini vseh časov brez primere. Komaj dobrih pet mesecev vlada režim »nacionalne revolucije« in vendar sta v tej kratki dobi dobila nemška država in nemški narod povsem spremenjeno lice. Kakor hišice iz kart so se podirale politične zgradbe, za katerih dograditev so bila potrebna desetletja in stoletja. Strme se moramo vprašati, kako trhle in razrahljane so morale biti vse državne in socialne tvorbe, da so tako rekoč preko noči padli na kolena pred kljukastim križem vsi, ki so dotlej veljali in se rudi sami smatrali za vodilne repezentante velikega in kulturnega naroda, nositelji starih imen in velikih tradicij ravno tako, kakor tribuni milijonskih delavskih mas.
V zadnjih dneh se dopolnjuje usoda vseh političnih strank, ki so še obstojale poleg armade rjavih srajc. O usodi marksističnih skupin v tej zvezi skoro ni treba govoriti. Proti marksizmu je bila naperjena glavna ost hiblerjeve revolucije; v imenu tega boja je pridobila stranka mnogo pristašev, ki so se bali komunistične nevarnosti; pridobila..si je iz istega razloga vsaj spočetka mnogo simpatij tudi v mednarodnih krogih, katerim je bil dobrodošel jez napram svetovni socialni revoluciji, ki se je napovedovala iz Moskve. Toda danes je jasno, da boj proti boljševizmu ni bil edini, da nit: glavni cilj Hitlerjevega po-kreta. On je hotel mnogo več: združitev vse oblasti v svoji roki. Ni mu zadostovala dominantna pozicija v državni politiki, niti zaveznikov ne trpi poleg sebe, niti ne takih, ki so se pokorno podvrgli njegovi vrhovni volji. Izginiti je morala nemško nacionalna fronta s Hugenber-gom vred, ki je pomagal dvigniti Hitlerja na ščit, in Končno se je moral iz nemškega 'javnega življenja sam izbrisati centrum, ki je triumfiral celo nad Bis-marckom in kljuboval vsem predvojnim in povojnim režimom
Nova Nemčija ^a samostojne osebnosti poleg voditelja in viadarja nama prostora. Zares, vladarja! Kaj.i celo moč državnega predsednika je pred glorijo kancelarja obledela in danes se svet komaj še zaveda, da stoji formalno na čelu nemške države Hindenburg, včeraj še mož evropske popularnosti.
Nobena avtokracija, kar jih pozna zgodovina, ni dosegla Hitlerjeve absolutne moči nad nemškim narodom, niti volneni kralj« ni smel z enako pravico in resnico reči o sebi »1' etat c' est moi«, in Bismarckov absolutizem železne pesti je bil v primeri z današnjim režimom v Nemčiji krotka, demokratska idila. Kajti Hitlerjev absolutizem se ne omejuje na državno oblast, na poli iono vodstvo-on stremi za gospodstvom na vseh poljih narodnega življenja, hoče neomejeno obvladati razum in dušo nemškega naroda.
Zato je moralo utihniti vsako neodvisno publicistično izražanje javnega mnenja; cenzura je zasegla nemško knjigo; veda, literatura in umetnost so morale obleči rjavo srajco. Znanstvene akademije in staroslavne univerze nosijo danes pečat kljukastega križa, in kdor se ne ukloni, ima izbirati med pobegom iz domovine in med koncentracijskim taboriščem. In končno sega Hitlerjeva diktatorska roka še v najintimnejšo globino ljudske duše in reklamira za.se avtoriteto tudi na polju vere in cerkve.
Voditelj »nemške obnove« hoče oči-vidno onemogočiti predstaviteljem cerkve. da s svojim vplivom konkurirajo z njim in ".emara čuti celo v verski svobodi nevarnost za svojo absolutno samovlado.
2e akcija proti židovstvu je posegala vsaj posredno tudi na konfesdonalno po-lie, akoravno je versko stran smatrala v antisemitski borbi za manj pomembno, izhajajoč z rasističnega stališča. Res se je tudi židovsko bogoslužje, vsaj v posameznih slučajih, motilo in omejevalo. Toda v boju za obstanek židovstvo tega momenta niti samo ni podčrtavalo. Tudi je židovski element po številu prenezna-t?n in preveč razkropljen, pa tudi na konfesionalno stran premalo usmerjen, da bi verski moment pri reševanju židovskega vprašanja mogel priti do prave veljave.
Vse drugače pa je to pri obeh vladajočih cerkvah, katoliški in protestantski.
Pred vem je seveda veljal Hitlerjev boj političnemu katolicizmu, ki je organiziran v centrumu. Toda bila bi zmota, ako bi se m telil o, da velja ofenziva narodnih socialistov le politični stranki in nienemti udejstvovaniu v državnem življenju. Borba sega globlje in se dotika prav bistveno avtoritete cerkve in du-hovništva. Že v času, ko se je Adolf Hitler boril za oblast, so katoliški škofje spoznali opasnost njegovega revolucionarnega pokreta za nemšiki katolicizem in so mu slovesno napovedali boj. Po njegovi zma si so sicer svoi anatema ravno tako plnvesroo preklicali, toda prepada ni bilo mogoče premostiti. Papen je skušal najti kompromis med drža vso in
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440.
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
UVOD V NOVO ORGANIZACIJO EVROPE
Sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov o pomenu pogodbe Rusije o definiciji napadalca s sosedi in Malo antanto
London, 5. julija d. Zastopnikom tiska je izjavil ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov glede na podpis pakta o definiciji napadalca, ki je bil sklenjen med Rusijo in Malo antanto, da doslej ni bilo mogoče doseči več ali manj splošnega priznanja definicije napadalca. Da bi se ta vrzel izpopolnila, je v zvezi z raznimi varnostnimi načrti, ki so se obravnavali na. razorožitveni konferenci, predložila ruska delegacija točno definicijo napadalca, ki našteva ne samo dejanja, ki se imajo smatrati kot napadalna, temveč tudi vse pretveze za opravičevanje napada, ki so znani« v mednarodni politiki. Varnostni odbor Društva narodov je razpravljal o tem ruskem predlogu in ga v bistvu sprejel, izkazalo pa se je, ko je prišel pred glavni odbor konference, da je malo upanja za skorajšnji spi#em. Gotovim državam «se je zdela ruska definicija neprijetna, zaradi česar je splošen sprejem postal zelo dvomljiv. Zato je smatrala ruska vlada kot zaželeno, da bi se definicija napadalca pred vsem ugotovila v dogovoru med omejenim številom držav, ki bi jim potem sledile druge. Povsem naravno je bilo, da so se pričela pogajanja najprej s sosedi Rusije. Tako je Turčija od vsega početka z veliko prisrčnostjo sprejela ruski predlog. Ker se mudi sedaj v Londonu več zunanjih ministrov sosednih držav Rusije, je Litvinov izrabil priliko' za svoja pogajanja. Nova pogodba nc bo samo ojačila mirovnih odnošajev med Rusijo in njenimi sosedi, tem-
več >o tudi za zgled in pobudo drugim državam. Sovjetska Rusija je pripravljena skleniti pogodbe z vsemi drugimi državami ne glede na njihov geografski položaj in obstoječe oonošaje. Končno je poudarjal Litvinov, da bo ruska definicija napadalca nadalje na razpolago razorožitveni konfiv renči zaradi splošnega sprejema.
Kakor objavljajo, namerava Litvinov odpotovati preko Pariza na Dunaj, kjer bi vodil pogajanja v zvezi s paktom za vzhodni mir.
Začetek ruske ofenzive
Beograd, 5. julija, p. Iz Londona poročajo, da posvečajo tamkajšnji listi razen krizi svetovne gospodarske konference, ki je še vedno v ospredju vsega zanimanja političnih krogov, prav veliko pozornost tudi pogodbi o nenapadanju, ki je bila sklenjena med sovjetsko Rusijo, Malo antanto in drugimi državami v vzhodni Evropi in Aziji. Listi pripisujejo vsi povprek pogodbi veliko važnost in ugotavljajo, da nedvomno ne bo ostala brez nadaljnjih mednarodno političnih učinkov za vso Evropo.
Po vesteh iz Berlina se tudi nemški tisk živahno zanima za pogodbo med Rusijo, njenimi sosedi in Malo antanto. »Lokal Anzeiger« pravi, da priča pogodba med drugim tudi veliko zunanjepolitično aktivnost sovjetske Rusije in da pomeni začetek dalekosežne ruske diplomatske ofenzive. Pakt. sklenjen med sovjetsko Rusijo.
Malo antanto in drugimi državami, bo služil tudi kot uvod za nadaljnja pogajanja med Rusijo in Francijo in s tem kot pri-četek nove organizacije v Evropi.
Dva protokola
Varšava, 5. julija. AA. 1'oluradna -»Gn-zeta 1'olska« je objavila uvodnik, v katerem med drugim pravi:
Drugi dan po podpisu protokola med Rusijo in njenimi sosedi, s katerim se definira napadalec, so podpisali zastopniki sovjetske Rusije, Male antante in Turčije identičen protokol s to razliko, da je leta dostopen tudi vsem drugim državnm. Prvi protokol ureja odnošaje geografskega teritorija med sosednimi državami: z definiranjem napadalca onemogoča ta protokol medsebojni napad med vsemi navedenimi državami. Zato daje prvi protokol, ki so ga podpisale sovjetska Rusija in nanjo meječe države, določen in efektiven rezultat, ker ureja razmerje v precejšnjem delu sveta na docela konkreten način. Drugi protokol, ki obsega države Male antante, sovjetsko Rusijo in Turčiio, je pa pristopen tudi vsem drugim državam, tudi najbolj oddaljenim. Turčiia in Rumuniin sta prvi protokol podpisali kot d^žnvi. ki mejita na sovjetsko Rusio. dmgi protokol pa izraža doktrino, ki ni politična, in ima lahko zato posledice samo političnega značaja drugega reda. Definicija pojma napadalca vsebuje staro vrednost bodisi za države, ki hočejo okrer;ti medsebojni mir.
kar se doseže s prvim protokolom, bodisi da definicija napadalca postane splošna in s tem omogoči splošni mir. Drugi protokol je dostopep vsem in je svetovnega pomena. Veljal bo v toliko, v kolikor ga bodo sprejele ostale države; to pa se seveda ne da v naprej povedati. Definicija pojma napadalca je ena izmed glavnih točk konvencije za razorožitev, ki jo hoče drugi protokol nadomestiti. Dokler bo traja'a razorožitvena konferenca, so pakti te vrste drugorazrednega značaja in ne.mceio učinkovati na razorožitveno knnftrevo. To je tudi glavni ra/log. da Poljska drugega protokola ne bo podpisala.
Odmev v Italiji
Rim, 5. julija, d. Italijanski listi so objavili še'e danes nekoliko daljša poročila o pogodbi nenapadanja med Sovjetsko Rusijo, državami Male antante. Poljsko. Turčijo, Afganistanom, Perzijo, Estonsko in Latvijo. Pri tem pa za sedaj še vedno niso objavili lastnih komentarjev, marveč so se omejili se na citate iz inozemskih listov. Listi trpko ugotavljajo, da priznava ves mednarodni tisk pogodbo kot konkreten instrument za ohranitev ki utrditev miru in kot osnovo za nadaljnja pogajanja zlasti med Sovjetsko Rusijo in Malo antanto.
Pristop Litve
London, 5. julija. n. Današnji listi poročajo, da se bo pogodbi o definiciji napadalca te dni pridružila še Litva. »Morning Post« nagiaša v svo-iem komentarju zlast" ureditev besarabskega vprašanja. »Times« pa misli, da je pogodba naperjena predvsem proti Japonski, ker je ojačila po-ložai Rusije na njenih zapadnih mejah.
Roosevelt popušča?
Danes bo objavljena dodatna Rooseveltova izjava o valutni stabilizaciji, ki naj razčisti zapleteni položaj
London. 5. julija, n. 0 poteku snočnie seje predsedništva gospodarske konference, na kateri je bilo sklenjeno, da se predsed-ništvo znova sestane jutri popoldne, poročajo listi še naslednje: Na seji je vodja ameriške delegacije državni tajnik Hud ra-glasil, da ©o zastopniki velesil v I.ondonu napačno tolmačili Rooseveltovo noto, ki je bila objavljena v ponedeljek. Zaradi tega je brzojavno zahteval od washingtonske vlade, naj naprosi Roosevelta. da poda dodatno izjavo, ki naj razčisti položaj in pomiri državnike v Londonu. Obenem ie predlagal. naj se zaradi tega predsedništvo znova sestane v četrtek, ko bo Rooseveltova dodatna izjava bržkjne že objavljena. Njegov predlog je naletel na ostro opozicijo pri zastopnikih držav zlatega bloka. Zlasti se je upiral ponovni 6eji predsedništva francoski delegat. Ker pa so zastopniki Anglije, domkiijonov in nekaterih manjših držav pristali na Hullov predlog, je opozicija popjstila. Sklenjeno je bilo, da bodo jutri končnoveljavno odločili glede odgo-ditve konference.
Položaj se danes ni spremenil. Vprašanje, ali bo konferenca odgodena ali ne, je ostalo nerešeno. V krogih ameriške delegacije se namreč položaj presoja nekoliko bolj optimistično kakor včeraj. Izjavljajo, da bo Roosevelt storil vse, da se vendarle doseže* kak uspeh, na drugi strani pa so držs/e z zlatim standardom, zlasti Francija, zelo skeptične. Kliub vsemu se ie pri Macdonal-du in voditeljih delegacij, ki ne pripadajo zlatemu bloku, pojavila želja, da bi se d'jlr> konference nadaljevalo.
Danes sta imela Hull in Moley daljši telefonski razgovor z Rooseveltom, o kater >m sta kasneje poročala predsedniku konference Macdonaldu
Podguverner francoske Narodne banke, Farnier, je konfereral s svojimi tovariši iz držav, ki hočejo ostati zveste zlatemu standard j. Potrjuje 6e v-«t, da se bodo guvernerji emisijskih zavodov držav, ki so podpisale deklaraciio o zlatu, sestali v soboto v Parizu, da bodo ugotovili definitivno vse modalitete vzajemnega nastopanja v obrambo svojih valut.
Imperialni odbor zveze britanskih industrij je soglasno sprejel predlog, naj bi se vršila v Londonj imperialna gospodarska konferenca, če bi se svetovna gospodarska konferenca izjalovila.
Danes je bilo le nekaj sej poedinih pododborov. Na seji pododbora za koordinacijo produkcija in potrošnjo blaga so ustanovili komisijo, ki se bo bavila z vprašanji kon-zuma lesa in produkcije premoga.
Skandinavske delegacije nameravajo predložiti prihodnjemu 6estanku predsedni-
štva konference načrt o nadaljevanju dela gospodarskih podkomis:', in pododborov.
Pariz, 5. julija, n. »Petit Parisien« je objavil zanimivo poročdo o razpoloženju v \vashingtonski Beli hiši. List pravi, da se v Washingtonu pozna močan vpliv raznih ameriških mogotcev na p-edsednika Roosevelta. Predvsem vpljva n.anj finančnik Baruh. Veliko prijateljstvo, ki ga je kazal Roosevelt do zadnjega za Francijo, je v poslednjih dneh docela prenehalo.
Nova Rooseveltova navodila
Washington, 5. julija, s. Roosevelt je prispel v VVashington ter je takoj po svojem prihodu dal brzojavno nova navodila ameriški delegaciji v Londonu, v katerih jo poziva, naj stori vse, da zagotovi nadaljevanje svetovne gospodarske konference.
London, 5. julija s. Reuterjev urad do-znava, da so današnja dopoldanska navodila predsednika Roosevelta povzročila pri ameriški delegaciji nekoliko zmede, ker nanugava Roosevelt, da ni brez vsake omejitve proti povratku k zlatemu standardu. Gre za metode povratka k zlatemu stan-dradu. Člani ameriške delegacije ne vedo, kaj bi storili, ker je po njihovem mnenju mogoče tolmačiti navodila Roosevelta tako, da pomenijo izpremembo Roosevelto-ve politike. Zaradi tega so se brzojavno obrnili v Washington za pojasnila.
Nadaljevanje italijanskega preko-oceanskega poleta
Dublin, 5. julija, n. Italijanski letalci so danes ob 12.40 startali z letalskega pristanišča v Londonderyju za pot v Revkja-vik na Islandskem. V pristanišču se je zbrala precejšnja množica ljudi, ki so letalca burno pozdravljali. Ob 13. so se dvignila že vsa letala ter odletela preko Oceana. Balbo meni, da bo 1500 km dolgo progo od Irske do Islandije preletel v petih urah.
Londonderry, 5. julija, g. Bolbovo zra-koplovno brodovje je gladko pristalo na Islandiji ob 17. uri tamosrnjega časa, to je ob 19. uri sredrnjeevropskega časa.
Povratek angleških inženjerjev v Anglijo
London, 5. jul. AA- Inženjerja Thornton in Macdonald sta davi prispela v London, Na postaji so jima priredili navdušen sprejem.
Razid centruma
»Prostovoljni" razpust nemške katoliške politične organizacije — Popolna podreditev katoliške politike
Hitlerjevemu režimu
Berlin. 5. julija, g. Izjava centruma, da se prostovoljno razpušča, bo objavljena še nocoj. Zavlekla se je nekoliko zaradi pogajanj o konkordatu med Vatikanom in nemško vlado. Ker pa še niso končnoveljavno zaključena, bo oentrum še pred ureditvijo tega vprašanja objavil svoj razpust.
Na zboru nemških trgovskih pomočnikov je Kube, vrhovni predsednik v Berlinu in Hamburgu, izredr-o ostro napadel centrim. V zadnjih letih, je dejal, je centruin igral najslabšo ulogo, zaradi česar 6e mora popolnoma uničiti. Stranka, ki se je še v preteklem letu, ko je Hindenburg imenoval Papena za državnega kancelarja, ».<prla pro ti »uverenosti države, se moFa 3matrati kot smrtni sovražnik nemškega naroda-
Škof v VViirzburgu je izdal proglas vsem duhovnikom svoje škofije, naj opustijo v cerkvah vsako politično delovanje in vsako kritiko novih razmer pri izvrševanja duhovniške službe. Nadalje jim naroča, naj opustijo tudi v privalnem življenju vsaka posredna ali neposredna namigavanja proti sedanjemu režimu. Nadškof v Bambergu je katoliškim založbam svojega okraja poslal okrožnico, v kateri jih nuino pro^i, naj dajo spojim listnim izključno katoliški značal in naj načelno opustijo vsako politično delovanje.
Vodstvo bavarske ljudske slranke je že snoči formalno izvršilo njen razpjst. Bavarski tiskovni urad je objavil besedilo tega sklepa, v katerem izjavlja dosedanji predsednik stranke, da je odslej prepovedano politično se udejstvovati pod imenom bavarske ljudske stranke ali pa v smislu njenega programa, v kolikor bi bil nasorolen programu narodne socialistične stranko
Kardinal Faulhaber pod nadzorstvom
Dunaj, 5. julija. AA. Heim\vehrovski organ »\Viener Mittagsblatt« doznava iz Monakovega, da je kardinal Faulhaber pod nadzorstvom hitlerjevskih čet, ki stražijo njegovo palačo noč in dan. Kardinal se lahko gane iz palače le tedaj, kadar mu hitlerjevci to dovolijo, in še tedaj ga spremljajo člani napadalnih oddelkov.
Pariz, 5. julija. AA. »Journal des De-bats« prinaša brzojavko iz Berlina, po kateri je moral Hitler osebno in energično intervenirati, da niso narodno socialistične čete aretirale monakovskega nadškofa kardinala Faulhaberja in bivšega kancelarja Briininga, kar bi imelo za posledico takojšnjo prek'nitev že tako dovolj težkih pogajanj z Vatikanom zaradi konkordata.
Karlsruhe, 5. julija. AA. Kakor poroča narodno socialistično glasilo wDer Flihrer-r, je policija aretirala nekega župnika, češ da je sovražno nastopal proti hitleriev-stvu.
Socialistični emigranti proglašeni za veleizdajalce
Berlin, 5. julija. AA. Državni podtajmk v notranjem ministrstvu Pfundtncr je na neki konferenci izjavil, da je mir v Nemčiji posledica drakonskih ukrepov, ki jih je nova država izdala proti političnim strankam in proti sovražnikom države. Mir je obenem dokaz, kako zdravi so bili ti ukrepi. Pfundtner je nato naznanil, da izide v kratkem zakon, ki bo proglasil sedaj v inozemstvu bivajoče voditelje socialne demokracije za izdajalce nemške domovine. Tudi jim bo vlada odvzela niihovo nemško državljanstvo.
Pogajanja o konkordatu
Rim, 5. julija, n. Nemški državni podkan-celar Papen se je snoči sestal z Mussolini-jem. Pogajanja z Vatikanom so za trenciek zastala, ker pričakujejo odgovor iz Herlina glede predloženega načrta o konkoidatu. Diplomatski krogi zatrjujejo, da konkoHat te dni še ne bo definitivno sklenjen, marveč bo Papen odpotoval v Berlin, kjer se bo posvetoval z vlado, nakar se bo vrnil v Rim, da podpiše konkordat.
Kakor javljajo listi, bo prispel v Bf^lin jutri.
Novo posojilo za italijanske železnice
Rim, 5. julija, d. Italijanske državne železnice nameravajo v kratkem najeti novo posojilo v znesku 600 milijonov lir, ki ga bodo amortizirale v 20 letih. Včeraj se je vršil v palači italijanske emisijske banke sestanek zastopnikov 18 denarnih zavodov, ki bodo sodelovali pri emisiji obligacij. Posojilo bo emitirano 10. julija. Obligacije, ki bodo znašale nominalno po 500 lir, se bodo prodajale po 455 lir. Kakor znano, so državne železnice že pretekli mesec najele slično posojilo in je bilo podpisanih obligacij za nekaj nad eno milijardo lir.
Italijanski mornariški manevri
Gaeta, 5. julija, d. Na Tirenskem morju so se pričeli poletni manevri italijanskega vojnega brodovja, ki jih vodi vrhovno poveljstvo vojne mornarice.
cerkveno avtoriteto in je propagiral znano gibanje za organizacijo »križ in orel-?, toda ni uspel niti na levi, niti na desni. Tudi laizacija centruma, koncesija, ki jo je dala duhovščina pod vplivom Vatikana, je bila brezuspešna žrtev. Zapiranje katoliških duhovnikov, razpusti in osvajanja katoliških mladinskih organizacij so znamenja, da hoče narodni socializem odtegniti širok« mase im zlasti mladino vplivu cerkvenih funkcionarjev. V pogajanjih in posvetovanjih za razpust centruma so skušali nemški škofje rešiti katoliška strokovna stanovska društva, niso pa našli dobrohotnega odziva in zelo dvomljivo je, ali bodo narodni socialisti odnehali od svojega intransingent-nega stališča. Vatikan je kazal spočetka dalekosežno popustljivost in v katoliških krogih mu celo očitajo, da je zanemarjal zaščito katoliških interesov v Nemčiji. Danes veje, kakor je videti, v Rimu ostrejša sapa in Papenova rimska
misija, ki naj bi prinesla konkordat brez posredovanja in sodelovanja nemškega episkopata, je vsaj do sedaj ostala še brezuspešna. Ako pa do konkordata ne pride, ni izključeno, da se utegne razmerje med Vatikanom in Hitlerjevo Nemčijo poostriti. To pa bi pomenilo nevarnost novega kulturnega boja, katerega izid bi po dosedanjih izkušnjah s Hitlerjevo konsekventno odločnostjo in brezobzirnostjo nemara ne bil tako krotek kakor v Bismarckovih časih.
Dočim je bil pa Bismarckov kulturni boj enostranki, obračajoč se zgolj proti poziciji katoliške cerkve, se Hitler tudi pred protestantsko cerkveno organizacijo ni ustavil. Avtonomija evangelske cerkve je v nemški državi globoko zakoreninjena in je bila močna zlasti v Pru-siji. Protestantski cerkveni krogi niso samo uživali popolne svobode svoie organizacije, temveč so igrali tudi v politiki važno in dostikrat odločilno vlogo.
Bili so steber nekdaj vsemogočne jun-kerske konservativne stranke in so s svojimi zvezami na dvoru mnogokrat v zakulisni borbi znali uveljaviti svojo voljo celo proti vodilnim državnikom. Njihova cerkvena organizacija je bila celo za pruskega kralja noli me tangere.
Sedaj je 'posegla Hitlerjeva železna pest oudi v to trdnjavo. Narodni socialisti o ustanovili versko-politično udru-ženje »nemških kristjanov«, ki vodi borbo proti dosedanjim uredbam cerkvene avtonomije. Partikularizem deželnih cerkva je odpravljen, mnogo cerkvenih svetov je razpuščenih in upokojitve visokih cerkvenih funkcionarjev so na dnevnem redu. Naposled ie podal ostavko »državni škof« von Bodelschwingh in Hitler je poveril vodstvo nemške evangelske cerkve svojemu zaupniku in pooblaščencu Tudi v oodročiij protestantske cerkva ijvr se ni končan in je bodoča ureditev še v razvoju. Dosedanji
cerkveni predstavniki so se obrnili na pomoč do Hindenburga, toda značilno je za položaj državnega predsednika, da ni mogel storiti drugega, kakor da je pisal Hitlerju vljudno pismo, v katerem ga prosi, da posreduje za pomirjenje in sporazum v cerkvenem vprašanju. Hitler je sicer prošnji formalno ustregel in pozval prizadete kroge h kompromisu, toda v resnici še vedno vladajo zaupniki in komisarji in ni podoba, da bi nameraval popustiti.
Borba za oblast na cerkvenem polju dokazuje, da Hitler tudi tu zahteva za sebe absolutno avtoriteto. Da se je odločil do tega, je znak velike samozavesti in vere v Tdnost zavzetega položaja. Borba med državo in cerkvijo je še vedno in povsod segala globoko v narod in rodila dalekosežne posledice. Tudi v Nemčiji utesme biti preizkušnja za moč in trajnost Hitlerjeve obnove.
Sklepi mednarodne konference dela
Podpersa akcija za begunce iz Nemčije — Problemi nezaposlenosti — Kontrola nad posredovanjem dela Starostno zavarovanje delavstva
ženeva, 2. julija.
Mednarodna konferenca de!>a je zaključena. Obširno se je konferenca pečala z it solucijo, ki so jo predložili nizozemski, fra jk cski, ibelgijsiki in švicarski delavski zastopniki in v kateri predlagajo. na.j se mednarodni urad dela bavi. ne (J<a bi fcseg-al v notranje nemške razrne-le, z zaposlitvijo iijrjv.H.h beguncev iz Nemčije. V debati so se delavski zastopniki, sklicujoč te na piecedenčne primere piacci luskini in armenskim beguncem, bo.p:.io zavzeli za pomoč židovskim legiumem iz Nemčije. Posebno se je epa zija odločna izjava angleškega vladnega zastopnika, ki se je izjavil z<a sprejetje piedlagane resolucije. Po izja-vi portugalskega vladnega zastopnika, da bo glasoval proti, ker se noče vmešavati v notranje nemške zadeve, je bila reso-luuija sprejeta z 80 proti 2 glasovoma ('Portugalskega vladnega in finskega po-sicVavstega delegata).
Vprašanje skrajšanja delovnika, ki so ?a zahtevali delavski zastopniki in zagovarjali tudi francoski in italijanski v.adni delegati, je bilo, kakor sem že pmtial. ocgoctro in poverjena komisiji ?anx> naloga, da sestavi posebno vpra šaino po i o za vlade. Te naj povedo, ka-io g'edajo na vse števitoe probleme, ki »e roj a vi ja.io v zvezi s skrajšanjem de-lavni kot. Pri ponovni generalni debati se je pokazala ista s-lika, kakor pri pirvl: delavski ilehsati so se izjavili za škrat šante delavnika, poslodavski proti, dočim so bili viadni deieg-ati rezervirani. Vpra-šalno poio je odobri! plenum z 99 proti 21 glasovom in s tem omogočil konferenci 1. 19o4. sklepanje o skrajša,nju delavnika, ki bo takrat enako aktualno kot danes, če ne še bolj.
Konfeiema je usvojila tudi vprašanja v'«tem, tktča se brezposelneqa zavarovanja. Postori a v sik a skupina se je izjavila poeti tej panogi zavarovanja. Da tudi proti javnim delom, ki atkomalo »roti vsemu. kar gre preko sedanjega stanja Poslodavski delegati so nudili enako destrientirano sliko, kakor sodobno eo-SDccarstvo. v katerem ne vedo. kam in kako. V 1 emisiji je stavil jugoslovenski delegat sikoipaj s pofekim. rumunskim. japonskim, čeboslovatkim in italijanskim čf legate,m p.iedlog, na se briše vprašanje, ali naj se predvidi posebna konvencija g.'ede ravnanja z inozemskimi de-
Naši delegati na londonski konferenci
»Journal de la conference manetaire et ecoiK>miq.ue« objavlja v svoji letošnji številki od 30. junija kratk-o vsebino govorov, ki sta jih imela jugoslovenska delegata "minister n. r. g. Iv. M o bori č in načelnik g. Pilja v posameznih odsekih svetovne gospodarske konference.
V	podkomisiji, ki se peča z vprašanjem 'bi direktnega protekeonizma, je g. Moho-r:č na četrti seji (29. junija) zavzel stališče naše države g'ede na nemški predlog, k; gre za tem. da se z mednarodno konvencijo postopno odstranijo ostrine, ki jih povzroča v raznih državah zakonodaja &'ede izvornih znakov. Go-sp. Mohorič je ideja!, da tvorijo v Jugoslaviji določbe gle-<de izvornih znakov de! zakonodaje proti nelojalni konkurenci in služijo na drug' istrani tudi za to. da zajamcijo kakovost in »izvor blaga, ki se nudi potrošaču. Vendar smatra Jugoslavija, ki ie trre.la zaradi zlorabe tozadevnih ukrepov po drugih državah, da je potreben mednaroden sporazum, ki bo te ukrepe najprej malo omilil in jih polagoma čisto odpravil. Jugoslovanska delegacija je pripravljena podpret1 nemški predlog za primer. da se izključi vsaka izjema, ki bi utegnila škoditi ograr-nim interesom.
V	podkomisiji za trgovinsko politiko !c načelnik g. Pilja poudaril, da obstoja problem. od katerega je odvisna konferenca v tem, da se odstranijo vse proh;b:ci.ie in druge ovire mednarodne trgovine. Jugoslavija ni postavila mednarodni trgovini nobenih zaorek te vrste, ker ni uvedla niti kontingentov niti sJsten-o uvoznih dovoljenj. Edma omejitev obstoja v valutnem pogledu, ki se kaže kot neka mVedica v ■ostalem inozemstvu že obstoječih omejitev
. Kupna moč kmečkega evropskega ljudstva je padla na minimum. V takem poiu-žaju smatrajo mnogi, da je edino sredstvo po katerem lahko seže država, sistem pro-h b:tivn!h carin, ki naj onemogočajo živet-v avtarktnem stanju. In vendar bi bilo edino rešivno načelo: mednarodna razdelitev dela. Treba b; bilo. če je že nemogoče odpraviti vse proh;bi.cije in restrinkcije. vsa; •znižati iih na zmerno višino. Konferenca •mora doseči znižanje carin, bodisi v obliki občega carinskega premirja bodisi s pomočjo dvostranskih pogodb.
Od leta 1925 Jugoslavija ni zviš 4i svoj.h tarin, calo znižala jih je in konsolldirala v mnogih trgovinskih pogodbah, medtem 'ko so po drugih državah te carine dosegle pretf.-ino višioa. Klavzula o naivečiih ugod;» >stih ne ustreza več današnjim pu-trebim. Konferenca bi morala priporočiti predvsem preferenčno postopanje za agrarne proizvode. Ta sistem je domala v veljavi že nad dve leti in ni naredil resne škode nobeni državi.
Profesorski kongres
Zagreb, 5. julija, n. Danes ie bil v Zagrebu svečano otvorien XIV kongres iugo-slovenskiih profesorjev. Poleg delegatov so se o-tvoriitve udeležili odposlanec Ni. Ve'l kralja general Pesič. zastopnik prosvetnega ministra Balugdžič. zagrebški pravoslavni metropolit Dositej, podban dr. Hadži župan dr. Krbek, predsednik Jugoslovenske
lavci. in nadomesti z načelom, da so inozemski delavci enaki tuzemskim. če vršijo iste dajatve. Predlog teh držav, ki imajo največro emigracijo, je prodrl z 2U proti 15 glasovom in ga je nato odobril tudi plenum konference.
V plenu mu je bil zelo opažen sovor juge slovenskega delavskega delegata dr. Topaloviča, ki je med drugim opozoril na trajnost brezposelnosti v sedandem gcsircofisikem stan-jn, ki preživlja težke izipren.emite. Kriza se da premostiti samo z merlmarodino razdelitvijo dela. ki ii pa nastajajo velike ovire iz težnje k prosti konkurenci, iz ideje suverene držav« 'in mednarodne politične borbe. Da se začasno pomaga brezposelnim milijonom je treba uvesti zavarovanje v ta namen
Na eni zadnjih sej je konferenca pr*-ko dve uri glasovala o izdelanih načrtih mednarodnih pogodb. Najprej je sprejela z 91 proti 20 glasovom načrt konvencii« l-> ukinjenju obrtnih posredovalnic dela. >'pčrt izraz« .načelo, da je treba obrtno posredovalnice dela ukiniti na ta način, da se v treh letih od sprejetja konvencije ne sax e;o več izdajati dovoljenja za nove pesi edrvalnic e. razen za posebei označene vi«te delavcev. Posebej govori konvencija tudi o posredovanju služb potom časopisja. Konferenca je sprejela tudi priporočilo, tičoče se posredovalnic dela, v katerem se naglasa načelo, da morajo države izgraditi sistem javnih posi edovalnic dela in jih primerno sd® cializirati za posebne stroke delavstva; delavstvu je treba dati, enako kakor no. slavcem, r*'iliko sodelovanja v upravi posierVvalnic. Fri,poročilo je izrazilo tudi mačelo, da je posredovalnica dela ne-zid.ru ž !ji v a z gostiLniško, zastavljalnico in podobno obrtjo. Vsa ta načela so v jugoslovenski zakonodaji že izvedena.
Načrte pogodb o zavarovanju industrijskih in poljedelskih delavcev <za starost
in invalidnost je konferenca usvojila e prepričevalno večino. Jugoslovenska delegacija je glede zavarovanja poljedelskih delavcev podala izjavo, da spričo ntiazivitega kmetijstva in vladajoče depresije v kmetijstvu ne more naprtiti kmečkemu življn novih bremen, zaradi cesar glasuje zoper te konvencije. To stališče pa ni načelno, marveč traja le t«.k o dolgo, dokler se položaj jugoslo-venskega kmeta ne izboljša.	S. B
akademije znanosti in umetnosti dr. Baza-la ter zastopniki vseh drugih znanstvenih in prosvetnih ustanov.
Kongres je o tvoril predsednik g!avne uprave prof. Nedelnko Divac. Za predsednika kongresa je bi! izvoljen predsednik zagrebške sekcije proi Pave! Serdar. za prvega podpredsednika prof. Grafenauer iz Ljubljane, za enega izmed tajnikov prof dr. Peter Zavrtnik in za člana venfikaciii-skega odbora prof. Liudevit Vazaz iz Ljubljane. Nato ie predsednik prof Serdar predliagal udanostno brzojavko Nj. Vel kralju ter pozdravni brzojavki prosvetnemu in trgovinskemu ministru. V svojem govoru je posebej pozdravil odposlanca Ni Vel. kralja generala Pešiča. kar so vsi prisotni sprejeli z velikimi ovaciiami. General Peš:č se je za pozdrav kratko zahvalil Sledili so pozdravni govori načelnika Ba-lugdSiča, metropolita Dositeia in ostalih odMčnikov. Takoj po svečani otvoritvi kongresa, se je pričela debata o poročilu g'avne uprave. Oglasilo se je več govornikov. med niiimi prof. Nedeliko Divac iz Beograda ter prof. Zimbrek iz Maribora Kongres se je popoldne nadaljeval. Pred popoldansko sejo .ie de'egaoi;ia profesorjev položila venec na grob ilirskih preporodi-teljev na zagrebškem pokopališču. Jutri bosta pred prehodom na dnevni red dve znanstveni predavanji.
Pravilnik 7a železniške nameščence
Beograd, 5. julija. A A. Na predlog generalnega ravnatelja državnih železnic je prometni minister odobril pravilnik za železniške nameščence. Ker je pravilnik zahteval temeljitega proučevanja glede na izpremenjene razmere pri železn;cah v zadnjem času. je dolgo trajalo, preden Je njegova stilizacija prišla v shlad z današnjimi zahtevami tehnike, tako da bodo njegova določila lahko veljavna za daljšo dobo let. Doslej so se direkcije pri svojem delu ravnale po raznih starih pravilnikih, ki so ne samo zastareli in nepopolni, temveč so tudi izdelani na raznih bazah.
Sedanji pravilnik za službo vsebujeW glavnem dva dela, administrativni in tehnični del. Pravilnik postavlja vso strojno službo pri vseh direkcijah na enotno in sodobno podlago. Ker porabi strojna služba skoraj polovico celotnih izdatkov za izvršilno službo, se posveča njej že od nekdaj največja pažnja. Zato se sme pričakovati, da se bodo z uvedbo tega pravilnika' dosegli tisti rezultati, po katerih streme tudi ostale železniške uprave.
Japonci zaplenili dve ruski ladji
Tokio, 5 julija, d. Japonska policija je zaplenila na širokem morju južnovzhodno od Paramušira, drugem največjem Kuril-skem otoku, neki ruski panvk s 4000 to nami in rusko ribiško ladjo s 100 tonami Obe posadki ladij sta bili aretirani. Policija je bila namreč obveščena, da vrše ruski agenti ob japonskih otokih vohun stvo Obe ladji kakor tudi posadki so odvedli v Nemuro na otoku Hokaido.
Mednarodni konjrres za zaščito otrok
Pariz. 5. julija AA Danes se je v navzočnosti predsednika republike Lebruna začel mednarodni kongres za zaščito otrok. Udeležujejo se ga zastopniki 36 držav.
Živahno gibanje JRKD v konjiškem srezu
Konjice, 4. julija. V nedeljo se je vršil pod Va-Iandovo lipo v Ločah dobro obiskan shod vsedržav-ne stranke JRKD. Shoda so se udeležili prebivalci iz občin Loče, Laže, Sv. Jernej. Zbelovo in 2iče. Na okusno okrašenem odru, .katerega so postavili agilni funkcionarji kraj. org. JRKD v Ločah in okin-čala loška dekleta, so se zbrali poleg narodnega poslanca g. notarja Karla Gajška člana banovinskega sveta g. notarja Rada Jereba, podpredsednik sreske organizacije dr. Ervip Mejak, tajnik sreske organizacije g. Ciril Žagar, vsi župani imenovanih občin. tajnik kraj. org. g. učitelj Pirjcvec. blagajnik g. čuček, agilni odbornik gospod Krajnc in drugi. Shod je vodil ne-utrudlj'vi predsednik g. Anton Košir, posestnik in mlinar iz Loč.
Narodni poslanec g. Gajšek je poročal o političnem in gospodarskem položaju v državi ter razložil naš položaj v zvezi s svetovnim stanjem. Podrobno je poročal o svojih uspehih za naš srez Član banovinskega sveta g. notar Rado Jereb je poročal o gospodarskem in političnem položaju v naši banovini. Poročal je o bano\in-skem proračunu ter o zaključkih zadnjega zasedanja banovinskega sveta, posebej pa o onih, ki zadevajo konjiški srez Bodril je navzoče k zvestobi do stranke, vabil na udeležbo pri velikih strankinih zborih v Beogradu 23. t. m., v Mariboru 15. avgusta in v Konjicah 6. avgusta t. 1. Nato je kratko orisal nomen vsedržavne stranke g. dr. Ervin Mejak iz Konjic.
Predlagana resolucija, v kateri se izreka kraljevski vladi in Narodnemu predstavništvu vdanost, domačemu narodnemu poslancu g, notarju Karolu Gajšku in članu banovinskega sveta g. notarju Radu Jerebu pa iskrena zahvala in neomejeno zaupanje za požrtvovalno delo v korist prebivalstva konjiškega sreza, je bila soglasno sprejeta. Resolucija nadalje opozarja na nevzdržno stanje zaradi popolnega pomanjkanja denarja in omenia tudi način za odpomoč.
Čeravno je bilo izredno lepo vreme in se je kmetom mudilo domov sušiti seno, so vendar vztrajali nad dve uri in poslušali izvajanja govornikov, katerim so ponovno glasno pritrjevali.
Isti dan popoldne se je vršila na Stranicah tekma koscev. Udeležba je bib. izredno dobra. Po večernicah, ki jih je opravil isti dopoldan instalirani novi gospod župnik se je zbralo par sto ljudi na županovem travniku in prisostvovalo lepi (tmečki prireditvi. Tajnik sreske organizacije JRKD iz Konjic je v kratkih besedah pozdravil navzoče, jzročil pozdrave zadržanega narodnega poslanca g. Gajška in člana banovinskega sveta g. notarja Jereba, želel koscem mnogo uspeha ter orisal pomen kmetskih prireditev in organizaciji* kmetske mladine.
Prejšnjo nedeljo. 25. junija, se je vršil ustanovni oboni zbor vsedržavne stranke pri Sv. Kungoti na Pohorju.
Nar. pj^lanec g. Gajšek je podal daljše gc.spodar-Mco in politično pomočilo freski tajnik JRKD je orisal pomen stranke, prečital program in poz.val navzoče, da pristopijo v vsedržavno stranko.
Izvoljen je sledeči odbor: predsednik Rutnik Janez, posestnik, podpredsednika Merčnik Franc, župan iz Sv. Kungote in Gosak Ivan, župan s Padeškega vrha; tajnik: Vlado Voglar. šolski upravitelj, Sv. Kungota; b!agajn;k: Pavlic Alojzij, posestnik pri Sv. Kungoti. Odborniki: Hren Alojzij, zasebnik. Rebernak Leopold, rr-govec. Majerič Hugo. šolski upravitelj iz Resnika. Obrovnik Anton, posestnik, in Hohler Anten, posestnik.
Lepo zborovanje JRKD v Črenšovcih
Dolnj? Lendava. 3. julija. V nedeljo se je vršilo v Crensovcib v osrčju lendavskega ereza lepo zborovanje JRKD. na katjrem sta poročala poslanca dr. Rape in 2. Hajdinjak. Po božji službi. ki ?o ie opravil g. kalehet Vrbanjšak :n so ji prisostvovali vei udeleženci, se je napolnilo z zelenjem in državnimi trohoinica-nr okrašeno dvorišče župana Škobirne ta. Zbralo se je nad 600 volilcev, ki z največjim zanimanjem poslušali oba <;ovor.i Prvi ie govoril poslanec Hajdinjak, ki je razpravljal v slavnem o agrarnem zakon i ki je za našo pokrajino ;n za našega rr.al?-ga človeka najvpčjega pomena. Podrobno fe obrazložil vse ugodnosti, ki nam jih prinaša ta zakon, in poudaril zlasti dejstvo, da ie šele sedanji parlament sklenil ta zakon, ki končno omogoča mal?mu človeku, da orevzame zenilio v svoio last. Poslanec dr. Raoe jp razpravljal o občinskem zakonu, o občem političnem položaju, o pomenu močne in edinstvene Jugoslavija za Jugoslovane in o socialnih problemih, ki pe iih bo treba lotrti. Njegov govor so zborovalci ponovno prekinjali z velikim odobravaniem in si je g. poslanec na mah pridobil srca vs:ih navzočih. Zborovalci so oba govora sprejeli z največjim odobravanjem, navdušene ovaciie Jugoslaviji in našemu narodnemu vladarij, pa so glasna priča, kak« vse ljudstvo Prekmurja v°dno lesri \j3 oklepa edino pravilne in realne iugoslovensk^ politike, ki so ji bili položeni temelii 6. L» nuarja 1P20
Predf^ednik sreskega odbora, g. dr. Pikuš je nato predlagal, dn ee pošlje priljubljenemu vladarju vrlanosina brzojavka, ka' so zborovalci spre;eli s ponovnimi ovacijami kralju in Jugoslaviji. Br/oiavka ie bila poslana tudi ministru polioPrivIerl^ ki nu prekmursko ljudstvo izrek? zahvalo za rar-nmevani?. ki ga ie pokazal za naše agrarne prilike
Po iavnem zborovanju s*1 ie vršila nato skupščina sreeke organirncije. Navzoči b;li vsi delegati Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen prejšnji odbor z dr PikušP'1) kol predsednikom na čelu; podpredsednik je ban. svetnik EriavPi': tajnik Horvat Izidor: blagajnik Zgur Vinko Izvoljeni so bili tudi delegati ra kongres istranke. ki jih pjšljo naš srez osem, ter delegati za banovinsko skupščin«
Povratek trgovinskega ministra
Beograd. 3 julija p. Danes se je vrnil v Beograd trgovinski minister dr. Ilija šu-menkovič ki 3e je včeraj v Skoplju udeležil zbo»-ovania zastopnikov gospodarstva v naših iužn b krajih. Zborovalci so ministru razložili žei.ie in potrebe ljudstva v vardarski banovini.
šolsko delo od začetka septembra do konca junija razen o božičnih in velikonočnih počitnicah, ki naj se določijo stalno na 10 dni. Tedaj bodo uspehi na šolah večji in nivo višji. Kontrola uspehov pri učev-cih in učiteljih se lahko izvrši tudi na drug način brez toliko težkih pretresljajev za mladno in pouk. Vidi se, da je več argumentov proti, kakor pa za izpite.
Najtežje je zaradi višjega tečajnega izpita, ki se je že tako ukoren;nil in združil z rednim študijem na srednji šoli, da se r^im zdi nenadomestljiv.
2e sedanji pravilnik omogoča boljšim učencem, da so oproščeni ustnega izpita, čemu bi ne bil oproščen tudi oni z dobrim uspehom! Tisti, ki imajo slabo oceno, sploh ne pridejo k izpitu. Tudi pri sedanjem načinu izpitov napravijo višji tečajni izpit skoro vsi učenci, ki so dovršili osmi razred. Čeprav pade kateri za dva meseca ali 1 leto, pride pa pozneje na vrsto in naposled le dovrši srednjo šolo z zrelostnim izpitom. Nimamo sicer statistike, koliko jih odide brez višjega tečajnega izpita, najbrž pa jako malo. Učitelji približno vedo, kateri učenci so sposobni, kateri ne Po naključju, ki ima pri izpitu veliko vlogo, pa pade lahko tudi dijak, ki je sicer sposoben, izdela pa tak, o katerem bi to najmanj pričakovali. Kar je sedaj odvisno od naključja, naj bi se dalo v presojo vestnim in dobrim učiteljem in gotovo bi imeli večjo verjetnost, da pridejo iz srednje šole dobri učenci, kakor sedaj vkljub vsem izpitom.
Sokolskemu bratstvu
Savez SKJ poziva vse članstvo, naj nujno priskoči na pomoč trpečim bratom v rudarskih revirjih
V rudarskih revirjih na področju bratske župe Celje vla-da strahovita beda. Naši bratje in sestre in njih nedolžna deca gledajo najstrašnejšemu trp-pljenju, gladiu in umiranju iz oči v oči.
Pomoč je nujno potrebna, vsak trenutek odlašanja pomenja korak bliže neogibni katastrofi.
Pozivam sokolsko bratstvo, naj z dejanji bratoljubja priskoči umirajočim na pomoč. Takoj!
Denarne podpore nakažite na čekovni račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani štev. 10.591 (Celjska posojilnica). Na vrh srednjega dela napišite: Trpečim bratom!
Vse druge darove pošljite na naslov: Sokolska župa Celje. To srno pooblastili, da vse, kar pošlje nanjo sokolsko bratsjvo, razdeli med najbednejše rudarje in njih rodbine po lastnem preudarku. Ne razmišljajte, ne oklevajte! Pomoč je nujna! Sokolsko bratstvo, na plan!
Savez SKJ je za prvo pomoč nakazal 5000 Din.
Z d r a vo !
E. Gangl, I. nam. staroste.
Izpiti na srednjih šolah
Društvo »Šola in dom« predlaga odpravo izpitov — Spominsko znanje ne sme biti smoter pouka
Ljubljana, 5. julija. Svoj predlog o odpravi sprejemnih in tečajnih izpitov in o priznanju zrelostnih spričeval dijakom, ki so vsaj z dobrim uspehom dovršili 8. razred, utemeljuje društvo »Šola in dom« takole:
Sprejemni izpiti nekoliko omejujejo dotok na srednje šole. vprašanje pa je, če so* oni, ki so bili odklonjeni pri sprejemnih izpitih, res za umsko delo manj sposobni kakor tisti, ki so izpit napravili. Na podlagi kratkega d^ktata in parminutnega izpraševanja iz jezika in računstva ni mogoče oceniti vseh duševnih sposobnosti 10 do 121etnega otroka, ki je še na stopnji konkretnega doživljenja okolice in mu je abstrakcija še tuja. Za točno določitev učenčevih sposobnosti bi bilo treba drugih metod in več časa. Izpiti v tej starosti, ko še niso izoblikovane učenčeve sposobnosti, nimajo prave vrednosti. Učenec ima lahko sposobnost dobrega in točnega opazovanja, ki je v zvezi s kritičnim mišljenjem, je pa vendar v nevernosti, da pade, ker ima morda slab mehaničen spomin posebno za abstraktne pojme. Boljšo sliko učenčeve sposobnosti bi nam dal osebni popis, ki bi naj obsegal podatke o učenčevih umskih in moralnih vrlinah in o njegovem načinu dela.
Bolje je sprejeti enega slabega učenca več. kakor brez nezadostne preizkušnje odkloniti sposobnega že pri sprejemnem izpitu. Konec prvega semestra je še vedno čas, da se izločijo nesposobni. V tej dobi preizkušnje bi morali učence posebno točno opazovati, da bi izbrali sposobne od nesposobnih. Pri tem moramo upoštevati tudi to. da je nižja srednja šola. oziri-ma meščansko šola minimum izobrazbe, ki s.? zahteva danes od vsakega, ki gre v katerokoli obrt ali javno službo. Meščanska šola ima ravno tako obsežen učni program in zahteva prav toliko dela kakor srednja šola, nima pa izhoda za nadaljnji študij, zato je naval na srednje šole večji. Temu bi odpomogli na ta način, da se omog"či z dovršeno meščansko šolo prehod v srednjo z dopolnimnim izpitim in na vse druge višje srednje strokovne šole brez vseh izpitov. Dokler to ni izvedeno, moramo stati na stališču, da se omogoči študij na nižji srednji šoli čim širšim krogom, zato naj se vse omej'tve kakor šolnina in sprejemni izpiti odpravijo. Poglobi naj se študij in učenci navajajo k čim samostojnejšemu duševnemu delu že od prvega razreda, nesposobni pa naj se čim prej izločijo. Tako bi dovrš'1 4. razred res izbran material in bi ne bilo treba posebnih nižjih tečajnih izpitov, ki nimajo nobene vzgojne in stvarne vrednosti. Učitelji so imeli priliko štiri leta, da so spoznali učenca, ali je sposoben ali ne za nadaljnji študij. Prav dobri in odlični učenci so že tako oproščeni izpitov. Dobrim tudi g)"o spominsko obnavlj mje snovi ne koristi veliko. V prejšnji dobi, ko ni bilo nižjega tečajnega izpita, gotovo ni bil nivo v':s jih razredov srednje šole nižji, kakor js sedaj, zato se ta "Mt lahko odpravi. Učenec. ki r.i sposoben za čisto abstrakrno umsko delo v višjih razredih, pade. Tako bi se vršila izbira na vseh stopnjah in bi dovršili srednjo šolo samo oni, ki so duševno dozoreli brez formalnega zrelostnega, t. j. višjega tečajnega izpita. Ne spominsko znanje, ki si ga nabere v osmih le tih, temveč sposobnost samostojnega mišljenja in kritičnega presojanja danih dejstev, naj bi bilo odločilno za oceno, ali je dijak £re\ za visoko šolo in življenje, ali ne. Spominsko znanje naj bi bilo le sredstvo za oblikova.ije učenče/c duševnosti. ne pa smoter pouka.
Nekateri strokovnjaki menijo da je potreben « šji tečajni izpit zat . da se prisilijo učenci k učenju, ker predmetov, ki se ne sprašujejo pri izpitih, s2 učenci sploh ne uče. Višji tečajni izpit naj oi oil tud' sredstvo za vzpodbudo učencev pri učenju in nekateri celo mislijo, da se da uporabiti za vzdrževanje discipline v višjih razredih. Današnja šola mora že poiskati drugih sredstev, da pobudi veselje do šolskega dela in ohrani disciplino v razredu r.e samo z ocenami in z izpiti. Mladino je treba vzgajati k delu z delom že od osnovne šole. potem bo delala tudi v višjih razredih- Slišali smo tudi, da je višji tečajni izpit priprava za druge še težje izpite na univerzi in v življenju. Dvomimo, da bi izpit v sedanji obliki pomagal dijaku na univerzi ali v življenju, kajti snov, ki se je nauči za izpit, izgine, ostanejo pa sposobnosti. ki so se pri pridelavanju snovi razvile, mnogim tudi strah pred izpiti, ki uničuje živce Torej ne snov, ampak sposobnosti so tiste, ki so odločilne za življenje zato bi moralo za vse šole veljati načelo, da ^ čim manjšo snovjo razvijejo čim več sposobnosti. V zagovor jzpitov navajajo nekateri tudi to. da vzdržijo izpiti višjo stopnjo naših srednjih šol in omogočajo oblastim kontrolo nad uspehi učencev in delom učiteljev Šolo dvigne resno in vztrajno delo v miru in redu. ravno izpiti pa vnesejo največ razburjenja in motenj v redno šolsko delo Namesto izpitov ki vzamejo poldrugi do dva meseca rednega pouka, naj se vrši redno
Včerajšnje demonstracije v Trbovljah
Trbovlje, 5. julija.
Čeravno je vse kazalo in je bilo utemeljeno, da bo potekel današnji dan v revirjih brez novih demonstracij, je prišlo tudi danes v Trbovljah do manjšega incidenta. Kljub razglasu oblasti, da se napovedani shodi do nadaljnjega ne smejo vršiti, se je zbralo v bližini Delavskega doma nad tisoč ljudi, zopet večinoma žensk. Varnostni organi, policija in orožniki, so pozvali ljudi, naj se razidejo. Ker se žene pozivu niso odzvale, so jih varnostni organi razgnali, ne da bi bili pri tem prisiljeni rabiti orožje. Pač pa je bilo nekaj žensk lažje poškodovanih, ker so v gnječi padle na tla in so jih druge pohodile. Tri demonstrantke so prepeljali celo v bolnišnico, kjer pa sta bili dve takoj odpuščeni, ker sta si pri padcu le nekoliko odrgnili roke in noge. tretjo pa so pridržali v bolnišnici. Tudi njene poškodbe so po izjavi zdravnika le lahke. Rudarske žene so si s prejšnjimi nastopi dobile v Trbovljah in vseh rudarskih revirjih velik ugled, današnje demonstracije pa mnogi obsojajo, čeprav je jasno, da krivde ni mogoče pripisovati njim, nego ljudem, ki so jih kljub oblastveni prepovedi napotili na shode.
Razstava meščanskih šol v Beogradu
Beograd, 5. julija, p. Kakor smo poročali, je bil v Beogradu predvčerajšnjim in včeraj kongres učiteljev meščanskih šol. Danes je delegacija zborovalcev predložila ministru resolucijo, ki vsebuje zahteve glede izboljšanja položaja meščanskega šolstva. V prostorih II. moške gimnazije so danes otvorili tudi razstavo del učencev meščanskih šol iz vse države. Veliko pozornost so zbudila zlasti dela, ki so jih razstavili učenci iz dravske banovine. Oddelek dravske banovine so organizirali ga. lika Vaštetova iz Ljubljane in gg. Drago Umek ter Jožko Korošec iz Maribora. Občinstvo se je posebno zanimalo za lesne ln industrijske izdelke slovenskih meščanskih šol, pa tudi za ročna dela, pri katerih prevladujejo slovenski narodni motivi. Mnogo so ljudje občudovali tudi grafične izdelke zgodovinskega in tujskoprometne-ga značaja. Razstavo sta posetila tudi prosvetni minister Stankovič in zastopnik ministra dr. Alberta Kramerja.
VeKk izlet iz vzhodnih krajev v Sloveniii
Beograd, 5. julija p. S pomočjo Društva »Fruška gora« iz Novega Sada in beograjske radio postaje priredi beograjski »Putnik« sredi meseca velik izlet v Slovenijo. Izlet bo trajal od 15. do 19. t. m. Potnikom bc na razpolago poseben vlak. Posetili bodo Bled, Kranjsko goro, Bohinjsko jezero in napravili več tur na planine, tako na Triglav, Mojstrovko, stol, Golico in Črno prst.
Uspeh Jugoslovenske operne pevke na Dunaju
Dunaj, 5. julija p. Jugoslovenska operna pevka Ljubica Totova je dosegla snoči pri operi »Aidi« silen uspeh.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Razjasnitev, dvig temperature.
Maši kraji in ljudje
Zaključek kongresa Unime
Novi predsednik Unime je prof. Skupa, častni predsednik pa dr. Vesely, dosedanji predsednik in nestor lutkarstva vsega sveta
ga marionetnega gledališča. Našemu novemu častnemu predsedniku se je obenem opravičil, da mu ne more že ta hip izro-čiii častne diplome, ki jo bo v nekaj dneh umetniško dovršil akad. slikar Miha Ma-
Ljubljana, 5. julija.
Denes se je zaključil kongres Unime, mednarodne lutkarske zveze. Ob 9. zjutraj se je predsedstvo z jugoslovenskimi ter inozemskimi delegacijami sestalo pa sejo, ki je pripravila vse f"adivo za kongres, ob 10. dopoldne pa se je v sejni dvorani mestnega magistrata vršil občni zbor. Kongres je otvoril domačin, predsednik .lugoslovenske lutkirske zveze prof. dr. Burian, ki je pozdiavil vse zbrane delegate in predstavnika mestne občine nad-svctnika inž. Pavlina in tajnika prof. Fab-jančiča. Inž. Pavl'ii je v slovenskem in češkem jeziku v kratkih iskrenih besedah izrekel dobrodošlico lutkarjem iz vsega sveta in podčrtal visoko etično in vzgojno poslanstvo njihovega gibanja. Enako je Izrekel topel pozdrav v gladki francoščini prof. Fabjančič. Kakor včeraj je tudi danes v kratkih izvlečkih prevajal govore v francoščino odnosno v slovenščino pesnik Anton Ocvirk.
Nato je prevzel vodstvo zborovanja dosedanji predsednik Unime prof. dr. Vesely iz Prage. Podrobnih poročil o delovanju zveze na kongresu niso podajali, ker so že izšla v tisku. Kongres je danes samo sprejel celo vrsto predlogov, ki jih je po večini stavila Jugoslovenska lutkarska zveza in izvolil novo predsedstvo. Na predlog prof. dr. Buriana je bilo sklenjeno najprej z enodušnim soglasjem, da se kot oficijelni občevalni jezik v mednarodnem lutkarstvu poleg dosedanje francoščine ln nemščine uvede tudi češki jezik. Pri tej priliki je predsednik dr. Veselv poudaril veliko udeležbo slovanskih narodov v lutkarskem gibanju. V zadnji poslovni dobi je predsedstvo Unime razposlalo lutkarskim organizacijam v slovanskih državah 933 dopisov. Samo iz Jugoslavije je centrali došlo 162 pisem. Čehi pa imajo vso pravico do tega, da se v Unimi uradno uvede njihov jezik, še zlasti zavoljo tega, ker je češkoslovaško lutkarstvo svetovno na najodličnejši višini in deluje v Češkoslovaški republiki 3200 marijonetnih gledališč. V smislu predloga JLZ je kongres ob tej priliki oficijelno izrekel zahvalo Masarvkovemu institutu za ljudsko vzgojo v Pragi, ki gre Unimi v vsakem oziru z največjim razumevanjem na roko.
Za časa volitev je prevzel predsedstvo kongreka prof. dr. Burian, na čigar predlog je bil v smislu sklepa jutranje seje najprej soglasno izvoljen za častnega člana francoski delegat, član akademije Paul Jeanne. Na jutranji seji je bil tudi sklenjen predlog, naj se za novega piedsedni-ka Unime voli prof. Skupa iz Plzuja. Pri tej točki dnevnega reda se je vnela prav rasrgibana debata, v katero so razen dosedanjega predsednika dr. Veselvja, ki je odločno vztrajal pri svoji demisiji, vneto posegli skoraj vsi delegati, tako dr. Burian, Širola in Jurčič iz Jugoslavije, rektor dr. Sesan iz Černovic, Ruprecht z Dunaja, generalni tajnik Sojka-Sokolov i/ Prage, miss Zakonick iz Newyorka in Paul Jeanne iz Pariza. Sredi živahne diskusije o vprašanju novega predsednika je miss Zakonick izrazila tudi željo, naj bi se tudi angleščina pripustila kot uradni jezik Unime, toda kongres ji iz formalnih razlogov ni mogel ustreči s pripombo, da je predsedstvo z angleškimi deželami tudi doslej že korespondiralo v angleščini. Naposled je bil soglasno izvoljen za novega predsednika odlični delavec na polju marijo-netne umetnosti prof, Skupa, ki se je v kratkih besedah zahvalil za izkazano čast in prevzel nadaljnje vodstvo kongresa. — Za novega generalnrga tajnika je bil i*-voljen dr Malik iz Prage.
Prof. dr. Burian je, oprt na polnomočja, ki so mu jih poverile lutkarske zveze v Bolgariji, Nemčiji in Švici, predlagal, da se dr. Veselv v priznanje njegovih izrednih zaslug za lutkarsko umetnost izvoli za častnega predsednika Unime. Predlog Je bil sprejet med burnimi aklamacijami vseh zborovalcev. Obenem je prof. dr. Burian slovesno sporočil, da je JLZ izvolila dosedanjega generalnega tajnika Sojko-Soko-lova za svojega častnega predsednika, ter je obema odličnima voditeljema izročil umetniško lepe mape, poklon curiških lutkarjev, Sojki-Sokolovu pa še knjigo kot priznanje njegovemu delu od stuttgartske-
leš. Na tem mestu je bil kongres najzgovornejši dokaz, kako so lutkarji vsega sveta med seboj tesno povezana intmna družina in kako visoko cenijo lutkarji vseh dežel zasluge dr. Veselega in Sojke, ki sta se vsa ginjena zahvaljevala.
Na predlog prof. dr. Buriana je zatein kongres med burnim odobravanjem sprejel vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru, na predlog pisatelja Spicarja pa še poklonilno brzojavko predsedniku češkoslovaške republike Masaryku. Na predlog delegata Širole iz Zagreba je kongres sklenil, da s posebno spomenico opozori našo vlado na visoki umetniški in vzgojni pomen lutkarstva in jo zaprosi, da mu nudi vso moralno in stvarno pomoč. Pisatelj prof. Branko Rudolf je tolmačil želje ameriške delegatke, da bi se Unima z večjo vnemo pozanimala za napredek lutkarske organizacije v Ameriki. Častni predsednik JLZ Sojka-Sokolov se je posebej zahvalil še Jugoslovenom in zlasti prof dr. Burianu, da so v tako naglem času tako vzorno vse pripravili za kongres, ki je b'l prvotno določen za Koln, pa so ga morali v zadnjem hipu zaradi nastalih razmer prenesti v Ljubljano. V enakem smislu se je prof. dr. Burian iz-rečno zahvalil tudi francoski delegat ln novi predsednik Unime.
Opoldne je novi predsedn'k prof. Stupa zaključil kongres z obljubo, da bo novo predsedstvo vedno v sporazumu s svojim vzornikom dr. prof. Veselim delovalo za procvit in razmah lutkarstva vsega sveta.
Snoči se je v dvorani »Zvezde« vršila zanimiva, umetniško pomembna prireditev, kakršne pn nas nimamo priliko videti vsak dan. Naši domači pa ameriški, francoski, avstrijski, češki in rumunski lutkarji so z odlomki iz raznih predstav izpričali pred našim številno zbranim občinstvom, na kašni višini je ta najmlajša in najmanjša umetnost pri njihovih narodih. Na sporedu, ki je bil prav posrečeno pester in zanimiv, so se odlikovali predvsem češkoslovaški lutkarji, zlasti Skupa in Soj-ka, in rumunska pevka Vera Mora. Po originalni domiselnosti pa je Američanka miss Zakonick vzbudila s svojimi predvajanji največ burnega odobravanja med gledalci. Ta snočnja lutkarska revija je po svoji lepoti in resnobi pridobila tej umetniški panogi prav gotovo več navdušenih pripadnikov, kikor bi jih mogla vsaka druga propaganda. Naši domači lutkarji so se pri tej priliki lahko tudi prepričali, da je do tistih ciljev, ki so jih lutke na Češkoslovaškem in v Ameriki že zdavnaj dosegle, pri nas še precej poti.
Razveseljiv obisk v Prekmur ju
Dolnja Lendava, 4. julija.
Preteklo soboto so posetili Prekmurje slovenski profesorji vseh gimnazij v banovini. Ta obisk nas Je zelo razveselil, ker je naša pokrajina le redko kdaj deležna take pozonosti. Zate Je bil sprejem res lep in vsi sme hiteli ,da napravim.o bivanje v Lendavi čim prijetnejše in poučn-jjše, kar se je v polni meri tudi posrečilo.
Gostje so si ogledali Lendavo, čedno in čisto mestece z lepo tlakovano ulico to je
V slučajih zastrupljen ja povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju, kokainu, je uporabna naravna »Franz Josefova« grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tudi kot specifično proti-sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KULTURNI PREGLED
Jezikovni listki
„A1 prav se piše solnce ali sonce?"
(Spisano soncu na čast na njegov kresni dan.}
Naše občinstvo ni takšno, da ne bi sprejelo te ali one pisave in celo izreke, naj mu jo že pribrusinio tako ali lako, da mu io le podamo dovolj avtoritativno. Pravni temelj in globlje razloge zna v današnjih svojevrstnih časih tudi puščati ob strani. Čisto mirno mu torei lahko znova naložimo stari davek, da naj zopet vpleta v besedo sonce orko ali celo črko in tudi glas 1. Ce je pa ta pisni davek nepotreben in krivičen, bi rad poprosil in po svoji moči prispeval za to. da ga odpravimo in ukinemo za vselej.
Profesor Anton Debeljak je to zahtevo dovolj podprl 6 književno^ - zgodovinskimi razlogi in približno naznačil tudi pravi jezikoslovni dokaz. Sicer pa je r.a tem polju že davno opravil glavno delo naš Skrabec z dokazom, da sega pisava sonce nazaj v 16. stoletje, dočim ne moremo in ne smemo posegati nazaj v predknjiževno dobo našega jezika. Tedaj se je namreč naš jezik tako-rekoč nanovo rodil in povzel vse izpremem-be. ki so se ž niim zgodila v dobi dolgih tisočletij. S stališča našega književnega Jezika je namreč vse prejšnje nastajanje jezika njegova epočetna doba in prejšnje iz premembe so za nas. kakor da se jezik ni izpreminjal. ampak le prevzel zadnjo raz-voino fazo kot svojo rojstno lastnost.
Zdi se mi pa, da se debata o tem pravopisnem vprašanja še vedno ne giblje v pra-
vem tiru. Kdor ga hoče reševati s pravim kriterijem, ee mi zdi, da nikakor ne sme prezreti našega novejšega jezikoslovja in da mora vsekakor seči po dr. Ramovševem >Konsonantizmu« in tam prebrati poglavje — ne vem. če se tam imenuje ravno s tem imenom — o prekozložni asimilaciji in di-similaciji sonantov. Ker pa gre tu za poseben primer in svojevrstno uporabo preko-zložne disimiiacije, nikanor ne bo odveč, 6e v	ravnem «voi nazor, zakaj
se v duhu slovenskega jezika smemo z vso upravičenostjo odvrniti od solnca in se vrniti h krajšemu in lažje izgovori j i vemu soncu.
Predvsem pa se nam je nakratko ozreti na sončno spočetno dobo.
Izredno zanimivo je, da so bili izmed vseh indo-evropskih narodov samo Slovani tisti, ki so bili s soncem v prav posebno prisrčnem, intimnem odnosu in da so ga imenovali sicer z isto osnovo kakor stari Grki. Rimljani in Germani: belios, sol, silna. solno, vendar pa obenem z najlj.ibez-nivejšo pomanjševalko: soln*-ce, kakor da so hoteli s tem reči: Oj ti ljubo, zlato sonce! Dveh stvari se je Slovan oklepal s tako veliko ljubeznijo: na zemlji srra in na nebu sonca. Najprvotnejša slovanska oblika je morala biti po mojem mnenju soln ce, kakor kaže grški helios in latinska ijev^ka oblika sol, eolis ter dejstvo, da ee v slovan-ščini ni izvršil sicer običajni jezikovni pre-dev nli metateza. Stara slovenščina namreč ni trpela zaprtih zlogov, vsi zlogi so bili pri njej odprti, torej so-H-n*-ce. Zaprte zloge je odpirala, predevala v to evrho vokale v
napravilo nanje prav lep vfcisk. Takoj nato so se podali na najlepšo razgledno točko k Sv. Trojici. Po ogledu kapelice in mumije kapetana Hadika so go&tje občudovali širno prekmursko ravan, prav lep j« bil pogled na Slovenske gorice m velike medmurske vasi z belimi zvoniki. Gostje se kar niso mogli ločiti od prijaznega hriba; v prijetnem presenečenja nad lepoto prekmurske zemlje so nam zatrjevali, da se bodo še vrnili z\ delj časa k nam.
Občina je pogostila drage goste z malo zakusko kar v goricah, kjer so lendavske gospe gostom postregle z domačim prigrizkom in s kapljico. V imenu občine Js goste pozdravil podžupan g. dr. Pikuš, ki je izrazil Iskreno veselje in zadoščenje Lendave in okolice, da so nas obiskali tako odlični gostje. »Prav veliko pa je naše veselje zaradi tega,« — je poudaril — »ker ste sedaj imeli priliko prepričati se. da Prekmurje ni nikakršna slovenska Sibirije, kakor bi jo radi naslikali, cemveč je ta panonska slovenska zemljr, naš slovenski Kanaan.« Besede g. podžupana so gg. profesorji sprejeli z velikim odobravanjem in vodja ekskurzije g. profesor dr. čermelj je v lepem odgovoru poudaril, da ni samo naključje, da si je manjšinski odsek profesorskega združenja zbral za svojo izletro točko naš Prekmurje, ampak da je bila to želja vseh, da obiščejo to našo zem'.Jo, ker se o njej sliši toliko, često popolnoma nasprotujočih si informacij. Ta obisk naj naveže ožje stiske s Prekmurjem, ki sr ga vsi gostje namah vzljubili.
Dan je prehitro minul v prijetnem kramljanju. Sklenila so se nova poznanstva, ki bi naj se ohranila v korist medsebojnega spoznavanja in zbliževanja vseh pokrajin, zlasti pa našega Prekmurja.
Mi se manjšinskemu odseku profesorskega združenja za njegov obisk res prisrčno zahvaJj".j3mo. Vsakega takega obiska se Prekuurje veseli in bo nudilo vedno svoje odkrito srce in gostoljubnost.
Danes nepreklicno zadnjikrat! Jan Kiepura, najslovitejši tenorist sveta poje operne arije in prekrasne šlagerje v velefilmu
PESEM NOČI
Predstave ob 4.. H 8. In %10. Dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. — Znatno znižane cene!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Najstarejši Sokol na zletu v Ljubljani
Pokrajinskega zleta v Ljubljani se je udeležil tudi najstarejši še aktivni član Sokola br. Josifovič Gjordje, upokojeni učitelj in član S »kola v Zemunu. Br. Josi-
fovič je bil že v Ljubljani ieta 1922. ob priliki I. jugoslovenskega vsesokolskega zleta; udeležil pa se je tudi obeh praških vsesokolskih zletov leta 1926. in 1932. Br. Josifovič se je rodil 13. decembra 1842 v Gor. Banatu, je zaveden Sokol, kar je najlepše dokazal, da je prenočeval kljub svoji visoki starosti 91 let na s'ami s svojim društvom na II. realni gimnaziji na Poljanah. Vrlemu Sokolu želimo še mnogo srečnih let!
Prekmursko gostiivanje v Ljubljani
Del pestre skupine rojakov iz Prekmurja, ki so v soboto ob svojem prihodu v LJubljano s srčno radostjo poslušali pozdrave govornikov, med katerimi je bil tudi njihov rojak,
ljubljanski trgovec g. Vlaj.
Polstoletni gasilski jubilej v Loki pri Zidanem mostu
Loka pri Zidanem mostu, 5. julija.
Stara zgodovinska naselbina Loka Pri Zidanem mostu, bo v nedeljo 9. t. m. slavila petdesetletnico ustanovitve gasilnega društva. Naj ob tej priliki priobčimo ne kaj zgodovinskih podatkov iz društvenega življenja.
Da so naši predniki že pred 50 leti mislili na ustanovitev tega dobrodelnega društva, so bili vzrok pač prepogosti požara ki so v prejšnjem stoletju celo dvakrat upepelili vso vas. V prvem odboru so bili: takratni tukajšnji poštar Franc Gamšek, takratni župan Anton Kajtna, občinska odbornika Anton Hrobath in Jakob Mo-rinc in posestniki Ivan Mlinar, Ivan Baum-gartner in Ivan Braz. Med ustanovitelji pa ima brez dvoma največ zaslug Franc Gamšek, ki se je z vso ljubeznijo vrgel na delo za napredek domačega kraja. M >ž, ki je bil med ustanovitelji gasilnega društva 1. 1883., je nekaj let kasneje izposlo-val zgradbo vodovoda, ki še zdaj oskrbuje vas z dobro pitno vodo. V teku štlr h let je omogočil zgradbo dveh bazenov, kamor se steka vedno toliko vode, da služi za prvo pomoč v primeru požara, ker je potok precej oddaljen od hiš. Ustanovitelj Gamšek je društvu načeloval z izjemo treh let, ko so bili načelniki Ivan Mlinar, lv«n Baumgartner in Iglar, vse do svoje smrti 1. 1909. Sledil mu je kot načelnik Martin Zupančič, mož mlajše generacije, zaveden narodnjak, ki je spoznal, da je tudi med gasilci treba narodne zavednosti. Pod njegovim načelstvom se je društvo ločilo od graškega Landesverbanda in pridružilo žalski gasilski župi. Uvedel je tudi slovensko poveljevanje. Kasneje se je društvo pridružilo rajhenburški, kmalu nato pa posavski župi s sedežem v Brežicah. Zupni načelnik posavske župe je bil takrat upravitelj brežiške bolnišnice, pokojni g. Anton Haller, naš veliki prijatelj in odličen podpornik našega društva. Zdaj je društvo včlanjeno v trboveljski gasilski župi.
Martin Zupančič je odložil načelstvo leta 1921. Sledil mu pa je g. Rudolf Jenčič. Z Jenčičem je za loške gasilce nastopila nova doba. Že od ustanovitve je našim gasilcem delalo mnogo skrbi vprašanje doma. Prva leta je bilo gasilno orodje shranjeno v graščinski remizi. V stremljenju po lastni strehi so si kmalu zgradili skromno shrambo, saj je stala komaj 93 goldinarjev 80 krajcarjev, nudila pa je streho novi brizgalni. ki so jo kupili 1. 1885. za 800 goldinarjev. Ta skromni hram pa razvijajočemu se društvu ni mogel trajno zadoščati, zato si je novi načelnik g. Jenčič postavil za prvo nalogo, zgraditi nov dostojen dom. Mož je prijel za delo z izredno marljivostjo. Vztrajno je nabiral prispevke, ki jih je dobil celo pri rojakih v Ameriki. Ko je inž. Oskar Taussig društvu brezplačno odstopil stavbni prostor, se je začelo zidanje; zaradi denarnih tež-koč pa je bila stavba popolnoma končana šele pred letom. Dom ima razen shrambe za gasilno orodje tudi dvorano z odrom za prireditve. Gasilci jo namreč radi odstopijo v uporabo tudi drugim društvom. Pri zidanju nam je šel zelo na roko stavbenik g. Konrad Gologranc iz Celja, gradbena dela pa je vodil palir g. Ivan Bob-bera.
Ta novi dom, ki ne bo v ponos samo Lo-
ki. ampak vsemu gasilstvu, bodo ob priliki petdesetletnice slovesno blagoslovili. Ku-moval bo zgradbi g. Jakob Tavčar. Ob priliki Droslave se bo v Loki vršila tudi izredna skupščina trboveljske gasilske župe.
Vsem. ki so kakorkoli pripomogli k pi-stavitvi novega doma bodi na tem mestu izrečena zahvala. G. Srečka Baumgartn:r-ia. ki je po odstopu g. Jenčiča prevzel na-čelstvo. pa prosimo, da bi še dolgo v idil društvo s tako požrtvovalnostjo kakor dosedanjih pet let.
Ekskurzija akademikov elektrotehnikov
Danes se odpelje iz Ljubljane z brzovlakom ob 12.30 na poučno ekskurzijo v Češkoslovaško in Poljsko 18 akademikov elektrotehnikov pod vodstvom univerzitetnega profesorja g. inž. Marija Osane.
Ekskurzijo je organiziral EFAKE (Eks-kurzijski fond akademskega kluba elektrotehnikov), ki je bil ustanovljen 1. 1926. Dosedaj sta se vršili dve večji ekskurziji in sicer leta 1927. in 1930. v Nemčijo, Češkoslovaško in Avstrijo. Letošnja ekskurzija na Poljsko, ki bo trajala okrog 24 dni, je torej tretja po številu. Udeleženci ekskurzije so akademiki-elektrotehniki višjih semestrov, ki stoje pred zaključkom svojih študij. Neobhodno jim je potrebno, da svoje teoretično znanje podkrepijo s tem. da si ogledajo obrat velikih industrijskih naprav in elektrarn. In ravno Poljska, s katero nas v zadnjem času vedno bolj vežejo prijateljski stiki, ima zelo dobro razvito industrijo.
Trasa ekskurzije je naslednja: Ljubljana, Krakov, 2 dni, ogled solarne v \Vie-l'czki; Katowice. 3 dni, obisk tovarne porcelana in železarn Krolewska Huta: Poznan, 3 dni, tovarna merilnih instrumentov in elektrarna; Bvdgoszcz, tovarna za izdelovanje kablov; Gdvnia. moderno pristanišče, ki je še v gradnji. Dalje vodi pot preko svobodnega mesta Danzig v Varšavo, kjer se bodo mudili kar 8 dni: tu si bodo ogledali 10 tovarn, med drugimi tovarno lokomotiv, aeroplanov dalje tovarno za akumulatorje »Tudor« in tovarno za telegrafske in telefonske aparate. Iz \ ar-šave vodi pot preko Čenstohove v češkoslovaško republiko. Tu bodo obiskali Brno in Bratislavo. Zadnja postaja pred po-vratkom v Jugoslavijo pa bo Dunaj, 3 dm. Zaradi finančnih težkoč je moralo odpa-sti iz trase več krajev, predvsem Boryslaw s petrolejskimi vrelci, Lodz, ki je središče poljske tekstilne industrije, in Praga.
Ekskurzija pa ima poleg strogo nauc-nega značaja še drug pomen, in to je propagandni. Naši akademiki, ki bodo prišli v stik s svojimi poljskimi kolegi, bodo gotovo zainteresirali Poljake za naše kraje in s tem pripomogli k čim tesnejšemu sodelovanju obeh slovanskih držav.
Telo se lepša, koža postane enakomerno zagorela, lišaj izgine, izpuščaji trajno prenehajo, ako se pri solnčenju ma-žete z originalnim NIG- ~ GEROL oljem ali kremo za solnčenje in masažo, ki se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5
zlogih in jih podaljšavala n. pr. o v a. namesto zaprtega sol-ma (nemški balm) je stopila sla-ma. Le če sta zlog zapirala m ali n, se ta predev ni izvrši] n. pr. ram-ka, ron-ka, roka in zlog je ostal poluzaprt ali priprt, razvili eo 6e naši stari nosniki. To je bila prva razvojna faza.
Ko pa je sčasoma odpadel v besedi sol n«ce prvi poluglasnik. se je e tem prvi zlog zopet zaprl in jezik ga je moral znova odpirati. V nekaterih slovanskih jezikih se je izvršil drug predev, tako v češčini, poljščini in bulgarščini. Značilno za ta novi predev pa je to, da se prvozložni o ni podaljšal kakor po starem v a. ampak da je ostal nepodaljšan ali se podaljšal po novem v u ali celo oslabel v poluglasnik *, odtod oblike elo^ce, slunce, ali sl a nce. V ruščini in v jugoslovanskih jezikih se ta predev sploh ni izvršil, najbrž je jezik smatral zlog sol,, ki ee končuje na sonant, za poluodprt in izgovorljiv ter je tako ostala vsa izpr«-memba pridržana nadaljnjemu, kasnejšemu razvoju. Ta razvoj je moral naetopiti tedaj, ko so v drugi polovici srednjega veka v slovanskih jezikih sploh začeli odpadati polu-glasniki, ki eo imeli za posledico daleko-9ežne izpremembe v jeziku, predvsem gledč naglaševanja in kvantitete vokalov. Tedaj je iz soln«ca nastalo solnce. Ko bi bil v tem času nastopil kak tedanji Jozua in jeziku zaukazal: Solnce, stoj!, bi bilo morda solnce obstalo, toda ta obstoj bi bil nenaraven. Za »rbo-hrvaščino in velik del 6lo-venekih narečij se ie tedaj ponovil stari ali vsaj analogni pojav, ki smo ga prej spoznali ob tvoritvi starih noenikov: amalgatnira nje vokala e sledečim sonantom in s tem tvoritev poluodprtib ali priprtih zlogov v zvezi z izpreminjanjem 1-a v v ali o. Iz Kolka nastaja Kovk, Kook in nazadnje Kuk Tu sta vplivala vokal in sonant drjg na dru-
gega, sonant 1 se z vokalom ni samo spajal, ampak ga je obenem tudi preobražal, končni rezultat je isti, kakor da bi bil 1 odpadel, o se pa podaljšal ne na stari način v a. ampak na moderni način v u kakor v narečju dum namesto dom. V slovenskem književnem jeziku, ki mu ni temelj nobeno takšno narečje, se je morala preobloženost jezika s sonanti in drugimi konsonanti Izvršiti na docela drag način, ne v obliki, da bi se bilo živo srebro 6onantov spojilo t vo-kali v nove vokalne amalgame, ampak tako, da se je razkropilo v drobne kapljice in ee večalimanj razteklo. Simbol prvega pojava je Kuk - Kuceli (gora visokostožčaste oblike na Vipavskem), simbol drugega pa kocelj, ki pomeni t irščičin klas in je nastal po odpadu 1-a iz kolcelj. To pa je ravno prekozložna disimilacija.
Slednja obstaja namreč v tem, da sonanti, to so zveneči ali semivokalni glasovi r, 1, j, n, rj, Ij. nj, v dveh zaporednih ali tudi prekozaporednih zlogih vplivajo drug na drugega in preobražajo cele zloge tako, da se prelijajo drug v drugega, asimilirajo ali disimilirajo in potem v t°m ali onem zlogu odpadajo ali se vsaj tako izpremenijo, da se izreka cele besede olajša. To ni povsem ovn-ioben pojav, pozna ga tudi stara slovenščina. vendar ni nikjer zavzel tako velikega obsega kakor v novi slovenščini. Zanio je tako zelo značilen, da kdor mu ne more slediti, ne more doumeti našega celotnega jezikovnega razvoja. Zaradi tega jezikovnega pojava pravimo n. pr. brat namesto brater. paprot poleg praprot, pelez-jon namesto penzjon. Že v 6tarem jeziku je nastal moker namesto molkeT- in moča namesto molkja - molča. Osnova je tu na prvi glasovni stopinji melk- in na drug molk- kakor v besedah mleko, mlačen (srednjetope! kakor mleko ob molži) in mlaka (= Uža
in močvirnat travnik). Ko je namreč stari jezik odpiral zaprte zloge, je to lahko dosegel na dva načina: ali potom meta tez«, molka mla-ka ali pa potom izpaha roolker — mo-ker. molkja — mo-či. Sledeča r in j sta vplivala na 1 v prednjem zlogu, da je odpadel in e tem je tudi odpadel problem predeva, ker se je zlog odprl že ob izpahu glasu 1. Zakon o prekosiožni asimilaciji in disimilac.iji moramo torej postaviti že v to najstarejšo dobo. Zato nas preseneča, če či-tamo, da beseda moker etimološko ni raz-ložljiva. Prav poseben razmah je doživel ta stari zakon in se zlasti razodel ob tujkah in izposojenkah iz nemščine in italijanščine, ki jih je skusil prilagoditi svojemu vokaliz-mu in pri tem primerno znižal tujo vokalno lestvo. Florijan je postal FUrjan in natn Frjan. Sankt Florijan. Šentvl«rjan (primeri Števan namesto Štefan!), šetvrjan m» končno po predevu Stevrjan; Šentvlorijane. Stvlorjane, Štvorjane. Štvorje, Štorje (pn Sežani na Primorskem). Šentjurjane, Štjur jame. Štjurje, Štjrje 'pri Ajdovščini na Primorskem). Ne mislim pri tem dejanskega časovnega, ampak le genetski razvoj teh oblik.
Na podoben način je trčila skupaj po izpadu starih poluglasnikov tudi v beeedi solnce eoglaeniška skupina -Inkj-. ki je skoraj neizgovorljiva in vpije po olajšanju izreke. V glasu c je namreč obsežen sonantnl j, ki ga jezik čuti kakor v besedi moča. Ker slovenščina ni šla po poti srbohrvaščine in ker tudi izgovarjava sovnee ne nudi še dovoli olajšave, odnoeno. ker vse kaže. da j-» tu velarizacija kasnejša ko trčenje -lnkj-, je tu avtomatski 6t0pil v veljavo stari zakon prekozložne disimilaciie kakor v besedi moča in 1 je moral odpasti. Kdor bi ga hotel uvajati nanovo, bi s tem uvedel solncu na ljubo jezikovno singulariteto. Vprašanje 9e namreč ne tiče samo sonca, ampak vse-
»JUTRO« št. 155
(Četrtek, 6. VIL 1933
Domače Testi
♦	Poljski tisk o Jugoalaviijl. Poljsko službeno glasilo >Poljska Zbrojma« je priobčilo članek znanega publicista T. M. Nittmana, ki se je nedavno mudil tudi v Ljubljani, o vtiskih iz Jugoslavije. Avtor opisuje, kaj vse so storili južni Slovani za svoje osvobojenje in zedinjenje, nato pa naglasa, da je Jugoslavija zelo napredovala, zlasti v političnem ln gospodarskem pogledu. V svojem članku poudarja g. Nittman velike zasluge kralflta Aleksandra za osvobojenje in konsolidacijo Jugoslavije ter izraža nado, da boio kanalni izginile vse rane in vsi predsodki preteklosti. Pisec končuje svoo članek z besedami:. »Ko si bodo vsi Južni Slovani podali roke in jih združili z braitsiki-mi rokami severnih Slovanov, tedaj bo bodočnost naša.«
♦	Z beograjske univerze. Na medicinski fakulteti beograjske univerze je bilo .predvčerajšnjim 34 študentov promovi-ranih za doktorje medicine.
♦	Ktormslja za pravosodni državrff Izpit. Minister pnosvete je imenoval za člana-izpraševalca izpnašervalne komisije za pravosodni državni izpit gig. dr. Jura Aglešiča in dr. Frana Škabermeta, oba odvetnika v VijubiHjani.
♦	Iz Advokatske zbornice. Kakor ob-j a vid a Advokatska z<bornica v Ljubljani, je bil 27. junija dr. Lenart Lotrič vpisan v imenik advokatov s sedežem v Gornji Radgoni. Za prevzemnika advokatske pisarne dr. Maksa Pirca, ki je 1. t., m. umri, pa je odbor Advokatske komore imenoval dr. Frana Kandareta, advokata v Ljubljani, Kralja Petra trg 2.
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova c. 12
najugodnejši nakup oblek
površnikov in vseh športnih oblačil
♦	Učiteljstvo na morje. Skupni odihod pr igla sence v iz dravske banovine bo v torek ll. t. m. z brzo vlakom, ki odhaja Is Ljubljane ob 20.03, iz Zidanega mosta ob 21.12 in iz Zagreba ob 23.05, kjer se borilo priključili tovariši iz ostalih banovin. Prihod v Split ibo v sredo ob 9.10, iz Splita pa se odpeljemo s parobrodom v Velailiuko ob 13.15. Kdor ne bo potoval po tem voznem rediu, naj potuje tako, da bo v sredo pred odhodom parnika v Splitu. Vožnja iz Ljubljane dio Velaluke (polovična) stane 170 Din, Vsak naj •vizaime s seboj 2 to 3 rtjuhe, podziglavje in odečo. Drugače pa najpotrebnejše in najipraktičnerjše. Kdor bi po pomoti ne prejel čeka za vplačilo in tudi oni, ki se bodo šele sedaj odiločili zta letovanje, naj se z dopisnico javijo glavnemu poverjen iku za FL..TU Slavku Mravldetu.
♦	Treznostno društvo »Jutranja zarja« v Celju priredi 16. t m. treznostmi tabor v Rimskih Toplicah, katerega se bodi9 tideležiiM poleg ožjih rojakov tudi gostje iz hrvatskih krajev. Na Velikem kozju Itodo zvečer 15. t. m. goreli kresovi, 16. t. m. pa bo dopoldne služba božja s pridigo v Marija Luridiu. Ob pol 12. bo ■o t. v o njen tabor ob Savinji. S taborom bodo združene tudi tekme kolesarjev in tombola z W»0 dobitki v vrednosti 10.000 dttriardev
♦	Mokrca^ vabi v nedeljo 9. t. m. vse, ki hočejo preživetti nekaj prijetnih ur na lepem Dolenjlskem. Ob 10. bo na žalostni gori cerkvena slovesnost, nakar "bo na prostem zborovanje bivših vojakov. te Hjiubljane bo vozil posebni v.lak. Odhod ob 5. zjutraj. Cena za vožnjo, zajtrk in kosilo 45 Din. Hitite s prijavami, ker se sprejemajo samo še danes in v petek do opoldne! Pnidave sprea©-ma tajinik Zveze bojevnikov, trg. Oriervt Ljubljana, Tyrševa c. 15.
♦	Nov slovenski tednik V Kranju je 1. t. m. začel izhajati nov tednik pod imenom >Triglav«. Urednik novega lista Je g. Ivan Fugina.
♦	SPD sporoča, da je Trlglev dto»to{>en s Kredarice. Sneg je odfetnanden!
♦	Poročila sta se Vladimir Lolkar in Zora Pernnševa.
♦	Koncert Mariborčanov v Varaždlnu. Železničarski pevski zbor »Drava« iz Maribora priredi prihodnjo soboto v Va-raždinn koncert v veliki dvorani mestnega gledališča,
♦	Izlet na Kajmakčalan ob priliki letne proslave! Vsako leto, na Petrovdan, 12. julija se vrši služba božja v kapeli na vrhu Kajmakčalan a, (2525 m), ki jo je dal sezidati Nj. Vel. kralj Aleksander v spomin svojim junakom, ki so padli za osvoboditev in uedinjenje naše domovine. Ob priliki te proslave, zgodovinski Kajimakčalan, na katerem najdemo še sveže znake vojne, posečajo ne samo
1 prebivalci okolice, temveč tudi Iz vee Jugoslavije in celo iz Grške. Veličasten pogied s samega vrha, ki se§a do Solunskega zaliva, kakor tud4 romantična pot iz Bača in Skočivira preko gozdnega Jelaka do Kajimakčalana predstavlja za vsakega turista, nadiprivlačnejšo atrakcijo prirodne lepote juga. Izlet je v toliko prijetnejši, ker se lahko pripelješ z avtom do samega vrha v 3 urah. Iz Bito-lja se gre zjutraj, tsCko, da lahko vsak izletnik prisostvuje službi božji, ter mu še ostane 5 ur za ogled bojišča in div-nih panoram, ki se raztezado na vse strani. Cena vožnje je na abe strani do vrha Kajmakčalana za osebo Din 100. Udobno prenočišče in prvovrsitna hrana se lahko dobi v prvorazrednih bitoljskih hotelih in sicer: Grand hotel Jelitič, (pension 50—60 Din); Hotel Bosna (pension 50—70 Din) i.n Grand hotel Solun (pension 40—50 Din). Najboljšo zvezo z Bito-Ijem imajo potniki preko Gradskega, kamor se pride ob 2.42 in 12.42. Iz Gradskega vozijo takoj avtobusi v Bitolj. Vožnja traja 4 ure, cena za osebo je 65 Din. Potniki potujejo lahiko tudi z vozom iz Gradskega do Prilepa po ozkem kolovozu (0.60 m) a od Pri-lepa do Bi-tolja po normalno širokem kolovozu. Vožnja z vozom od Gradskega do Bitolja traja 9 ur, cena vožnje je Din 69. Lahko se dobe budi običajne povratne karte. Za vsa nadaljnja pojasnila se je obrniti na »Društvo za unapredjenje turizma »Južna jezera«, Kralja Petra 61. Bitolj.«
♦	Hotelski popusti za člane JS. Kakor je bilo že objavljeno, so razni hoteli odobrili članom JS izve6tne popuste. Izvedeli smo, da je v zadnjem času dovolil popuste tudi hotel »Sv. Duh« ob Bohinjskem jezeru: 10% pri sobah in pen-ziji; pri skupinah 5 oseb pavšalne cene.
♦	Letovanje na Jelši. Zagrebški oblastni odbor JS je stavil ljubljanski JS na razpolago v svojem letoviščn na Jelši na otokiu Hvaru sobo za 6 oseb, katero bi mogli zasesti naši člani s 15. julijem. Cena v letovišču je za odrasle člane kakor starejše po d/mladik a rje 750 Din mesečno. Pri tem so vračunani vsi strošiki: stanovanje, hrana, kopanje, takse in drugo. Polovico te cene je plačati ob prijavi, drugo polovico ob prihodu v letovišče. Razen tega je zagrebški odbor pripravljen staviti ljubljanski JS na razpolago še prostor &a 10 učencev ali učenk pod vodstvom nostavnikov. Prijave je poslati oblastnemu odboru v LčiubflSanl, Tyrševa c. 1 a.
♦	Znanstvena ekspedldjia v Južne Srbijo. številna ekspedicija beograjske luniverze je te dni odpotovala v Južno •Snbiijo, kjer ostane do konca avsrusta. (člani ekspedicije bodo na tem potova-tnjru brezplačno zdravili tamkajšnje Bjiui-istvo. V ekspedlciji sodeluje petdeset članov.
♦	Obsodba škofa Budanoviča pravo-
močna. Kakor poroča »Hrvatska Straža«, je okrožno sodišče v Subotlci potrdilo •razsodbo s reškega sodišča v Subotici, s katero je bil suibotiški šfltof Ljoidevit Budanovič zaradi čitanja protiso-koteke škofovske poslanice obsojen na 10 dni zapora ln 4800 dinarjev globe. S tem je obsodba postala pravomočna.
♦	Zvočni fMm v Jugoslovensfcem Jeziku. Po vesteh iz Berlina so se te dni tamikaj pričela pripraviš a Ima dela za prireditev ®vočnega filma v jugosl o venskem jeziku. Gre za Foxov film >Kra® ciganov«, v katerem igra glavno vlogo znani pevec Don Jose Mojica. Vsi dialogi se bodo govorili v jugoslovenskeim jeziku Za te partije so angažirani zagrebški igralci in igrallke.
♦	Rekord v igranju na brač. Mladi brezposelni tovarniški kovač Rudolf Kovač, ki se je letos pozimi izkazal kot plavalec v ledeno mirzli Savinji '.u nedavno kot umetnik v dTobnopisu na dopisnici, je sklenil, da bo prekosil re-tkord v igranju na brač, ki je znašal doklej 105 ur. G. Kovač je začel igrati na ■Vidov dan ob 8. zjutraj v kavarni »Evropi« na Kralja Petra cesti v Celju in je vzdržal noč in dan do nedelje 2. t. m. ob 19. 'Igral ja torej 107 ur in je nad-krilil rekord /a celi dve uri. Vsak dan si je privoščil samo pet odmorov po pet mimut za hrano. Produkcijo, k! se je vršila pred posebno komisijo, je hodila gledat mnogo ljudi, ki so občudovali vztrajnost in energjio mladega rekorier-ja. Kovač je igral na brač, ki ga je posodil g. Karol Zadravec in ki ga je Izdelal g. Vaolav Sohramm v Celj-u. Kovač namerava v septembru obiskati Beograd in tam postaviti nov rekord s tem, da bo igral na brač nepretrgoma 130 ur.
ga problema in spada v mnogo širši okvir, v katerem pa je že izoblicena slika preko zložne disimilacije. Kdor bi hotel tu vzpostaviti prejšnji stan, bi moral namreč poleg solnca pisati tudi kokelj, molker, brater itd. brez konca in kraja. Uvesti bi moral novo pravopisno pravilo o nemib^ sonantih, o tem našem, že davno raizteklem živem srebru. Naj ee mi ne prihaja s pripombo, da se solnce ponekod še izgovarja kot sovnee. Ali ste gotovi, da je ta v res stari 1, ali ni mogoče, da je to le kvaliteta vokala? Saj pravijo tudi na Vipavskem novč namesto nor!
Vas naš jezikovni razvoi zahteva pač ta-korekoč kategorično pisavo sonce. Če morda šola res uči eedai še drugače, bo morala pač preučiti sebe in druge in prepričan sem. da bo to pouku 13 v olajšavo.
Kako malo resnosti in višjega pojmovanja pa je v nas ob takšnih vprašanjih in kako se zna razpasti in razpisati ob takšnih prilikah diletantizem, ki je zmožen omalovaževanja, in celo smešenja takšnih načelno važnih stvari, je deloma že pokazala časopisna debata. Pri meni naj dilema solnce - sonce rajši izzveni lirično:
Oj sijaj, sijaj, sonce, o j sonce rumeno! Kako bom jaz sijalo, sem močno žalostna.
Ce sijem vam po starem, se mladim prav ne zdi, oe sijem vam po novem, pa stare to jezi.
Ce ni vam všeč sijanje, se skrijem za oblak, naj on vas moči dalje in v svoj zavija mrak.
Jos. Jurea.
Kako misli citatelj slovenske knjige
Gospod dr. Fr. T., zdravnik v Mariboru, nam piše:
Sicer nisem jezikoslovec, ker pa me pisava sonce že dolgo bode v oči in ker se nam obeta nov dlakocepski pravopisni boj, si vendar ne morem kaj, da ne bi opozoril na temeljno načelo, ki odloča o vsakem pravopisu: To je čut za naravno lepoto tega ali onega jezika. Ta čut zahteva za slovenski jezik korenoslovno ali historično pisavo, nikakor pa ne fonetične, zategadelj se brez pridržka pridružujem mnenju g. dr. Antona Dolarja. G. dr. Debe-ljak mu sicer želi več duhovitosti, jaz bi pa g. dr. Debeljaku želel več naravnega čuta za lepoto jezika. — Ce obdržimo pisavo sonce, utegnemo v doglednem času priti do pisave j>soce« ali »suče«. Ce že fonetično izpahujemo, izpahujmo do absurda!
G. dr. Debeljak želi pač z g. Župančičem tesnejše pravopisne naslonitve na srbohrvaščino. V tem jima žal ne morem slediti. Zakaj prav korenoslovna pisava, ki docela ustreza duhu slovenskega jezika, ga stavi — edinega med zapadno-slovanskimi jeziki — neposredno ob bok velikoruščini, s katero deli tudi veličastno bogastvo polno donečik rim. Zato ln samo zategadelj je slovenščina poleg ruščine najlepši slovanski jezik, ki ga žal tolikanj pačijo naši zagrizeni fonetičarji. Ta gospoda je sedaj pričela tudi že v šolah mučiti našo de-co s pretirano fonetsko izgovorjavo, s prav posebno naslado pa so se spravili nad mehki panonski 1.
Ce drugače ne pojde, ?e bomo fonetikov ubranili z bojkotom.	Dr. F- T.
Ne samo Sotoamater ji,
vsakdo bo odnesel najlepše spomine
s fotoizleta v Bohinj!
Prijavite se:	8254
Fototrgovina J. Pogačnik
Tyrševa (Dunajska) 20. Tel. 32—98.
♦	Medved na Menini planini, že pred štirimi leti se Je govorilo, da gospodari na Mentni pflanini medved. Posestniku, Razpotniku je tedaj zmanjkalo mnogo ovac, boeenski oglarji, ki so žgali oglje na Menini, pa so izrabili govorico o medvedu v svojo korist teT kradli ovce! Krvave ostanke so puščali na travnikih v blato pa so vtiskavali sledove medvedovih šap. Ko so jim prišli na sled, so bili vsi prepričani, da ni medveda v Kamniških planinah. V jeseni leta 1930 pa so na Menini ustrelili ogromnesa kosmatinca, ki je tehtal okrog 250 kg. Pozneje se je še večkrat poročalo o srečanju z medvedom na poti Iz Gornjega grada preko Menine v Tuhinjsko dolino. Te dni Je posestnik Razpofcnik spet javil e reškemu načelstvu, da mu Je medved raztrgal štiri ovce. Posestnik ima precejšnjo škiodlo in zahteva od lovskih ikupnikov odškodnino. Tudi drugi lastniki pašnikov na Menini zahtevajo, naj ilovci čimprej ugohobe škodljivo aver.
♦	Pri kopanju je utonil Kakor poročajo iz Kari ovca, je najemnik kolodvorske restavracije v Karlovcu Nikola Režen, po rodu iz Tržiča pri Krškem, pri kopanju v Korani utonil, ker ga je v vodi zadela srčna kap.
Beli zobje: Chlorodont
♦	Na železniškem tiru je zaspal. V bližini Požarevca se je delavec Josip Hoh-man v pijanosti vlegel na železniški tir in tam zaspal. Vlak mu Je odrezal obe nogi.
♦	Ugotavljamo, da g. Rudolf Pleskovi*. učitelj v TVbovlJah, ni pisec zadnjih člankov o razmerah v rudniških reviriUh
♦	Avtobus RaJhenburg—Kozje vozi poleg redne vsakodnevne vožnje še ob sredah in četrtkih ob 19.30 iz Rajhenbnir-ga proti Kozjemu in ob četrtkih in petkih oi> 6. zšutraj iz Kozjega.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jo«. Reich.
Iz Ljubljane
u— Ciril-Metodovi kresovi. Na večer pred praznikom sv. Cirila in Metoda so na mnogih vrhovih in tudi v dolinah zagoreli kresovi. Bil je jasen večer in so ognji prišli prav lepo do veljave, posebno mogočni kresovi so goreli na Krimu, na nekaterih hribih nad Polhovim gradcem, v smeri proti Kamniku in na šmarni gori.
u— Na koncertu ljubljanske Omladtae Narodne Odbrane, 'ki se bo vršil v nedeljo 9. t. m ob pol 21- na Taboru, na. stopd med drugim tudi dlobro znani mešani zbor naših primorskih rojakov >Ta-bor«. Dalje sodeluje na tem koncertu guslar Vukovič iz Niša, ki bo zapel srbske balade in sicer svoj »Kosiov»ki efl-ktns« in »Novo zgodovino«. Ptoleg tega bodo še razne recitacije in pa pozdravni govor. Vstopnice za ta koncert so v prediprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Sedeži so od 30 Din navzdol, stojišča po 10 Din.
u— Zveza mladih Intelektualcev v Ljubljani posluje začasno v prostorih trgovske dopisne šole v Pražakovi ulici 8/II od 19. do 20. čflani in interesenti, posebno pa brezposelni tovariš, se opozarjajo, da se zaradi informacij vpisa in prijav borzi dela za inteligenčne poklice ozirajo na določene poslovne ure.
u_ Angleško društvo v Ljubljani sporoča članom, da se bodo med poletnimi meseci izposojale knjige v knjižnici samo ob torkSh od 17. do 19., a ob petkih knjižnica ne bo poslovala.
u— Poročil se je v LjulbBjani pehotni poročnik g. Milan Jovaniovič z gdč. Milko Tomažinovo, poštno uradnico v Ljubljani.
u_ Društvo »Tabor«. Drevi pevska vaja in sestanek na reallki (Vegova ulica). Vsi!
Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čica izdatno izpraznjenje črevesa in osvo-ditev od občutkov tesnobe.
Dr. Volavšek
zopet ordinira.
8271
u— Krajevna organizacija JRKD za kolizejski okraj bo imela odlborovo sejo v petek 7. t. m. ob 20. v gostilni goap. Breskvarja, Cesta na Loko.
u— Smrtna kps«. Po daljlšem trpljenju je umrl včeraj g. Norbert Minibek, tovarnar, star 60 let. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob 11. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno' sožalje!
u— Tudi Rimska cesta se polepšava. Rimska cesta, ki je bila svoječasno med najprometnejšimi ljubljanskimi cestami in ki je tudi danes še zelo živahna, je imela do zadnjega precej zanemarjeno zunanjost. V zadnjem času pa so prepleskali več hiš, med drugim znano Kodelovo in zdaj tudi gostilno »Pri stari lipi«.
Dr. Leo Šavnik
zopet redno ordinira 8274
Nasilen prosjak. V neko hišo v Rožni dolini je prišel predvčerajšnjim pod večer neznan mlajši človek, ki ga je sprejela starejša gospodinja. Bila je doma sama ter je hotela biti previdna. Postavila se je na prag in hotela dati prosjaku samo košček kruha, ki ga je pa ta odklonil. Tisti trenutek je že tudi odrinil gospodinjo v stran, skočil v vežo in nato v sobo. šele na krik gospodinje in ko so prihiteli ljudje iz soseščine je neznanec planil spet na ulico in pobegnil čez progo proti mestu.
u— Nevarna navihan ka. V šiški se je predvčerajšnjim pridružila mlajša ženska nekemu obrtniku. Oba sta se nato napotila proti mestu in se znašla naposled v trnovskem predmestju. Nenadno pa je pričela ženska kričati in klicati na pomoč, čeprav ji spremljevalec ni ničesar storil. Pozneje je interveniral tudi stražnik, kateremu je ženska natvezala vse mogoče, kar bi lahko moža upropastilo. Naslednjega dne se je ženska javila pri obrtniku v delavnici in zahtevala od njega večjo vsoto denarja. Mož pa se ni dal uplašiti, marveč se je napotil na policijo in zadevo prijavil. Policija se je pričela natančneje zanimati za navihanko, ki izbira žrtve posebno med poročenimi moškimi, in je ugotovila, da je to nevarna tica, ki išče lahkoverne žrtve, jih spravlja v zadrego in terja potem od njih večje zneske, žensko zasledujejo.
Iz Celja
In sedaj — konec
Uredništvo zaključuje polemiko o »soncu« in »solncu«. želeli bi samo, da bi nam naš stari prijatelj, s katerim so bili Slovenci vsekdar v »prav posebno prisrčnem, intimnem odnosu,« letos pogosteje sijal, kako nam sije. Tako bi bilo prav in tako bi nam vsem koristil, čeprav ga bodo sicer nekateri pisali z 1, drugi pa — v duhu časa, ki mora štediti — z eno črko ma-nje.
Značilno je, da so nam naši filologi sprožili solnčno pravdo v času, ko najbolj pogrešamo pravega solnca. S papirnatim su-rogatom se, kajpak ne moremo ogreti; najbrž nam s časniškega papirja tudi ne bo posinila luč, » al' prav se piše solnce ali sonce«. Potrpežljivo bomo čakali, da se najprej sporazumejo in zedinijo naši poklicni in poklicani jezikoslovci in za njimi vodilni pisatelji in prevajalci, šele tedaj, ko bomo dobili obsežen in avtoritativen pravopis, ki ga bodo priznali poleg vseh vodilnih filologov tudi vsi vodilni pisatelji, utegne izginiti iz naših knjig, časopisov in časnikov ločitev duhov po »soncu« in »solncu«, po »igravcu« ih »igralcu« itd.
Za sedaj moramo samo priznati, da teh razlik ne jemljemo tragično in da nam poleg vseh številnih kriz hvala Bogu ne
čltafte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
preti resna pravopisna kriza. Upamo, da naši prijatelji v severnem delu slovenske dežele ne bodo izvajali bojkota nasproti dobrim knjigam, katerih avtorji ali prevajalci so se zakleli zoper naš mehld in lepi panonski 1, ki prijaznim Kranjcem kar ne gre iz grla. A tudi vice verza ne bodi zamere med nami. Sicer pa naj nas vse obsine, presvetli in posveti veliki He-lios!	—o.
Pavel Šivic, absolvent srednje in visoke šole drž. konservatorija v Ljubljani, znan tudi po svoji opereti »Oj ta prešmentana ljubezen,« je pravkar dovršil na mojstrski šoli državnega konservatorija v Pragi z odličnim uspehom študije kompozicije in tehnike. Študiral je pri mojstrih J. Suku in V. Kmrzu. Pavel Šivic je uspešno odigral 23. junija v dvorani na Slovanskem otoku v Pragi Lisztov IL koncert, 28. junija pa je praška radio postaja prenašala njegove pesmi za bariton na tekst Franceta Vodnika.
Uspeh Cankarjevega »Kralja na Betaj-novi« v Zagrebu. Včerajšnja »Politika« je priobčila zagrebški dopis znanega literarnega kritika Velibora Gligoriča o uprizoritvi Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Kakor smo na tem mestu že zabeležili, je Cankarjevo dramo uprizoril Studio zagrebškega gledališča. Pri tem gre posebna zasluga bivšemu režiserju mariborske drame g. Branku Tepavcu Gligorič v svojem dopisu graja beograjsko gledališče, ki noče sprejeti Cankarja v svoj repertoar in pravi: »Naša publika malo poznaje Cankara. Ona ga zna čisto beletristički, po fragmen-tima koji se daju, kao priloži slovenačke književnosti, udžbenicima. Onaj Tevoltant-
e— Clrn-Metodovl kresovi 6o zažareM v torek zvečer na gričih in hribih v celjski okolici, Savinjski dolini, na Pohortju in drugih vrhovih. Moška in ženska po-dnužmica CMD v Celju sta ob 20.30 zažigali velik kres med razvalinami Starega gradu. Ob kresu je pel moški abor Celjskega pevtskega dbuštva pod vodstvom pevovodije g. Sesule slavju primerne narodne in umetne pesmi, predsednik anošlke podružnice CMiD g. d'r. Bavidek pa je orisal pomen kresovantja in podčrtal potrebo delovanja Družlbe sv. Cirila in Metoda kot naše velike narodno obrambne organizacije. Pirotehnično podjetje g. Jamka Bovihe je oskrbelo streljano« s topiči, spuščanije lepih raket in razsve-titev kresa in Friderikovega stolpa z bengaličnim ognjem. Kresovanja se je «etos udeležila izredtn.o velika množica »občinstva iz Celja ln okolice. Kres so •žlgali tudi na hribu sv. Jožefa med pokanjem topičev in šviganjem raket, bližnjo K a lv ar i j,o pa so razsvetlili z bengalično lučijo.
e— Pevski zbor šestnaetke te Olomolr-ca prispe na turnej* po Jugoslaviji danes v Celje in ptrireidi drevi ob pol 21. v mali dvorani Celjskega doma koncert pod vodistvom dirigenta g. Jaroslava Tapala. Pokažimo iskreno ljubezen do severnih bratov in obiščimo koncert v čim večjem številu!
e_ Za uprizoritev »Sna kresne noal« v
mestnem parifcu v soboto 8. in nedeljo 9. t m. ob 20.30 so zadnje priprave v polnem teku. V parkiu ob gozdnem dre-viorediu pripravljajo na obširnem prostoru arnitf i teatralno urejene sedeže in stojišča ter napeljujejo vod za razkošno električno razsvetljavo. Za predistavo vlada v Celju in okolici pa tudi v oddaljenejših krajih veliko zanimanje. Vstopnice se diobe v predprodaji v knjigarni Goričanja vdove
e— Nenadna smrt Hilde Holovske, znane avstrijske prvakinje v umetnem dr-sanoiu, je izvala tudi med njenimi celjskimi znanci in prijatelji potrtost. Mlada Hilda Holovska, ki je nastopila v minuli zimi na drsališču v celjskem par-
ku z Izrednim uspehom, bi se bila morala pripeljati v torek s popoldanakiir brzim vlakom z Dunaja v Celje, da preživi, kakor vsako leto, počitnice v pon-zijionu g. Petrička v Liscah, namesto nie pa je prispela popoldne brzojavka s poročilom o njeni smrti
e_ žrtve nesreč. V torek je 16-Ietni avtomehaničnl vajenec Alojzij Kostanj-šek v Ce£u v mojstrovi delavnici pognal motor, ki pa je zadel vajenca z vso silo v desnico ln jo zlomil. V Sveteiki pri Dramiljah je padda 29-letna posestnica Marija Koroščeva pri okopa vanju na njlTi ta>Vo nesrečno, da si je zlomila levico v zapestju. 14-letni delavčev sin Josip Koroža iz Gaberja pri Celju je padel na Dečkovi cesti s kolesa in si zlomil levico. V šmartnem ob Paki si je 55-fletni poštni uslužbenec Martin Klan-čnik pri padcu na cesti zlomil levico. Dalje je padel 10-letni kurjačev sin Avgust Fonda na Polzeli pri nabiranjju lipovega cvetja z drevesa in si zlomil ofoe roki. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Nočni r.apad na Glasaiji. V torek zvečer so štirje moški na Glasziji napadli 74-letnega dninarja Josipa Guzeja z Lave s kamni in ga poškodovali po glavi. Guzej je poiskal zdravniško pomeč v bolnišnici. Tam so mu obvezali rane in ga poslali v domačo oskrbo.
e— S tujimi uram.i je trgoval. V ponedeljek je -vzbiudil 31-letmi delavec Franc Peonik iz Zagreba pozornost, ker je v Razlagovi ulici prešerno zavrgel srebrno žepno uro s srel>rao verižico. Moža so prijeli in ugotovili, da je prodal nekemu dalmatinskemu Ikrošnjariju dve sret>rni uri s srebrnima verižica-ma za celih 32 Din. Že prej je prodal še tri take ore. Piolicijo zanima, odlkod je možak dobil te ure.
Iz Maribora
a— Krasen sprejem Čehosfovakov. Včeraj popoldne so prispeli z zagrebškim brzo-vlakom v Maribor člani in članice ČJ lige iz Brna. Prišlo jih ie S4 pod vodstvom predsednika prof. Filkuke. S prihodom v Maribor so zakliuoitli svoje potovanje po naši državi. Na postaji jih je navdušemo sprejelo mariborsko občinstvo ter tuikaišroji Cerho-s lov akti. Med zastopniki oblasti, druStev in korporacii so sprejeli goste na postaj; podžupan Golouh, predsednik Maribonske JC lige minister v pokoju dr. Ku'kovec, okr. glavar dr. Ipavic, narodni poslanec dr. Pivko, dr. Senjor, dr. Tominšek, dr. Rapoiec, ■g. Bureš in drugi. V imenu mariborskega mesta je goste pozdravil g. Golouh. Narodno žonistvo pa je obsirlo goste s cvetnem. Za IjiubezniMv sprejem se je zahvalil prof. Filikufca, nakar so goste odvedli v odkazama jfim prenočišča. Proti večeru so si ogledali mesto ter banovi-nsko vinarsko in sadjarsko šolo, tejer jih je sprejel ravnatelj gocp. Prid, ki jih je pogostil z rujno kaplijico iz šoliskih vinogradov. Ob 20. so se zbrali -pri družaibnem večeru pri »Orlu«, ki se ga je udeležio tudi mnogo Mariborčanov. Dragi gostje se danes popoMlne z brzovlakom vrnejo v domovino.
a— Občni zbor Tujsko-prometne zveze v Mariboru ie bil v torek ob 17. pri »Orki«. Otvoril i-n vodil ga je predsednik g. dr. Fran Rataj. Poslovno in blagajniško poročilo, ki ie bilo vzeto z velikim odobravanjem na znanje, je podal vodija tukajšnje zvezne pisarne g. Ivan Končan. Po poročilu nadzorstvenega odbora se je razvila doligotrajma in stvarna debata, v kateri so se razpravljala predvsem vprašanja in delovanje dosedanjega upravnega odbora, Pri volitvah sta bili predloženi dve kandidatni listi in je bil nato z absolutno ve&no izvoljen višji državni pravdnik g. dr. Jan-čič. v odboru pa mu stoje o>b strani gg. irnž. Slajimer, ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini Inž. Dietrich, celjski magi-stratrn ravnatelj Ivo Šubic, mariborski Industrijalec Dragotin Roglič, železniški uradnik Bruno Parma in kinopodietrnk Gjuro Valjak. Za častnega predsednika Zveze je
bil soglasno izvoljen podfoan dr. Pirkmajer.
a— Odhod dece na Počitniški dom kra-Ijioe Marije pri Sv. M!artfnu na Pohorju. Deca H. sfeupine odpotuje v torek, dne 11. t. m. ob 9.38 z glavnega kolodvora v Mariboru na Počitniški dom kraljtce Marije na Pohorju. Starši se naprošajo, da pripelfiejo otroke pol ure prej na kolodvor. Prtljago naj prinesejo že dan poprej, v ponedeldet ob 9. uri r Zdravstveni idom, Koroščeva al. 3.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« )e zavarovan za 10.000 dinarjev!
ni Cankar ne dopire do nje, pa ovom prodiranju stavlja prepreke i pozorište, i ako je Cankar snažen dramski pisac i uvek aktualen. Da je aktualen, to se videlo na prikazu Studia, po raspoloženju publike, koja je burnim aplauzima, na mnogim me-stima, prekidala prikazivanje.« -
Breda Šček: Kadar jaz dekle umrla bom... Pod tem naslovom je izšel v Trstu v samozaložbi ličen zvezek 33 ljudskih pesmi za mešan zbor, ki jih je zbrala in harmonizirala naša primorska skladateljica Breda Šček. Zvezek obsega manj znane napeve, ki niso uvrščeni po kakšnem vidnem načrtu, temveč prosto zbrani. Vsi so sestavljeni spretno, spevno, priprosto. Z nekaterimi notacijami (osobito v ritmičnem smislu) se podpisani ne bi povsem strinjal (n. pr. s št. 20), ker jih smatram za kompliciranejše kot so v tem zvezku no-tirane; vendar pa je zaradi repandicije manj znanih popevk priporočljivo, da 6e notirajo dostopnejše, in to ie avtorica v tem primeru tudi storila. Naši, tudi šibkejši zbori, naj se okoristijo s to harmoni-zacijo narodnih napevov, ki se odlikuje po izbirčnosti sredstev in vestnosti, s katero je avtorica skušala zajeti in izraziti latent-no bistvo naše narodne glasbe. Cena zvezku je 36 Din, kar je s posebnim ozirom na lično opremo (naslovno večbarvno sliko je izdelal Tone Kralj) in jasno litogra-fijo jako poceni.	L. M. S.
Pariška lista »Les Nouvelles Iittčraifres« ln »Messageries Maritines« bosta priredila za svoje naročnike 15-dnevno potova nje po Jadranskem morju. Popotni načri obsega tudi obisk Kotora, Cetinja, Dubrovnika, Splita, Trogira in Reke, odtod pa izlet v Postojno.
)
Beograd. 7% investicijsko 44.50 — 45. 4%> •asrarne 25 den-, 6% begluške 33, 35 zaklj.. Vojna škoda 198 zaklj., 8% Blair 34.50 zaklj., 7°/o Blair 32.50 den.. 7°/o Drž. hipotekama banka 50 zaklj., Narodna banka 3790 — 3800, Priv. acrarna banka 213 den.
Dunaj. Dunav-?ava-Jadran 13.98, Državne železnice 16.20, Trboveljska 15-10, Alpino-Montan. 12.75.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (v6e za slovensko postajo) plačilo 30 dni: Pšenica (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 272 do 277.50; baška 77 ke no 283 - 287.50. Koruza (po mbvski tarifi): baška promptna no 122-50 — 125; za j.ilij po 130 — 132.50 Moka: baška sOt po 420 — 425; banatska po 430 _ 435.
+ Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 44 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, erednj»baška, gornjebanatska, baška potiska, baška ladja Tisa. ladja Begej, gor-nisbanatska, sremska 215 — 220. — Koruza: baška. sremska 71 — 73; okolica Sombor 72 — 74; slavonska in baška za avgust 75 — 77; baška bela in baška ladja Ttea 73 — 73; banatska 70—72; baška ladja Tisa in Begej 72 — 74. Oves: baški. sremski in slavonski 87.50 — 92.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 08 _ 100; poletni 66/68 kg 100 — 102.50. — Moka: baška. banatska »02« in sOgg« 345 — 360; »2« 335 - 340; »5« 305 _ 320: »6« 285 _ 290 >7« 185 — 195; »8« 65 — 67-50. Otrobi: baški 52.50 — 57.50. Fižol: baški, sremski beli 95 — 100.
+ Budimpeštanska terniin^a borza (5 t. m.) Pšenica: za oktober 12-05 — 12.07. zi marc 13.36 _ 13.39; rž: za oktober 7.56 do 7.58, za marc 8.61 — 8-62: koruza: za julij 8.38 _ 8.40, za avgust 8.50 — 8.52, za september 8 70 — 8.72.
Eanes tosta oba gospoda nadalje interesentom na razpolago za informacije v Zbornici za TOI, in sicer od pol 17. do pol 18. ure.
Kre«ovI v čast sv. Cirilu In Metodu
so zagoreli v torek zvečer v mariborski »okolici v večjem številu, kakor prejšnja leta, kar je veselo ZLameuJe. Na Melj-skem hribu sta kurila kres posestnik Vi-sočmik in viničar Fak, nižde na pobočju je gorel Se eaen, a najlepši je bil na Stolnem hribu, ki ga je pripravila gc3pa Marija Lohertova. Razen nje in njene dtružine so kresovali na Stolnem hribu njeni najemniki in viničaTji ter lepo stavilo šolskih otrok, ki so navdušeni prepevali naše peami. Na Piramidi je dal zažigati kres g. baron Twiokel, kar moramo istotako ipohvatao omeniti, daljs srta se videla kresova nad Pesrami m pri Sv. Urbanu, ki je bil posebno veličasten. Nekje na Kalvariai so pokali tudi topiči. Tako je okolica Maribora dostojno proslavila god naših diveh slovanskih bflasovestmikov. Izgleda, da bodo ti kresovi pirešii v navado, ker si posestniki in viničarji že ob času rezi spravljajo rožije tik pod vrhunec hriba, da je ttnajo za kres pripravljeno in pTi rokah.
a— Večerni promenadni koncerti v mestnem parku se bodo vršili, kakor lani, tudi letos in je občinstvo nad tem sklepom Olepševalnega in tujskoprometnega društva zelo navdušeno. Prvi večerni promenadn? koncert bo drevi med 20. in 21.30 uro. Igrala bo tukajšnja vojaška godba pod
taktirko kapelnika g. Svobode.
a_ Povratefc dece Iz Počitniškega doma Sv. Martin na Pohorju. Deca I. stau-p;'ne iz Počitniškega doma kraljice Marije pri S-v. Martinu na Pohorju se že vrne po enomesečnem bivanju na letova-n.fu v ponedeljek, dne 10. julija. V Maribor na glavni kolodvor se pripeljejo otroci ob 11.13. Mjih starši se naprošajo, da jih pričakal je j o na kolodvoru.
a— Izreden umetniški užitek bo nedvomno nastop slovitega pevskega zbora »Šest-naetke« iz Olomuca, ki bo v soboto 8. t m. ob 20. v kazinski dvorani. Češki pevci se vračajo s turneje po naši državi, kjer so želi v vseh krajih z njihovo lepo pesmijo krasne uspehe.
a— Dekliška počitniška kolonija »Podmladka RK« se bo odpeljala 10. julija v Ba-karac. Vse deklice, ki so bile sprejete v kolonijo, naj se zaradi podrobnih navodil zanesljivo zglase danes dopoldne ob 9. v dekMški meščanski šoli I. na Stolnem trgu pri voditeljici kolonije.
a— Skok z dravskega mostu. V torek okrog 18.30 so bili mnogoštevilni r-asanti dravskega velikega mostu priče razburljivega prizora, ki se je odigral pred ntihovi-mi očmi. Nenadoma se je vzpela na mostno ograjo 251etna tkalka v Thomovi tovarni v Mlinski ulici Zora Stojkovičeva, stanujoča na Slomškovem trgu 16 in se vrgla v Dravo. Padec je bil vsakomur slišen, zlasti če •te pomisli, da se vzpenja mostni lok 24 m nad gladino reke. Dekle ie za nekaj trenutkov izginilo pod gladino, nato pa se je .zopet pokazalo na površju. K sreči je lovil ■tedaj, v svojem čolnu sedeč, ribe tukajšnji itrgovec g. Franc Dobrajc iz Tattenbachove ulice, ki je od^eslal neimudoma k mladi obupanki in jo s pomočjo drugih ljudi snra-vM v bližini Halbarthove pisarne na levem ibregu Drave iz vode. Dekle je bilo takoj prepeljano z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, kjer si je kmalu opomoglo in bo v najkrajšem času okrevalo. O vzroku svojega obupnega dejanja Stojkovičeva n*v. če podati nobene točne izjave.
ODO-RO-NO Vam je vedno potreben
Ot* tudi *e pot pojosbo ns opaža, veudar §e čut aj^egor duh. Odorono Vas obvaruje tega aeprijeto^gf duha in varuje Vaše obleke madežev.
Normalni Odorono (rdeč kot rubin) ee upora bi is
dvakrat na teden in učinkuje 3 do 7 dni. »Instant< Odorono to uporablja dnevno a-li po potrebi. Ob« sredetv' se prenašata na koio e pomočjo tampona i r<včaj«m.
varuje Vaše obleke.
Dobiva se v vseh trgovinah s toaletnim rn par-
fumerijekitn blago«. Glavao ckladišee: M. Neiraann, Zagreb, Boškovideva 41.	205/1
Trško goro. Zbirališče bo v drevoredu, odhod pa točno ob 13. Na izlet so vljudno vabljeni vsi prijatelji in znanci Sočanov.
n— Otvoritev strelišča novomeške Strelske družine se je vršilo v nedeljo in so se že ob 10. dopoldne pred magistratom zbirali člani in ljubitelji viteškega športa. Novo strelišče ie otvoril predsednik strelske družine orožniški major g. Živkovič, kot govorniki pa so nastopili odbornik g. Me-nard, podpredsednik g. Ogrič in zastopnik oblastnega odbora g. Orehek. Prejšnjemu predsedniku strelske družine in sedanjemu njenemu častnemu članu podpolkovniku g. Dicu je bila izrečena v priznanje velikih zaslug umetniško izvršena diploma. Po govorih je oddal prvi častni strel gospod podpolkovnik Dic, za njim pa drugi gostje. Lepe slavnosti so se udeležili poleg sreskega načelnika, mestnega župana in predstojnikov obeh sodišč tudi številni zastopniki uradov, šol in društev.
Iz življenja na dežel?
Iz ŠGŠtanfa
5— Strelska družina Ravne—Šoštanj bo
imela 9. t. m. ob 15. slovesno otvoritev novozgrajenega strelišča, ki je med najmo-derneje urejenimi strelišči v državi. Družina obstaja komaj leto in pol ter šteje čez 100 članov. Sosedne strelske družine, druga društva in Celjani, posetite prireditev. Vlak iz Celja vozi ob pol 13. Ob pol 14. bo sprejem na kolodvoru, odkoder se bo vršil sprevod na strelišče. Pokroviteljstvo nad otvoritvijo je prevzel ban g. dr. Marušič. Po otvoritvi bo zabava na prostem.
Iz Ptuja
j— Dijaški dom v Ptuju. V Ptuju so realna gimnazija, meščanska šola in nekaj let sem tudi državna moška obrtna šola z odsekom za pletarstvo, ki ima značaj nižje srednje šole. Že leta 1900. je ptujska občina ustanovila Dijaški dom, ki ustreza v vsakem oziru svojemu namenu Gojenci so tu stalno pod nadzorstvom profesorjev in perfektov. V to svrho so na razpolago lepe učilnice, za zabavo pa igralnica z lastnim gledališkim odrom, na katerem se prirejajo lastne gledališke predstave in pevski in godbeni koncerti. Ob lepem vremenu imajo gojenci na razpolago lastno obširno igrališče ob Dravi. V zavodu samem se goji tudi glasba pod vodstvom profesorja konservatorista. Razen strogega hišnega reda moramo omeniti tudi vzorno urejene spalnice in, kar je zelo važno pri mladini, obilno in tečno hrano. Pri hrani se vodstvo zavoda drži načela, da mora vsak gojenec dobiti toliko hrane, kolikor si je sam poželi. Omeniti je tudi, da so gojenci Dijaškega doma pod stalnim zdravniškim nadzorstvom in ima zavod urejene lepe bolniške sobe. Tudi učni uspehi na tem zavodu so vsako leto zelo dobri. Vodstvo zavoda, katerega upravlja poseben kuratorij, je v rokah preizkušenega vodje profesorja g. Vodnika že od prevrata sem. Glede na hude gospodarske prilike je kuratorij na seji sklenil znižati hranarino na 5000 Din za vse šolsko leto. Toplo priporočamo, da se starši, ki nameravajo dati svoje dijake v kak zavod, odločijo za ptujski Dijaški dom. Zahtevajo naj prospekte pri vodstvu zavoda. Dobili jih bodo brezplačno in z obratno pošto.
j— Lepi uspehi potujoče kmetijske razstave. Modri vlak je posetilo nad 4000 oseb. Ves dan do poznega večera so hodile po kolodvorski cesti trume ljudi. Tudi obe filmski predstavi sta bili dobro obiskani.
BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal v četrtek ob 21. nemški zvočni tilm »M"-zikama žena« m novi Foxov žurna.'.
ka— Tujski promet v prvi polovici leta.
Statistika, ki jo točno in vestno vodi tajništvo Tujsko-prometnega društva o gibanju tujcev v Kamniku, nam kaže za prvo četrtletje prav neznatne številke. V Kamnik je v prvih treh mesecih prišlo samo 14 tujcev, največ v poslovnih zadevah, ki so tu prenočili 32 noči. Statistika za drugo četrtletje pa nam izkazuje nad vse razveseljive številke, ki nam kljub vsem neprili-kam obetajo, da bo tudi letošnja sezona živahna in morda še uspešnejša od pretekle. V aprilu, maju in juniju ie posetilo Kamnik 69 tujcev, med njimi 52 Jugoslovanov, 10 Italijanov in 7 pripadnikov raznih narodnosti. Vsi ti tujci so bivali v Kamniku 1998 noči, to se pravi, da je vsak ostal v našem mestu povprečno 28 do 29 dni. To je brez dvoma prav 'epa številka. Pripomniti pa moramo, da v tej statisiiki niso upoštevani oni tujci, ki so bivali ss-mo eno noč v Kamniku.
ka— Rimskega zida sicer nimamo v Kamniku, vendar pa imamo na G-rabnu nad 2 metra visok zid, katerega varujemo tako skrbno, kakor bi bil bogve kakšna posebnost iz rimskih časov. Pa je prav na sprotno. Ob novem, lepem poštnem poslopju predstavlja ta zid žalosten ostanek nekdanje zidane ograje. Njegova zunanjosj: nas obupno poziva, da ga vendar že enkrat spravimo s poti.
Iz Novega mesta
n— Komemoracija pokornemu narodnemu voditelju Vekoslavu Spinčiču se bo vršila, kakor smo že javili, v soboto ob 8. zvečer v okrašeni dvorani meščanske šole. Kot slavnostni govornik bo nastopil znani narodni delavec in publicist g. Andrej Ga-bršček iz Ljubljane, ki bo orisal življenje velikega narodnega voditelja in borca Spinčiču Na svečanost so vabljena vsa narodna kulturna društva in ker ni vstopnine, smo prepričani. da bodo Novomešča-ni v polnem številu počastili spomin velikega narodnjaka. Drugi dan bo izlet na
življenja
Iz
in sveta
Motorni čoln bodočnosti
Predsednik Roosevelt na letovišču
Razstava francoskega ženskega tipa
Lodovico Arlosto
Tretji zakon Čaru sove vdove
Kakor poročajo iz Newyorka, se bo vdova po slavnem tenoristu Carusu, ga. Doroteja Carusova. ki šteje 40 let, v kratkem poročila v tretjič. Nje novi mož je bivši ameriški diplomat in bankir dr. Holder, vdovec s tremi otroki.
Šest žrtev strupenih gob
V Tapolczi v bližini Blatnega jezera sta «boleli dve družini zaradi gob. šestnajst oseb so morali s> težkimi znaki zastrupitve oddati v bolnišnico, šest jih je že umrlo.
Angleški inženjer Charles Thornton
s svojo hčerko. Thornton je bil, kakor znano, eden glavnih obtožencev v senzacionalnem procesu proti nameščencem angleške Vickersove družbe v Rusiji, ki je imel za posledico prekinitev odnošajev med Anglijo in sovjeti. Obsodili so ga na razmeroma nizko kazen, sedaj pa so ga z drugim soobto->enim angleškim inženjerjem nenadoma oprostili, kar je privedlo do zopetnega zbli-žanja med obema državama
eden med največjimi italijanskimi epični-mi pesniki, je umrl pred 400 leti. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev »Orlando Furioso« .
Premeteni tihotapci diamantov
Preteklo jesen smo poročali nekoč o mladi, elegantni dami, ki je često potovala iz Belgije v Nemčijo in nazaj, vedno po isti progi. Nemški cariniki so sumili, da se bavi s tihotapstvom, a tudi najstrožji pregledi niso imeli uspeha. Tedaj je skrivnost rešilo anonimno pismo, ki je carinske uradnike opozorilo na — oči mlade dame. Eno izmed obeh je bilo namreč umetno. Ko so ga pregledali, so našli v njem debel — diamant. Koliko diamantov je ti-hotapka na ta način spravila čez mejo, se ni dalo več ugotoviti.
Ta genilani trik je navdajal nekega starejšega gospoda iz Nemčije očitno z zavistjo. Mož je čestokrat potoval iz Nemčije v Francijo, ne da hi naši' na njem kaj sumljivega. Pri zadnjem potovanju pa ga je doletela usoda v podobi nenadnega obolenja na slepiču. Čeprav se je branil na vse kriplje, kar so razlagali s strahom pred operacijo, so ga morali še na obmejni postaji operirati in tedaj so iz njegovega telesa spravili dve majhni škatlici, v katerih so našli diamante. Takšne škatlice je mož pred prehodom čez mejo požiral, dokler se mu ni telo končno samo uprlo in ga izdalo.
Njegovo idilično posestvo Campobello pri New-Brunswicku, kjer bo prebil, kakor
vsako leto, del svojih poletnih počitnic
Selili se bomo
na Aleksandrovo cesto 7
zato prodajamo obleke za gospode in blago v poljubnih množinah, dalje razna oblačila po globoko znižanih cenah.
Drago Schwab, Ljubljana«
Douglasov vzorni zakon
čitafte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
je ob 67 kg lastne teže dvignil z obema rokama 102.7 kg in dosegel nov svetovni rekord
»Kje pa se človek najlažje nauči plavanja?« »V vodi.* .
... in njegov tragikomični zaključek z medsebojnimi
očitki in ločitvijo
To je bil v resnici vzoren zakon, kakršni so popisani v vzpodbujevalnih knjigah — mislimo zakon med filmskim parom Doug-lasom Fairbanksom in Mary Pickfordovo. Vsa Amerika je imela v njem svoj vzgled in je bila vesela njiju sreče, ki sta živela deset, dvajset let v nepretrganih medenih tednih. Idila je bila mogoče malo kičasta v dobi brezvestnih zapeljivcev in brezsrčnih »vampov«, vendar je učinkovala do-brodejno in vsak vneti obiskovalec kine-
Douglas Fairbanks in Mary Pickford
matografa se je čutil poboljšanega, kadar ju je videl na platnu v vzorni slogi in se zamislil v njiju idilo. Da Šteje veliki »Doug« že več nego petdeset let in da je njegova Mary komaj za desetletje mlajša, to ni nikogar motilo, kajti Doug je kakor prej nastopal kot veMki junak, ki ščiti s pogumom in močjo zasledovano nedolžnost, Mary pa je postajala itak od leta do leta nedolžnejša in plavolaeejža. Kakor dva golobčka sta bila.
A sedaj ta strašna vest! Ločitev! Raz-poroka! Ljudje ne morejo svojim očem verjeti. Mislili so prvotno samo na reklamen trik, kakršnega se hollywoodski zvezdniki in zvezdnice često poslužujejo, da bi ljudje ne pozabili nanje, in ki figurira v tem področju takoj za ropom dragocene ogrlice ali poskušeno ugrabitvijo. Toda motili so se. Zdaj gre izjemoma za krvavo resnico. Mary izjavlja, da z Dougom ni mogoče vztrajati, njegov značaj je slab, prepirljiv, neznosen, neviteški, skratka bolje da se ločita. Doug molči, a njegov molk presneto jasno govori o tem, da bi znal tudi on povedati kakšno o golobici, ki se imenuje Mary Piokfordova. Da ni prav tako sladka in vdana, kakor na platnu, to so si skeptiki v zakonskih zadevali itak že prej mislili. Zano pa je bilo vsem, da je bila navzlic sladkosti, na katero so Jo vezale pogodbe s filmskimi družbami, prav izborna gospodarica, ki se je razumela na posle. Ni bala samo voditeljica lastne filmske družbe, ampak tudi upravna svetnica velikih finančnih zavodov — in te stvari ne dišijo preveč po idilah in sladkostih v zakonu. Naj ai bo kakor hoče, zdaj je prišlo vsekakor na dan, da niti ta naj-vzornejši med zakoni ni bil tako vzoren, da bd ga bilo mogoče prožiti prepričanim samcem kot dokaz za vzornost zakona sploh in v bodoče ne bo nobenemu filmskemu paru več lahko opozarjati z idiličnostjo svojega zakona občinstvo nase.
Francoski umetnostni kritik Waldemar George trdi, da se tipična francoska ženska lepota v teku stoletij ni spremenila. V dokaz prireja razstavo s slikami in plastikami, ki prikazujejo francoske ženske od začetkov galske umetnosti do sedanjosti. Med izbranimi modeli so med drugimi angeli iz katedral v Reimsu in Chartresu, madone slikarja Maitre de Moulinsa, portreti Cloueta, Mignarda, Peyronneauja, IngTesa, Degasa in drugih. Pri vseh teb slikah in plastikah bo razen obraza vse zakrito, celo lasje, da ne bodo različna oblačila in pričeske motile gledalca v primerjanju. George pa hoče pravi francoski ženski tip poiskati tudi med njegovimi živečimi zastopnicami in je organiziral v to svrho lokalne konkurence po vseh delih Francije ,ki naj bi izbrale med lepoticami tiste, ki ustrezajo po obrazu in njemu določenem tipu. Izbrane lepotice pojdejo v Pariz in bodo obiskovalcem dajale priliko za ocenitev, ali so živeče dame res tako podoiroe damam iz preteklih časov, odpovedali pa se bodo morale vsakršnemu ol9-pottfcenju obraza.
Američan Davies je konstruiral nov tip motornega čolna, ki ga je ponosno nazval »univerzalni čoln«. Čoln žene propeler, ki je nameščen izven vode. Novi čoln premaga
baje z lahkoto vse ovire v vodi
VSAK DAN ENA
Dunajčanka Hilda Holowska
znana avstrijska in bivša evropska prvakinja v umetnem drsanju, je v ponedeljek umrla na Dunaju na posledicah operacije slepiča v cvetu svoje mladosti. Stara je bila žele 16 let. Holowska je bila znana tudi pri nas. večkrat je gostovala v Celju, kjer ima sorodnike
Skopi „nesmrtniki"
Francoski prosvetni minister de Monzie je te dni spravil Francosko akademijo v zelo neprijeten položaj, ko Je naslovil na njene »nesmrtne« člane vprašanje, kako upravljajo svoje številne ustanove. 2e delj časa so si ljudje šušljali, da je to upravljanje malo preveč skopuško in v neskladnosti z nameni visoke akademije. Tako je akademija v preteklem letu iz ustanove vojvode Aumalskega imela 1,200.000 frankov dohodka, a pretežni del te vsote je šel v nogavico in le 1 odstotek, reci in piši en odstotek ali 12.000 frankov, so uporabili po zadnji želji ustanovitelja za podpiranje bednih intelektualcev. Javnost Čaka z napetostjo, kako se bo končala ta afera.
Hudobna cigareta
Cigareta kadilcu diši in je dobra, gotovo. Toda zdravnik, ki skrbi za dobrobit posameznika, kakor celote, ima vedno dovolj razlogov, da si ogleduje »zlato tra-vico« pobližje in razvoj živilske kemije mu tako rekoč neprestano bistri pogled za njene šibke strani. Tako je uspelo nemškemu zdravniku dr. Neumannu, da je odkril novo slabo lastnost tobačne zeli. Ta slaba lastnost je v tem, da požre kadilec s tobačnim dimom in nikotinom več — metilnega alkohola, nego je njegovemu zdravju godno.
Od kod metilni alkohol v tobaku? To se dogaja na sledeči način: Pri kajenju, bodisi cigarete, cigare ali pipe, nastaja iz olesenelih delov tobaka katran. Cim več teh delov, tem več katrana, iz katerega se poraja spet metilni ali lesni alkohol. Najbolj oleseneli deli tobačnega lista so naravno peclji in listno »žilje«, zato bo odstotek metilnega alkohola zavisel od tega, v kakšni količini so žile in peclji primešani zlati travi. To pa je tako, da jih smatrajo sicer za odpadek, a vendar jih uporabljajo pri izdelavi tobaka. Njih količina znaša približno četrtino vsakega tobačnega lista in to četrtino predelujejo s stroji v primerno obliko, da se le malo loči od pravega tobaka. »Žalostno pa je to,« piše dr. Neumann (in njegova izvajanja veljajo pred vsem za Nemčijo), »da poraba ži-lja in pecljev kot primes čedalje bolj narašča, tako da domači odpadek ne zadostuje več in so ga začeli že uvažati iz ino-stranstva!!« To se pravi z drugimi besedami, da mora kadilec požirati čedalje večje količine metilnega alkohola ki je zeio hud strup in ki mora človeka sčasoma napraviti težkega bolnika ...
Hiša jetnikov In usmrtitev
Razstava stoletnega obstoja dunajske kaznilnice
v porotnem traktu prvega dunajskega kazenskega deželnega sodišča so otvoriii majhen, toda skrbno organiziran in zanimiv »muzej kaznilnice«, ki ni namenjen širši javnosti, temveč v prvi vrsti kaznil-niškim uradnikom in uradnikom sorodnih strok .domačim in tujim kriminalistom, slušateljem prava itd. otvoritev se je izvršila za priliko stoletnega obstoja deželnega kazenskega sodišča in muzej je orge-nična dopolnitev znanega policijskega muzeja v istem mestu, ki je urejen bolj po kriminalističnih vidikih. Majhen pregled v novem muzeju razstavljenega gradiva naj nam pokaže njegove znamenitosti.
Tu so razstavljene predvsem slike in predmeti ,ki spominjajo na staro dunajsko kriminalno sodišče na trgu Hoher Markt, kjer so pred sto leti izrekali sodbo in izvrševali justifikacije. Tu je stal tudi sramotni oder, na katerega spominja med razstavljenimi predmeti zanimiva priprava z odprtinami, skozi katere je molela delinkventova glava in roke. Do 1. 1868. eo se pozneje smrtne obsodbe izvrševale v okraju Favoriten na prostem in je tem dogodkom vedno prisostvovala velika množica radovednih gledalcev, med katero bo delili oficialen popis dejanja, ki ga je moral zločinec plačati s svojim življenjem. Ob takšnih prilikah so potujoči pevci prepevali in prodajali po mestu in po sejmih tudi tako zvane »moritate«, daljše ali krajše pesmi ,ki so v naivno krvavem stilu pripovedovale zgodbo usmrčenega zločinca. Muzej hrani zelo važno zbirko teh moritatov in omenjenih oficialnih poročil, ki kažejo nazorno .kakšna je bila dušev-nost tedanjega uradnega in ljudskega prava.
Od navedenega leta so se justifikacije Vršile samo na zaprtih dvoriščih sodnih poslopij in mnogo razstavljenega materiala spominja na zločince, ki so pred mnogimi desetletji vzbujali v solidnih državljanih grozo zaradi svojih dejanj in ki jih je ptrla roka pravice oz. Jih zadavila krvni-kova vrv. Razstavljena je na primer kompletna oprava celice, v kateri so prebili na smrt obsojeni svojih zadnjih 24 ur. Ta oprava je bila dokaj skromna: železna postedj, preprosta miza s križem in dvema svečama, atol, vedro in lesena posoda z vodo. Ob mizi Je obsojenec po-r.žil zadnjo večerjo, ki si ji je sestavo lahko naročil sam in ki so mu jo plačali lz državne blagajne, če je bil brez imetja. Takšna večerja .sestoječa n. pr. iz dunaj-
skih zreskov, solate, vina. smotk itd. je veljala 7 avstrijskih kron .dočim je zahteval kr\-ni k za svoj posel, za svoje pomagale, material za justifikacijo in dnevnice tudi 80 in več kron. v posebni stekleni omari hranijo tradicionalni črni krvnikov klobuk, žebelj iz vilic, razne kose krviu-ške vrvi itd.
Manj grozotni, a morda še bo^" zanimivi so predmeti, ki so razstavljeni v oospb-nem oddelku in kažejo lepe ročne izdelke jetniških rok. Neka kaznjenka je izdelala n. pr. krasno altarno pregrinjalo z žiivo-pisanimi cvetličnimi motivi .veliko pozornost vzbuja tudi oblačilo, ki ga je izdelala neka roparska morilka za jetnišk^ea rtu-hovna. Med izdelki ,ki so jih napravili jetniki v svoji samoti na skrivaj je omeniti vsakovrstne stvari iz krušne sredice, lesa, pločevinastih koscev in vrvic. Iz sredice sta izdelani n. pr. prava ruska trojka in krasna kaseta z motivom vrtnic na pokrovu, primitivna in komplicirana glasbila iz omenjenih materialov, šopi kart in podobni izdelki kažejo, kako so si jetniki preganjali smrtni dolgčas.
Za kirurge posebno zanimiv je oddelek, ki vsebuje vsakovrstne predmete, s katerimi' so se kaznjenci skušali spraviti na oni svet. Požirali so n. pr. žeblje, kose železa, lasnice, peresa, celo rezila britev in vilice — in vendar so Jim te predmete z operacijo brez nadaljnje škode pobrali iz želodca in samo v enem primeru je nekemu ujetniku uspel samomor na ta način Da spada v ta oddelek tudi razno orodje, s katerim so si skušali kaznjenci priboriti zlato svobodo, se razume samo po sebi, isotako naprave, s katerimi jim pravica skuša onemogočiti +ak=-ae načrte; Kaznil-niške signalne naprave, orožje Itd.
Tako nudi muzej v resnici poučen in iz-ČT>en vpogled v kazniiniško življenje naših dni ,a pred vsem v zgodovino"njegovih zadnjih sto let.
Dr. Kurt Schsnitt
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotlku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jo-sefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Monakovčan Wolpert
novi nemški minister za narodno gospodarstvo, ki je prevzel to funkcijo po Hugen-bergovem padcu
ANEKDOTA
Marki de Latour - Maubourg Je v bftki pri Lipskem, ki »e je je udeležil pod Napoleonom, izgubil nogo. Ostanek je bilo trflf ba amputirati in to ni bila bogve kako prijetna zadeva, ker uspavil takrat Se niso poznali in gospotfje vojaški kirurgi tudi niso bili preveč nežni v svojem poslu. Navzlic temu ni pogumni vojsčak tremi niti z očesom ,ko je bfl pod nožem. Nasprotno, med tem ko mu je kirurg rezal ud, se je obrnil do svojega vojaškega sluge ki je krčevito jokal in g;a skušal potolažiti z besedam,!: »Ne joči vendar tako, saj mi boš v bodoče loščil samo en ško* renj!«
ŠPORT
Kaj pravite, kdo je prav za prav boljši?
Jutri zvečer se bo na igrišču Ilirije končno odločilo, ali imajo pri nogometu prvo besedo sablje ali peresa — Cisti dohodek tekme v
dobrodelne namene
V naši narodni pa tudi športni zgodovini je zabeleženih mnogo dogodkov, ki b1. jih lahko imenovali dvoboje, dasi je ta način obračunavanja medsebojne rivalitete prav za prav germanskega izvora m so se naši dvoboji razlikovali od pravih po tem, da je bih. na vsaki strani po možnosti čim več udeležencev. Ta metoda je mnogo boljša, ker je dvoboj v teh okoliščinah predvsem temeljitejši in daje stranki, ki spravi na noge več pristašev ali sotrud-nikov, absolutno premoč ln sladko zavese, da bo svojega nasprotnika stolkla v sončni
prah.	,
Med prav takšne dogodke, na katere bodo nekoč še s ponosom zrli pozni rodovi, bomo v kratkem lahko prišteli senzacionalno borbo na zelenem polju, ki so si jo napovedali častniki in novinarji m jo bodo jutri zvečer res tudi izvojevali. Saj se ne ve, kdo je bil tisti, ki je izzval in ko je bil tisti, ki si tega ni dal dvakrat reči; dej-5lvo je, da obe stranki zdaj ne popustita -več in se z vsako uro približuje veliki trenutek, ki bo odločil, kdo je boljši. Tam na zelenem poliu naj gospodje s sabljami in gospodje s peresi dokažejo, kaj je nogomet, kako je '„ieba sukati žogo in kako je treba zaigiati, da sta obe enajstorici odlični, sodnik prvovrsten, golov, koliKor jih kdo hoče in publika res zadovoljna. Kdor bo Ljubljani pokazal takšen nogomet, tega bomo priznali, vsi drugi pa naj imajo prazna igrišča in še sramoto povrhu, da še do danes ni30 prišli stvari do dna.
Enajstorica novinarjev, kaj bi govoril Razred zase, stari rutinirani, odlični kot posamezniki in nepremagljivi kot celota! Vrata iuva senior moštva, miren, dostojanstven in preračunljiv do zadnje poteze; kjer stoji on, tam žoga ne gre v mrežo. Obramba je bila pred kratkim pomlajena in je zdaj v formi, da bi moštvo lahko nastopilo tudi brez vratarja. Krilsko vrsto riiči pred vsem izredna lahknkrilost, ki jo usposablja za najdrznejše »polete«; srednji krilec je razen tega večkratni interna-cionalec in je med drugim tudi ponovno nastopil za »Ilirijo« na tribuni. Napadalna vrsta je kvintet, ki ga v tej postavi menda nima celins. Duša vrste je srednji napadalec, ki bo v kratkem slavil 20-let-nico svojega vsesportnega udejstvovanja in ie prav zdaj dosegal višek forme; njegovi streli — posebno z levico — so strah vratarjev a la Zamora. Ob levi in desni ga bosta spremljala dva nevarna »šuterja«, ki sta zate. že izredno popularna po vsej Ljubljani. Kdo bi jih ne poznal, stebrov
novinarskega društva! — Zadnje dni sta baš v ostrem treningu in vse kaže, da nam bo ta trio jutri pokazal edinstvene stvari. Desno joutovo« črto bo stražil po nogah kratki, sicer pa precej daljši zastopnik jezika in peresa, ki mu sploh ne uide nobena stvar, najmanj pa žoga. Na skrajni levi se bo s svojim pičlim znanjem, zato pa z nedosegljivo požrtvovalnostjo udej-stvoval najmlajši član moštva. Mož ima dobro voljo in obeta brez dvoma še mnogo; pravijo, da je včasi igral v nekem moštvu pomembno vlogo, pa je zdaj že vse pozabil, fee celo ime kluba;
Častniki bodo imeli najbrže tudi enajst mož in to je tudi vse, kar smo izvedeli z gotovostjo. Saj je znana stvar, da so vse vojaške stvari strogo tajne in gospodje s sabljami so se za to srečanje zavili v trdovraten molk in anonimnost. Govori se, da pripravljajo svojim nasprotnikom že ob otvoritvi takšna presenečenja, da so jim svetovali, naj si za vsak primer vzamejo s seboj nekaj pomirjevalnih sredstev in pa dve ali tri rezerve. Menda mislijo, da bodo nekateri utekli z igrišča že ob samem pogledu na nasprotnika. Dalje se šušlja, da bodo oficirji v tem dvoboju izkoristili vse svoje taktično znanje in posebno v napadu izvajali svoje »vežbe« s triki, kakršne pozna samo vojska. Skratka, nasprotnik je čudna neznanka, ki se nam bo z vseh strani razkrila šele tedaj, ko bo stala pred nami in se bo žoga že z bliskovito naglico valila proti raznim oviram, ki jih bo imela to pot toliko kot še nikoli.
Ker bo tekmo sodil strokovnjak, ki je priznan kot pristaš načrtov za sporazum in prijateljstvo, lahko tudi mi prevzamemo garancijo, da se ne bo nikomur skrivil las in se bosta nasprotnika po vročem boiu brez dvoma razstala ohlajena in pomirjena Slednje je končno postranski namen prireditve; glavni je izrazito dobrodelnega značaja. Zato vabimo ljubljansko občinstvo, ki tako težko čaka vsak večji dogodek na zelenem polju, naj vsaj jutri ne zamudi prilike in naj si ogleda to ogorčeno borbo najbolj ogorčenih nasprotnikov, kar jih je kaaj videlo nogometno igrišče.
Stopite torej po vstopnice za predstavo: Tekma med sabljo in peresom ali 22 mož preganja eno žogo!
Samo po sebi je umevno, da bo ves čisti dobiček šel v dobrodelne namene, častniki ln novinarji so sklenili, da bodo poslali nekaj bednih rudarskih otrok na počitnice na morje. Zato vsi na tekmo v petek zvr čer:
Vienna: Ilirija 4 :1 (2 :1)
Modro-rumeno moštvo \ lenne iz Dob ie nastopilo v isti postavi, s kater* ie i oralo v nedeljo v Milanu in nbcutllivn
izgubilo bitko:
Horeschovskv, Rainer, Schmaus. Kaller, Hofinaim. Machu, Brosenbauer, Adalbrec.ht. Gschweidl. \Vortmann. Erdl.
Iliriia: Rožič, Žitnik II.. Beralez, Ln-terreiter, Varšek. Belak, Ilovar. Lah, Sveti c, Doberlet, Pfeifer.
Glede kakovosti ie bila med obema moštvoma velika razlika. Rezultat ne sine motiti, ker bi bil po šansah navsezadnje lahko tesneiši, po pokazanem znanju nogometa na ne bi smel znatno večji rezultat prav nič presenečati. Dunajčani so se radovoljili z ležerneišo igro. kar je pri nekaterih, ki hočeio videti borbo, vzbudilo precej nevolie. Tako pa se je borilo samo eno moštvo, domače, ki je res v poštenem trudu dalo iz sebe vse. avstrijski prvak pa se ie omeiil na demonstracijo svoje tehnične superiornosti.
Mnogim bo še v spominu lansko Kapido ro gostovanje v Ljubliani, toda kakor je tudi Ranid Potovo moštvo evropske klase, ga vendar Vienna prekaša po tehnični ?*-fla ienosti celote in poedincev_ Vsak igrač ima v malem prstu vse elemente nogometne isre. stoning in driblir.g v vsaki poziciji. plače m en t, pokrivanie nasprotnika in odkrivanje lastnega tovariša, start, kolikor ga je sploh bilo treba, vse to _so jim samo po sebi razumljive stvari. Pri vsem pa do skrajnosti racionalizirana ekonomija energij, tako da so biH še povsem sveži. ko is protivnik že davno prišel ob svojo poslednjo sapo Edinstvena je njihova igra 7. glavo, a v preciznih kombinacijah so toliki mojstri, da pridobivajo, čeprav raren krili nihče ne napravi niti enega hitrega koraka, s samim primernim posti-raniem prav naglo na terenu in so na mah prrd nasprotnim golom.
Vsem tem vrlinam je roperstavilo domače moštvo svojo požrtvovalno igro. Od vseaa začetka so se halfi omejili skoro izključno na obrambno delo. tako da so belo-zeleni igrali skoro ves čas z najmanj štirimi hranilnici. Tako oiačena obramba je bila zelo neprehodna ovira in je prav zbog te okolnosti igrala zelo uspešno. Ce ji je napad, proti kateremu je morala igrati. kljub temu štirikrat potrese! mrežo, se temu pač ni dalo izogniti v danih prilikah bi bila tudi marsikatera močnejša obramba morala kapitulirati. S tako taktiko pa je bil napad navezan večinoma sam nase, in če se je tu pa tam povzpel do energič-nejših in nekajkrati z lepimi kombinacijami izvedenih potez, mu je to samo pripisati v dobro. V napadu je 1 il najmočnejši in najbolj agilen Lah, imel je pa v svojem krilu malo razumevajočega tovariša, ki tu di najlažjih nalog ni znal pozitivno rešit' I'ač pa je bil Pfeifer vsaj v prvem polčasu parkrat zelo nevaren s svojimi pobegi, ko pa je postalo njegovo orožje očito. mu <?a je nasprotna obramba kmalu odvzela. Varšek se je trudil, da bi ohranil vez med napadom in obrambo, pa je uspeval samo prvi del igre, v drugem so mu moči pošle
Igra je bila kljub vsemu lepa, precej fair. Že v začetku jc bilo videti, da bodo gostje diktirali način in stil igre in so res do konca imeli večinoma oni opraviti z žogo Semtertja se je igra odpirala. V 34. min pa je bil ilirijanski nenadni pritisk le nekam prekrepko izveden, Svetic je bil na strelu v neposredni bližini golove črte in si dunajska obramba ni znala drugače pomagati kot s nepravilnostjo. F.naistka je bila pač edini izhod iz situacije in Lah jn je z neubranljivo bombo pretvoril. Toda
že po par trenutkih je Adalbrecht pokazal svojo umetnost v dribliugu, izognil se je gotovo petorici in s krepkim strelom vzpostavil ravnovesje, pač edinstven primer individualne nogometaške akcije. Tik pred žvižgom je Gsch\veidl ustvaril situacijo Brosenbauerju, ki je iz par metrov povišal na 2 : 1.
Drugi polčas je kar v začetku prinesel gostom tretji uspeh po Adalbrechtu, ki je pri tem nerahlo odrinil Varška, in medlem ko je ta reklamiral foul, je prvi hladnokrvno plasiral v mrežo. Potem se je dolgo nadaljevala igra iz prvega polčasa: z žogo so večinoma operirali gostje, toda tudi domači so z nagli-begi prihajali v nasprotno polovico, ne da bi si mogli izdelati kaj prida šans. Nasprotno so se Dunajčaii mnogo gibali v bližim nasprotnikovega kazenskega prostora, trčili so pa v žilavem obrambnem delu nasprotnikovem na toliko ovir, cia jim ni bilo mogoče izrabiti, vsaj z lahka ne, niti najbolj skrbno izgrajenih napadalnih akcij. Sele v 2S. min. sta Erdl in Wortman pri levem kornerju izdelala čisto pozicijo, tako da ni preostalo Gschvveidlu drugo, ko da potisne lepi pas v mrežo.
Sodil je g. Zupan, ki je napravil nekaj pogrešk.
V ostalem je bila igra povsem prijateljska in fair, zato ni imel g. dr. Planinšek posebnih težkoč. Sodil je prav dobro.
Krasen uspeh Draška Wilfana na Dunaju. Koncem junija je Drasko NVilfan nastopil pri plavalni tekmi W. A. Ca in zmagal v disciplini 100 in hrbtno v izbor-nem času 1:13.5 min.! Doseženi rezultat 'je znatno boljši od jugoslovenskega rekorda v 1:18.1, ki ga brani on sam. Wilfa-nov rezuUat je v letošnji plavalni sezoni najboljši, ki ga je dosegel kak plavač na kontinentu. Saj beležijo najmočnejši evropski hrbtni plavači naslednje najboljše letošnje rezultate: nemški reprezentant in edini evropski plasirani hrbtni plavač na zadnji olimpiadi v Los Angelesu Deutsch, 1:14 2, madžarska reprezentanta Bitskev in Nagv 1:16.1, češkoslovaški rekorder in prvak "Heilng 1:15.2, francoski prvak in rekorder Noual 1:16.2, dočim so rezultati najboljših italijanski, belgijskih in avstrijskih hrbtnih plavačev kakor tudi onih iz severnih držav (Danska, Švedska in Nor-
veška) šc slabsi.
Motosavez kraljevine Jugoslavije razpisuje državno gorsko prvenstvo, ki se bo vršilo v skupni prireditvi MK Ilirije na gorski progi na Ljubelju 8. avgusta t. L Prijave sprejema tajništvi MK Ilirije, Miklošičeva 15, z oznako »Vozim tudi za klasifikacijo državnega gorskega prvenstva«. Točen razpis je razviden v službenem glasilu MSKJ »Motor Športu« od 28. iunija-
MK Ilirija razpisuje o priliki proslave 20 letnicc 6. avgusta jubilejno mednarodno motocikliško gorsko hitrostno dirko na Ljubelj. Začetek tekmovanja ob 10. dopoldne. Start ob pristavi g. baron Borna, cilj vrh Ljubeljskega prelaza (5 km 150 m). Prvi zaključek priiav IS. t. m., končni zaključek 27. t. m. Pismene prijave je poslati tajništvu MK Ilirije Miklošičeva 15. Obširni razpisi so že razposlani vsem klubom. Vsak torek in petek zvečer sestanki odbora in članstva v restavraciji Fritz oziroma v kavarni »Evropa«.
Pokalna nogometna tekma v Celju za pokal MO bo danes ob 18.15 na Glazijl med SK Olimpom in SK Juif. slavi jo.
ASK Primorje (tajništvo). Drevi ob 20.30 plenarna seja centralnega odbora pri Slamiču na Gosposvetski cesti. Sekcijski načelniki naj pripravijo svoja poročila.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17.30 naprej obvezen trening za vse nogometaše, razen liginega moštva. — Kolesarska sekcija vabi vse člane in odbornike na setanek v petk v prostorih Delavske zbornice ob 21. Polnoštevilno zaradi važnih sklepanj.
SK Ilirija. Seja načelstva nogometne sekcije bo danes ob 20. v kavarni Evropi. Vsi odborniki nujno vabljeni.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). — Danes ob 17. trening s T-iglavom. Vsi točno! Seja odbora uprave igrišča ob 20.30 pri Beliču.
§okol
Veliko slavje praznuje Sokolsko društvo Ljubljana IV., ko razvije v-nede-Ijo, 9. t. m. ob 15. uri svoj društveni prapor. Prireditev bo združena z javnim nastopom in veselico. Bratska društva se zbirajo s prapori ob pol 14. uri pred Mestnim domom na Krekovem trgu. Vabimo narodne noše, da se udeleže slavja v čim večjem številu.
Jezdni odsek Sokola Ljubljana poživlja brate, da se udeleže razvitja prapora Sokola Ljubljana IV. v nedeljo d*ne 9. t m. Sestanek kakor običajno ob 13. Konji na razpolago.
Sokol v Cerkljah pri Kranju vabi prijatelje Sokolstva, da se udeleže v nedeljo 9. t. m. sokolskega praznika, ki ga priredi V. skupina kranjske sokolske župe. Pridi te! Iz Ljubljane je ugodna avtobusna zveza od kavarne Evrope ob 12.45.
Sokol v Kranjski gori je priredil v soboto 1. t. m. zvečer pred spomenikom padlih vojakov slovesnost, posvečeuo spominu žrtvam svetovne vojne. Slovesnosti so se udeležili tudi strelska družina z zastavo, vsi uradi in ogromna množica ljudstva. Spomenik je bil ves v cvetju. Oba govora pri svečanosti in zapete tri žalostinke so globoko ganili občinstvo. — V nedeljo 2. tega meseca pa nam je Sokol podal obračun svojega dela. Na slavnostni akademiji, ki se je vršila na okrašenem vrtu hotela »Razorja« s pestrim sporedom, so se nam predstavili prav vsi oddelki Sokola, ki so vsi bili deležni odobravanja. Uspeh prireditve je bil v moralnem in v materialnem oziru prav dober.
25 letnica Sokola v Črnomlju. Letos se dovrši 25 let, odkar je bil v Črnomlju ustanovljen Sokol. To pomembno obletnico bo Sokol proslavil svečano v nedeljo 9. t. m. S svečanostjo bo združen javni te-
lovadni nastop, nato pa bo ljudska veselica na vrtu in v dvorani Sokolskega doma Bratska sosedna društva so vabljena, di proslavo v čim večjem številu posetijo Ker bo proslava na nedeljo, pričakuj« društvo tudi obisk prijateljev Bele Krajine iz Ljubljane in drugih krajev. Železniške zveze zelo ugodne.
Sprejmemo takoj
gradbenega inženjerja
statičarja
z odlično prakso v vodstvo gradb. Pismene ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Silesia«. 8252
Inserirajte v „JUTRU
M
Mladeniško lepoto obraza ohranite s stalno uporabo dokazano fine Porenal-kreme. Mastna Porenal-krema, uporabljana preko noči, varuje, pomlajuje ln obnavlja kožo, a suha Porenal-krema kot podloga pudru, zožuje velike pore, drži odlično puder in olepšava obraz. Porenal-kremam je odveč vsaka reklama, kajti učinkovanje presenečat Ena tuba suhe ali mastne Din 18.—.
Najfinejši puder, ki odlično drži, a ne prepušča znoja, zelo fino parfimiran, nežen, v prekrasnih barvah, zajamčeno neškodljiv, to je Porenal-puder, edinstven svoje vrste. Ena škatlica Din 24.—.
Olepšava joče Porenal-milo ustvarja blago, istoimensko penasto kremo, ki blagodejno deluje ne samo na čistočo, temveč tudi na lepoto obraza in rok. En komad Din 12.—.
Mnoge žene so nesrečne, ker se prekomerno pote, kar povzroča neprijetnosti največjega pomena. Ako uporabljate ORonit-vodico, se iznebite te neprijetnosti takoj, kajti znojenje in istočasno tudi neprijetni duh potu prestaneta momentano. Ena velika steklenica Din 30.—.
Solnčne pege in rumene madeže odstranite naglo in zanesljivo z uporabo holand-ske mlečne kreme. Uspeh preseneča, a učinkovanje je naglo. En lonček Din 15.—.
Dlačice izginejo za vedno z obraza, rok, nog, prsi Itd., ako uporabljate Erbol-prašek. Delovanje naglo in zanesljivo in ne škodi koži. En lonček z navodilom Din 15.—.
Ako imate jako mastno lice, se Vam delajo ogrel in velike pore, ki se ne dajo prikriti tudi z najdebelejšo plastjo pudra ali šminke. Ako pa redno masirate svoj obraz zjutraj in zvečer s Pore-mlekom, boste do-
bili presenetljivo naglo izredno lepo ln čisto polt. Ena steklenica z navodilom Din 32.—.
Namesto mila pasta Majalis umije Vaš obraz in obenem uspešno neguje lice. Ta pasta se priporoča damam, ki ne prenesejo niti naj blažjega mila, a hočejo vendar imeti sveže umito in čisto lice. Velika steklena doza Din 15.—.
že 30 let najboljša barva za lase, zajamčena v zanesljivosti delovanja, trajna, enostavna v uporabi, prekrasne barve od zlato-rumene do črne, je samo Oro-barva. Ena garnitura z navodilom Din 30.—.
Izpadanje las in prhljaj momentano prenehata z uporabo vode od kopriv. Najstarejše in edino zanesljivo sredstvo za uspešno nego las, ki postanejo bujni in bleščeči. Velika steklenica Din 30.—.
Ne pozabite, da so roke zrcalo vsake žene, toda ako želite, da Vam bodo lepo bele, gladke in mehke, kljub hišnemu poslu ali športu in pisarni, nadrgnite jih s samo malo specialno Jefais Blanc kremo. 1 tuba 10 Din.
Ponos vsake žene — mladeniške grudi za-dobe z masažo eliksirja Eau de Lahore lept oblike in napetost. Steklenica z navodilom Din 40.—.
Za raznežen in profinjen okus se priporoča uporaba najfinejše obstoječe Floria Naisette kreme, ki je uporabna istočasna kot nočna in dnevna krema, in izredno olepšava ln pomlajuje. En lonček Din 40.—
Puder nad pudri za dame profinjenega okusa Je Floria Extra puder. Prekrasen parfum, prekrasne barve, nenavadno nežen. Velika luksuzna škatUca Din 60.—.

Zahtevajte povsod izrecno gornje specialitete v vsaki boljši strokovni trgovini ali pišite: NOBILIOR parfumeriji, ZAGREB, Ilica 34, Jelačlčev trg 15.	90
ZAHVALA
Vam, ki ste nam lajšali s sočutjem najtežje trenutke, vam, ki ste poslali vence na grob in spremili na njivo večnega miru našega nepozabnega pokojnika
dr. MAKSA PIRCA
odvetnika v Ljubljani,
se najprisrčneje zahvaljujemo.
V Ljubljani, dne 6. julija 1933.
Žalujoči pokojnikovi svojci.
8247
Rapid (Dunaj) : Rapid (Maribor) 11:3 (3:0)
Maribor, 5. julija.
V sredo zvečer se je odigrala na igrišču Rapida nogometna tekma med dunajskim profesionalnim klubom Rapidom in mariborskim Rapidom. za nastop renomira-nega nasprotnika je vladal prav velik interes. Podčrtan je bi) še po velikih uspehih dunajskega Rapida na turneji po naši državi, pa tudi vreme prirediteljem ni nagajalo. Tako se je zbralo impozantno šfcp-vilo gledalcev, preko 2000.
Rapid (Dunaj): Raftl, Jestrab. Tau-echek. Skoumal, Smistek, Wagner, Oster-mann. Weselik. Kaburek. Binder. Vitlaftil.
Rapid (Maribor): Kosem, Barlovič, Flak. Fučkar, Baumgartner, Klippstjtter, Verbnik, Baumel. Prinčič. Harainka. Pi-šof.
Moštvo dunajskega Rapida je popolnoma opravičilo svoj renome, ki ya uživa do vsem kontinentu. Vsi igralci so odlični tehničarji. Vzorno obvladanje telesa in kretenj, pasi z nogo ali z glavo so enako čisti in točni, sodelovanje poedinih delov naravnost mašinelno. Start z noge na nogo, od moža do moža. Napad je bil povsem izbalansirana celota. Skupna igra in sporazumevanje med obema zvezama s svojimi krili, cele vrste s halfi, sta bila naravnost vzorna. Halfi so že sami pobirali skoro vse, tako da je ožji obrambi ostaJo bolj malo posla.
Rapid je postavil v polje predvsem iz-borno obrambo. Vratar Kosem je naravnost briljiral in to zlasti v prvem polčasu. Zelo dober je bil tudi Barlovič, ki j". rešil marsikatero zrelo situacijo. Krilska vrsta, ki je rak-rana enajstorice, tudi danes v nobenem pogledu ni zadovoljila. Napad je dela' v splošnem brez vsake podpore od zadaj in je le sporadično prišel v prostor gostov. Oc količkaj smiselnejših akcijah in z malo večjo odločnostjo pred golom bi bil pa tudi ta napad lahko dosegel 2 do 3 gole.
Vsa igia je bila na precejšnjem nivoju in je v tem pogledu odlično izpolnila svojo propagandno nalogo pred polnim igriščem. Le škoda, da se nahajajo naši vodilni klubi leto« z izrazito slabi formi, tako da je bila razlika v primeri z Dunajčani preveč Izražena.
Reprezentančno
stanovanje
v prvem nadstropju palače v centru Ljubljane, pet lepih velikih sob in dva kabineta z vsem kom-fortom in pritiklinami na razpolago za 1. avgust. Del stanovanja se lahko uporabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb ali za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 8212
Goitilno
s senčnatim vrtom in gostilniškimi prostori pod Rakovnikom
takoj ugodno oddam.
Poizvedbe: Dolenjska cesta štev. 33/1.	8268
ZAHVALA
Ob pretresljivi izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, najboljšega očeta, starega očeta, svaka, strica, gospoda
•Antona Gctza
se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, naj-iskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni C. g. župniku na Taborskem, obitelji inž'. Korbitzovi in inž. Dietrichovi, vsem gg. zdravnikom iz Rogatca, darovalcem številnih vencev in cvetja, požarni brambi iz Rogatca in Straže, gg. pevcem iz Rogatca in Rogaške Slatine ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika na katerikoli način počastili.	8275
žalujoče rodbine: G5TZ, PAŠ, FABJAN, HERMAN.
H O T E L
PO STA
OBIŠČITE NOV
Hotel »POŠTA«
V BEOGRADU,
shajališče vseh Slovencev vis-a-vis železniške postaje. Hotel je higijensko urejen, v vsaki sobi tekoča mrzla in topla voda. Najbližji vsem ministrstvom in uradom. — Za obisk se priporoča ravnateljstvo. 7602
Javna zahvala.
Po smrti mojega ponesrečenega sina Aleksandra, ki je bil zavarovan pri zavarovalni zadrugi »Croatia«, mi je ta izplačala vso zavarovano glavnico, čeprav nisem bil upravičen zahtevati izplačilo vsote, ker ni bila premija kljub podaljšanemu plačilnemu roku plačana.
Dolžnost mi je ugotoviti izredno uvidevno postopanje zavarovalnice »Croatia« in se ji kar najtopleje zahvaljujem za kulantno, v gotovini izvršeno izplačilo zavarovane vsote brez kakega odbitka.
Zavarovalno zadrugo »Croatio«, ki je najstarejša zavarovalnica v državi, morem v vsakem oziru kar najiskreneje priporočati vsem, ki hočejo preskrbeti svojce tudi po svoji smrti.	8269
V Ljubljani, dne 4. julija 1933
ALEKSANDER \VISL\K.
V globoki žalosti naznanjamo vest, da je naš soprog, oče, stari oče, stric in svak, gospod
NORBERT MINIBEK
tovarnar
dne 5. julija po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 60. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 7. julija 1933, ob 11. uri iz mrtvašnice Obče drž. bolnice v Ljubljani.
Ljubljana—Maribor, dne 5. julija 1933.
8273
Žalujoči ostali
James OUver Curwood:	44
Hči divjine
Roman
To je bilo aprila mcssca; postaja se je zdela Davidu kakor velik panj, kamor so se zgrinjali gozdni ljudje nalik čebelam, obloženim z zakladi. Po zadnjem snegu je prihajalo z vseh strani na stotine nastavarjev s svojimi kožami. Davidu je bila sreča mila. Bari se je že prvi dan spopadel z velikim psom in bi ga bil skoraj zadavil, in ko jih je David spravljal narazen, ga je tuji pes neznatno ugriznil. Med gospodarjema je. takoj nastalo prijateljstvo. Bouvais je bil Francoz izza Podkovskega zaliva, petdeset milj od Forta Chippe-wyana in sto petdeset milj na zahod od Fond-du-Laca. Bil je lisičar. »Moral sem pripeljati svoje kože semkaj, m'sieu,« je pojasnil, »zato, ker sem se stepel z upravnikom v Fortu Chippewyanu Ln mu izbi! dva zoba.« To pojasnilo je zadoščalo. Zelo se ie razveselil, ko je zvedel, da je David namenjen na zahod. Cez dva.dni sta si zvrhoma natovorila san: z zalogami in odrinila. Sanišča so se globoko vgrezala v zmehčani sneg, a spodaj je bil še vedno debeli led Athabaškega jezera, in pot ni bila slaba, razen da je imel David zmerom mokre noge. Čudil se je. da se ne »prehladi«. »Kaj je to — prehlad?« je vprašal Bouvais, ki je že od rojstva živel v teh krajih. David mu je opisal značilen primer nahoda, in Bouvais se .ie zasmejal »Hdini prehlad, ki ga poznamo tod, je tisti, kadar vam pljuča omrznejo,« je dejal; »in tedaj umrete — naslednjo pomlad. Vselej že spomladi. Pljuča segnijejo.« Nato je pa vprašal: »Čemu potujete na zahod?«
Vprašanje je bilo zadano tako naravnost, da je David moral odgovoriti. »Samo tako. da se nekoliko utrdim.« je rekel. »Potujem, ker nimam drugega posla.« Ali to ni bilo konec koncev dokaj
podobno resnici? Izkušal se je prepričati, da je tako. Toda njegova roka se je nehote dotaknila dekličine slike v prsnem žepu. Bik) mu je, kakor da bi mu trepetala pod prsti. Nezmisetao domišljanje! A prijetno je bilo vendarle. Ogrevalo mu je kri. . Teden dni sta ostala David in Bari ob Podkovskem zalivu pri Francozu. Nato sta zavila okoli jezera proti Fortu Chi.ppewyanu. Bouvais ju je iz samega prijateljstva spremil; moža sta hodila peš, vsak s petdesetimi funti tovora na hrbtu, zakaj na velikih pologih, kamor se je upiralo solnce, že ni bilo več snega pod nogami. Ko je bilo do Forta Chippewyana še deset milj, se je Bouvais vrnil, češ, da je sitna reč, ako si izbil upravniku dva zoba, posebno pa še glavnemu upravniku Chippewyanskega in Athabaškega okraja. »In pogoltnil jih je.« je zatrdil Bouvais. »Hotel jih je izpljuniti, pa ni več utegnil.« Cez nekaj ur se je David seznanil z upravnikom in videl, da mu je bil Bouvais povedal resnico; vsekako sta mu manjkala dva zoba. Hatchett mu je bilo ime. »Hatchet« pomeni »sekira«. Tak je bil tudi videti: visok, tenek, žilav, s ptičjimi očmi. ki so neprestano švigale zdaj sem, zdaj tja, kakor da bi se vsak trenutek bal zasede ali tatov. Tudi David, ki je bil priromal v to pustinjo sam, noseč svoj tovor na hrbtu, se mu je zdel sumljiv, tem bolj, ker je bil belec. Morda je biJ kak prost trgovec, ki si je potuhnjeno iskal mesta. Ali pa — kar bi bilo še hujše — vohun bratov Reveilonov, omrženih tekmecev Hudsonbayske družbe. Nekajkrat je moral prebrati pismo očeta Rolanda, da ga je prepričalo o Davidovi nedolžnosti. Tisti mah se je pa ogrel kakor brezova skorja, če jo vržeš na ogenj, in v petih minutah trikrat stisnil Davidu roko: tako lačen je bi'l družbe belega moža — poštenega belega moža, ne kakega malopridnega konkurenta! Za prvi obed je odprl štiri škatle jastoga. ki jih je hranil še izza božiča, in David je moral tisti večer pozno v noč kvartati z njim. Povedal mu je, da ni oženjen; še Indijanke ni imel pri sebi. Žemsk sploh ni maral. Da ni bilo skrbi za nastavarski naraščaj, bi mu bilo najljubše, če bi bile vse pomrle. Nič prida
jih ni bilo, prav nič prida. Ženska je moškemu samo v breme in v zmešnjavo. Prav zaradi ženske so bili pred davnim časom zgradili v Chiippewyanu utrdbo, ki je'stala še zdaj. Dva dedca iz dveh različnih rodov sta hotela imeti isto žensko; sprla sta se in se spopadla; ta je onemu razklal neumno glavo; med rodovoma je nastalo sovraštvo in boj — vse zaradi ničvredne ženske. Da, ženske so bile strašna bitja. To prepričanje je izraža! s kratkimi, rezkimi odlomki stavkov, kakor da bi se bal. da mu ne bi zmanjkalo sape ali besed ali obojega. Morda je bila vsa reč v kaki zvezi z njegovimi zobmi. Tam, kjer je imel v čeljusti vrzel, je držal ustnik svoje pipe, in kadar je govoril, je ropotalo, kakor da bi stresal kastanjete.
Hatchett je zatrdil Davidu, da je prišel v kar najugodnejšem trenutku. Mila zima je bila zanj na vso moč uspešna. Njegove upravniške kupčije z Indijanci so bile za družbo zelo dobiokanosne, in rekel je, da poide, kakor hitro spravi svoje kože v Fort McMurray, od koder jih pošlje potem v Edmontooi, na dolgo nadzorovalno potovanje, ki je njegovo plačilo za dobro opravljeno dolžnost. Čolni so bili že naJoženi. Čakal je le še tega, da bi se stajal led in bi mogli čolni odriniti po Athabaski, to je, na jug; sam bi pa med tem v svojem velikem vojnem kanuju krenil po Mirovni reki navzgor,, to je, na zahod. Namenjen je bil v Hudson's Hope, od koder je bilo samo še dve sto petdeset milj do cilja Davidove poti. Vse to mu je pokazal na velikem starem zemljevidu. Davidovo srce je poskočilo. To je bilo več, nego je upal. Kar prelepo se mu je zdelo, da bi moglo biti res. »Ce hočete, lahko potujete z menoj.« je rekel Hatchett, ropotaje z ustnikom svoje pipe. »Stalo vas ne bo niti beliča. Delali boste, jedli in kadili. Lep izlet bo. Samo za družbo vas vabim. Časih človek potrebuje tovariša — spodobnega namreč. Led se bo stajal sredi maja. Čez štirinajst dni. Dotlej imava pa še vražje dosti časa za kvartanje.«
Cene malim oglasom
Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ati za ,dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn l.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Aulo-moto«, "Kapital«. »V najem*, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Strofi«, »Vrednote«. »Informacije«. »■Živali«, »Obrt« ln »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
	fj9|£g	Sf	f7/y i* \ J
Za odgovor 3 DlH v znamkah			
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
K(U *	[J;	|>r>; [
nika. plača za vsako f Oestnlo 5*» («r: /a da janje naslova ali za šifro 3 Din. - Kdor sprejema jetnike. pia Ja besedo po 1 Din; za dajanje naslova aH '.a šifro Ki 5 r>in. (5)
Potnika
nesljivega, z« kolonija
n.', n sro išče J. M.ir:<lvoru. Bctn-avs*!
Toth a št. 67 20210-5
Zastopnika
741 S-ovo-nijio išče svetovna tovarna pisalnih strojev. ki n mi i ocarinjeno
a dršre. (io^podje z b niii zvezami in potreb-iv >n kap**«'o® pri jejo v p-i-ev. ponudbe na Ir.ter-nklam. Zag'-eb. Masarv-k.>va -8 — pod br. 2$y-4o.
20209 o
V;*Lka bt>seda 50 par: ji dajan :e naslova ali '.a šifro pa 3 Din. (1)
Zastopnike išče posojilnica
*a obisk privatnih strank, z.i z.aki jučevanje posojil! P mudbe n«: »Kreditna za driign«. L.ub/ava. pp. 307 — Znamki za odgovor!
201-1
Začetnico
z lep m -ivkopisom, ilfemo na trimesečno brezplačno pi-ku-no d ib-.. Ponudbe n« n; a*, odd-lek »Jutra« pod mačko »Pozneje stalna«.
20194-1
Uradnico
sem o prvovrst-no 'pip*a miSko m>e. po-p 'n»ma samost.&j ii" korespondentinjo — i znanje-m slovenske in nem ške stenografije, z daljšo p akt o. sprejme takoj v t.rajmo n<imeščenje večje tiiva'n. podjetje v Ljnb ijani. Zsrla-iti se je osebno s pismeno ponudbo :n a.;i-:eeva': med 11. in 12. uro dopoldne 113 naslov, k' r-<»ve oglastti oddplek ».Jutra«.	20104 1
Postrežnico
ra ziltrai od cca 7. do 9. ure. in sobote zvečer '-■•■Tii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2025«-!
Trg. pomočnik (ca)
«'aruj«a itnč, samostojen v vodstvu trgovine ffilijalke) s 15.00(1 D'n kavcije. zm-o n slovenskega in nemške ga jezika, dobi službo pr; L-eo Ratajn. trgovcu. Sv L na rt. Slovenske goriee.
.20075-1
Kuharico
sprejmem takoj za hotel v OmišaJj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Omišaij«.
20204-1
Reducirani bančni uradniki in trgovski potniki
dobe takoj uradniško mesto organizatorja pri domač.; zavarovalnici. Pogo ja po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod značko »0r2<in;7itor 20222-1
Trg. pomočnica
srednje starosti, z znanjem nekoliko nemščine, p-idna. pNštena in zdrava-va. z dobrini spričevali, d.'bi mesto v trgovini z mešanim blagom na deželi Prednost imajo tiste, ki so zmožne šivanja. Po nud.be n« og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena pomočnica«. 20316-1
Kuharica ali samostojna gospodinja
želi službo na deželi v bližini mesta. eventnelno h gg. orožnikom, financar jim. ali k starejšemu gospodu. Ponudbe n-a og'as. nddcl"k »Jutra« pod š;fro »X. N. 3itO«. ' 20242-1
2 mizar, pomočnika
sprejme mizarstvo L:eeil. Ty-£pva cesta štev. 09.
20254-1
Trg. pomočnico
galanterijske stroke. iz vežbano v en-gros trgo-vim, energ:6no in vajeno mostojr.ega sestavljanja in ekspedic:je naročil. s[>rej-me takoj v trajno name-sčenje večja lova ona v Ljubljani. — Zgl-usiti se je isebuo s pismeno ponudbo ;n spričevali med 11. in 12. uro dopoldne na naslov. ki g« pove oglasni oddelek »Juitra«. 20105-1
Za orodjarno
iščemo prv-fvvrstnesra moj-■ ira. B:'ti mora ver^iren v z delovanju Š3bon. kon-t-rol-nikov, frezerjev. zapiric fReiberl vn si.ič.uega orodja Samo osebe z večletno prakso pridejo v poštev. — Tovarna orožja in municije. Užice.	20087-1
Kavarniško blagaj-
ničarko in hotel, portiria
za stalno službo v D«I-madijo. in ve« privatnih
kuharic in sobaric
■/.« Bled. ter natakaric, in kuharico za Pariz išče za takoj Posredoval. Osrinc.
20274-1
G. Th. Rotman:
Nove prigode gospoda Kozamurnika
Izurjena sobarica, postrežnica in dekle za vse
dobe službo. Javiti se je v Selenbuiigovi ulici 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče.. Naroča ee list. »Gospodinjska pomočnica«.
20266 1
Dekle z dežele
zmožno kuhe. ali vajeno p:s«ve. dobi mesto gospodinje v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »111«.
20278-1
Učenca
za modno trgovino v Ma riboru sprejmem, event. z oskrbo v hiši. \3sI0v pri podružnici »Jutra« v Mariboru.	-20269-44
Keseda 1 Din; za dajanje naslona ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki išftejo i-nstrukcij«. pla fa}o vsako besedo 50 par; za šifro ali Za daruje naslova 3 Din. (4)
Francoščino
in nemščino
zo ponavljalne izpite vseh razredov, oznr. šol, [>ri-pravtja strokovna učitelji ca. Cenjene dopise poj »Praksa« na oglasni odde lek »Jutra«.	2022a-4
Pouk za orgije
išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Harmonia«.
20240-4
Visokošolec
poučuje dijake (inje), kateri imajo ponavlja! ni iz pit iz francoščine. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspeh 2:
20245-4
77'
Ogla« trg. značaja po 1 . LMn beseda; za da janje naslova ali ca šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanje naslona ali za šifro pa 3 Din. (6)
Malinovec
pristen in naraven, s čistim sladkorjem
vkuhan. ie dob; na malo ia velfko v lekarni dr. G-PiccoH. Ljubljana. Tvrševa (Dunajska) cesta štev. 6.
08-6
Fotoaparat
9 X 12, dvojni anastig-mat in trojni izteg. dober ugodno pnxia M u ž i na. Večna pot 5.	20225-6
A Jur ni neroda; potegne se kvi&ku In iadrno zleze v 6cln. »Le čakaj,« zavpije, »pokaže™ ti, kaj se pravi zaleteti se v nedolžnega sodržavljana!« To rekši skoči gospodu Kozamurniku na hrbet in ga pritisne z obrazom na krmilno kolo.
Vsa Evropa rabi »FLOOR« voščilo
za parkete in Knoleum. iFloor iwkct metle, po litura. rokavice). Moscalu*
čudovito jajce
proti moljem. Zahtevajite pri Vašem trgovcu. — JELODVOR, Ljubljana, Gossosvetska cesta 8.
20252-6
Službe išče
Vsaka beotda 50 par; za dajenje ua.sJova ali t» šifro pa 3 Din. (2)
Brivski pomočnik
dober delavec in bubi štu cer, star 25 let. išče z« takoj nameščenje v boljšem »aonu. Nas'ov pove "Sias. oddelek »Jutra«. 20148-ž
Prodajalka
dobro izmrjena v modni etroki, išč mesto. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 20229 2
Izurjena entlarica
za izdelovanje pletene robe. ;šče mesto. Naslov v og'asnem oddelku ».Tut ra« 2O?30-2
Služkinja
pridna in poštena, ki zna vsa hišna dela in kuhati, stara 26 let. išče službo k manjši meščanski dru žinn. Naslov v oglasnem oddelku »Jiiitira«. 202,11-2
Kmetsko dekle
skromno, marljivo in pošteno, s.taro 31 let. vaje no vsakega dela. išče pri merno shrabo v mestu. — Sr ebotnii k T e re zi j a. Orla vas, pošta Braelovče.
202115-2
Mlada gospa
nesrečna v zakonu, trg. naobražena in popolnoma verzirana v gospodinjstvu ter šiva.nju, želi bo'5še mesto — najraje v mes'u Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« p.'d »Mirna 144«.
20205-2
Žagar
vajen na vsaki žagi. s 151et.no prakso, želi službo za takoj. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. 20270-»
Gospodična
s pisarniškim znanjem — išče nameščenje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »3 leta samostojna«.	20268-2
Dekle
pridoo in pošteno, vešče vseh hišnih del in kuhanja išče službo v Ljubljani. Ponudbe pr»si na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«.
20275-2
um
Vsaka beseda 1 Din; z.» dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (10)
Avtomobile
in motocikle
svetovnih znamk, najnovejše modele nove. pa Midi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri ivtotvrdki Žužek, Ljubijo na, Tavčarjeva uiica 11.
20155 10
BSA motorno kolo
500 ocm. skoraj nerabljeno prav ugodno naprodaj. — Pojasnil« daje Viktor Bo hinec. Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cest« š;ev. 21.
20206-10
ta Obsedo, Ogiius! $0-cijalnegs značaja po •50 j:»a.r beseda. Za da janje naslova ali »/» šifro 8 Din, oairoma 5 D111.	(14)
-Delež na opekarni
s sodelovanjem, prodani za knjižico Mestne hranilnice. Pismena vprašanja na og'as. o-ddelek »Jutia« pod šifro »Opekarna 60«.
20217-16
Vložne knjižice
kupuje in prodaja najugodneje M. Jankole. kom. fi.ru žiiia v Ljubljani, še-lenbuigova uJica tt'TI. — Telefinn 30512. 20273-16
Finanserja
ali družabnika
za ren<tabi'no podjetje velike bodočnosti, brez rizika. s 50—100.000 Din. proti visokemu mesečnemu zaslužku sprejmem. — Ponudbe na podru.ž. »Jutra« v Celju pod »Velepromet« 20271-16
Hiša
s trgovskim lokalom, lepim stanovanjem pekarno ln lepim vrtom s sadovnjakom, v lepem kraju Slov. goric naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribo ru pod »Ugodno«. 20074-20
Za hranil, knjižico
Prve hrvatske štedio^nice kupim eno ali dvostano-vanjsko hišo z vrtom. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod značko »Vrt« 20272-20
Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 !>ar; za dajanj« naslona ali za šifro 3 Din. (7J
Venecijan. jarmenik
kompleten lesen aH žele zen. v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe poslati na Josip Brauin. parna pilana, Gomi.rje (Savska banovina) 197:12-7
Vinske sode
dobro ohran:ene. od 100 do 250 1 kupi Fr. Prijatelj. Tržišče.	20214-7
Vrednote
o»seda 1 Din; ia dajanje naslova aH ta rfrr> r>a 5 Din fS5"
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Vsaka Ooseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (191
Lokal
oddam na Tjrrševu (Dunajski) cesti 36. 19788-19
j Vsaka beseda 50 par: za dajajjje naslova alg za šifro 3 Din. (21-a)
Vilo
eno- a!5 dvostanovanjisko. z vrtom vzamem v najem v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vile ali hiša«. 20060-21/a
Enosob. stanovanje
s kabinetom, parketiirano, sveto in zračno, e priti-klinami iščem « 1. avgustom. PoDiidbe na o g'a ~ni oddeiek »Jutra« pod šifro-»Zračno«.	20203-2.1/a
Enosob. stanovanje
večje, eventuelno ma,n.?še dvos-obno. išče m'ad zakonski par za avgust. Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddolek »Jutra« pod znamko »Uradnik«.
Dvosob. stanovanje
išče mirila stranka treh odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točen*. 20258-31/a
Dvosob. stanovanje
lepo, v sredini mesta, iščem 1 avgustom ali po-zre-je. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik. n;zka na jemnina«.	20265-21/«
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico in virtom, v zračni in solnčni leg-', oddani za 750 Din mesečno v Herbersteinovi ulic« št, 12 pri Stadionu.
20250-01
Stanovanja
2 dvosobni In 1 trisobno
poceni oddam v Zgornji Šiški štev. 117. v b'ižini tramvajske postaje. Vprašati pri g. Cirnianu isto-ta-m.	20255-21
Štlrisob. stanovanje
* pritikJinemi oddam 7 avgustom v Glin^tki ulici 6. vila »Milada«, pri tobačni tovarni.	20260-21
Sobe oddaja
dnevno ali mesečno, za 1 ali 2 osebi poceni hotel Tivoli	20072-23
Zelo lep salon
za klube ali društ\a. poceni oddam v hotelu Tivoli.	20070-33
Opremljeno sobo
takoj poceni oddam na Rimski cesti. — Nasov v oglasnem oddelku »Jutra« 20238-23
Trisob. stanovanje
s kopalni M in plinom, v vili blizu bolnice oddam z avgustom. — Istotam oddam tudi
opremljeno sobo
Vprašati v Bohoričevi "0'1 20262-21
Trisob. stanovanje
komfortno, s plinom, vrtom i.n pri ti ki i na mi oddam. Pojasnila: Cesta v Rožno dolino štev. -26/1.
20279-21
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par; z* dajanje iiasJova ali za Šifro 8 Din. (23-a)
Kdo odda stalno
mesečno sobo — kateremu po potrebi preskrbi m 7000 Din posojila. Po-nndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Miren v,pokojen ec«.
20218-'23/a
čisto sobo
z elektriko in parketom oddam eni a'i dvema osebam« na Mestnem trgu št. 17/1.	19625-28
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din; za dajanje naslova aH šifre pa 5 Din. (34)
Iz okolice Šmarja, Rog. Slatine
želi dopisovati z do 24 let staro punčko, trgovski poslovod.ja z dežele. Anonimno v koš. tajnost zajamčena. Dopise prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Prihodnjo®!«.
20219-21
Gospod
želi znania z brhko mladenko. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sijajno«.	20236-24
Obsojam
ker poznam Tvoj! 20263-24
Glasbila
Lepo prazno sobo
z umivalnico, išče uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bližina drame«. 20239-23a
Sobo odda
Vsaka beseda 1 DLn: za dajanj« naslona ali ta šifro pa 6 Din. (31)
Pristopajte
k Druš'vu stanovanj, oa emnikov. Gajev« ulica — Nebotičnik lil. 373 21
Trgovino
z mešan:m blagom, dobro idočo. prodam v Ljubljani Na jetrnima 500 Din. Naslov pove oglasni odde^k »Jutra«.	20276-19
¥ najem
Dirkalno kolo
dobro ohranjeuo kiu;>nn — Naslov rv*ve oglas, oddelek »Jutra«	20202-11
Moško ko'o
lunipiii za 2 mtseca v najem, ali kupim. — Ponudbe na ng'asn,i oddelek »Jutra« pod »Dobro kolo« 20244-11
Vsaka tK»e<kt i Din. za dajanje naslova ali ia šifro pa 5 Din. 06)
Poceni posorila
počenš' od 2000 Din do 500.1MK1 Din. za vse svrhe. stanove in poklice, odplač Ijiivo v m«1 '4i mesečnih )b rokib. dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljublja na. Mestni trg št. 25/1. — Iščejo poverjenike. 200-16
5000 Din
)roti sigurni vrnitvi išče ratkoročno višji državn' upokojenec s post-a nskitn z as I užko m. Pon u d be n s oglas odde'ek »Jutra« pod »Prvoraestna i.nta-buiar'i.1« 20257 1fi
Vsaka beseda l Din: za dajanje naslova aH z.a šifro i>a 5 Din. (17)
Gostilno in kavarno
takoj oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20237-17
j Vsaka beseda 1 Di.n; i za dajanj« naslona ali I za šifro pa 5 Din. (20)
Mlin naprodaj
v promebnem :ndiiM,rijskwn kraju Ponudbe na tgla«nl oddelek »Jutra« pod Sifr*. »Mlin«.	19597 20
V Kamniku
ali okolici
kupim bišo za letovanje.
Predpogoj je vrt. Ponudbe t opisom in navedbo cene na ogasni oddelek Ju«« pod značko »Kamnik«.
iU^r) on
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, v podpritličju vile. sredi mes-ta takoj odd am. Ogledati v Knaf Ijevi uJicj 13/11. 19680-21
Trisob. stanovanje
oddam z avgustom na Tyrševi (Dunajski) cesto št. 99.	20220-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj v Rožni dolini, cesta Vin štev. 14.
20231-21
Stanovanje
3 eob. predsobe, kuhinje in pritiklin ta.koj oddam v nnvem občinskem domu v Št. Vidu nad Ljubliano.
202:«-21
Trisob. stanovanje
oddam z avgustom ali pozneje — ter
dvosob. stanovanje
z novembrom na Bleiwpi-ftovi cesti št. 9/II. levo.
20343-21
Vsaka beseda 50 par: »a dajanje naslov« ali z* šifro 8 Din. (23)
Sobo
zra&no in prijazno oddam solidnemu gospodu na 1» boru. Nasfov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20185 1»
Boljšega gospoda
sprejmem oa stanovanje in dobro domačo hrano. Na dnv pove oglasni oddelek »Jutra«.	20184-23
2 gdč. ali gospoda
v centru mesta sprejmem z vso oskrbo za 680 Din mesečnuo. Klavir iu kopalnica. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 20247-23
Enosob. stanovanje
r. elektriko. pack»tom in drvarnico takoj oddam v Novem Vod matu — Dru štvena ulica štev. 28.
20241-21
Dvosob. stanovanje
»Močno. komfortno. kopalnic«. balkon in krasen razgled, oddam s 1. avgu «'om. Informacile n« Tr iajki cesti štev. 8.
20-240 21
Enosob. stanovanje
oddam z avgustom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	20277 ?!
Dve prazni sobi
e tekočo vodo in vhodom s stopmjišča, takoj oddam Informacije na Tržaški c. it. 8	20248-33
Ooremljeno sobo
solnem«. • po4sehni.ni vhodom 6 stopnj i c in elektriko, za 1—2 osebi, oddam takoj v Delavski zbornici. Oopova ulica 1, vrata 37.
20224-23
V vili na Mirju
oddam s 15. julijem lepo in zračno, opremljeno sobo s posebnim vhodom. — Naslov.v ogasuem oddelku »Jutra«.	20183-23
Opremljeno sobo
mirno in solnčno. lepo ojvremljemo, s posebnim vhodom, kopalnico, event. e klavirjem, po zmerni ceni oddam. Naslov v og-1. oddelku »Jutra«. 20235-23
Sobo
lef»n opremljeno, s poseb ni m vbodom, takoj oddam v Flori ja ns ki u'ici 12/1 le^-o — Zor. 20234-23
Mesečno sobo
elegantno, z dvema po štel jam a takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	»0228 23
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (261
Pozor!
Harmonije od 2000 Din in pianine od 10.000 Din dobite v tvornici Iv. Kacin. Domžale. — Popravlja in uglašuje najceneje. Zahtevajte cenik.	18914-26
Vsaka bedetla 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro r*» "i Din. (29)
Proizvaja zgradbe električnih central
na vodino moč, eiektrič. »mrežja vsake vrste ter hiš nib in zuuanjiih inštalacij, stanovanjskih hiš, tovarn m irugih objektov. Dobave vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo-genera-borjev, transformatorjev ji največjih svetovnih tvornic. Lastna »pecijalna poprav IjaJnic« eparato-v. dinamov elektromotorjev. traosfor matorjev. — Prodaje inšta lacijskega blaga, lestencev, svetilk, žarnic itd. — Ilič Vladislav. elektrotehnično podietje. Maribor, Aleksan drov« c. 24.	17178 29
Informacije
Vsaka beseda 1 Din: ia dajanje naslov« aH ta Šifro pa 5 Din. (31)
Nesramni podleži
in straho-petci so. ki so mi poslali anonimno pismo. Tožite me. — Martin Kovač.	202:6-31
G. Anton Kovačič
ki se je prijavil za poštnega podutadnika. a je v resnici pečarski pomočnik, se poziva, da uredi svojo zadevo in vrne stanovanjske ključe, ki jih je od nesel, da ne bo prijave. Iv. Kocmur, uradnik v pok., Ljubljana. G-ad:šče št. 2/1._20227-31
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par: ca dajanje naslov« ali .za šifro pa 3 Din. (28)
Daljnogled
je bil najden na Grintov cu. Lastnik dob naslov na:ditelja v oglasnem od delku »Jutra«. 20232.8
Zahvaljujeva se
g. dr. J. Hafnerju, da je s svojo požrtvovalnostjo in izvršeno operacijo rešil najinemu sinčku življenje.
LjubJjana-Jeseniee, dne 5. julija 1933.
Viktor in Lojzka PocI*yla,
krajevni, agilen, za LJubljano in okolico, za prodajo sezonskega predmeta privatnikom, dobi nameščenje. Pismene ponudbe z referencami na »rublieitas« d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 34650. 8270
1. AVGUSTA ODDAMO
v sredini mesta
stanovanje
dveh sob, predsobe, kuhinje in drugih pritiklin. Ponudbe na ogalsni odd. »Jutra« pod »IV. nadstropje«.
8213
Nikdar nisem niti sanjala, da bi mogla kedai osvojiti ljubezen bogatega človeka. Ko pa sva se poročila, mi je prtznal, da ga je najprej očarala moja nova, sveža in bela koža. Tajnost te moje privlačljive lepote obstoja v dnevni uporabi nove kreme To-kalon bele barve (brez maščobe), ki vsebuje svežo smetano in preparirano oljčno olje. Ta vsebina je kombinirana z dodatki, ki krepijo kožo in jo napravijo tudi belo. Krema Tokalon prodre v kožo takoj ter umiri razdražene kožne žleze. Razširjene znojnice zožuje in odstranjuje zajedalce. Koža postane v treh dneh nova ter dobi nepopisljivo lepoto in svežino, ki je ne bi bilo mogoče doseči na noben drug način. Prepričana sem, da nežnost, svežina in belina moje kože učinkuje na mojega soproga sedaj s istim magne-tičnim efektom, kakor na dan najine svatbe.
čltajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET"
Urejuje Davorin Kavijea. izdaja ea Konzorcij »Jutra« Adoil Riomkai. Za JNaroOno tiskarno d. <L Jtot uaHarnarja ^ranc Jezeršek. &a inserauu del je odgu voren Alojz Novak. Vaj v Ljubljani