SVOBODNA SLOVENIJA LETO (iNO) LVI (50) Štev. (N2) 20 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 22 de mayo - 22. maja 1997 Utrinki iz Slovenije Nove komisije v DZ Kot kaže; je stranka Slovenskih krščanskih demokratov le našla pot do umiritve 'n končne konsolidacije. Svet stranke je na svoji zadnji seji 22. aprila odobril volitveni kongres za 28. junija, kjer, upamo, se bodo demokratično pomerila v svoji moči vsa krila, da bomo končno vedeli, kje je večinska moč stranke. » Da bi bralcem mogoče na hitro osvežil spomin, bom naštel vse struje, ki trenutno težijo v vodstvo stranke: - To je zgodovinska SKD s predsednikom Lojzetom Peterletom na čelu in skupina članov, ki sicer priznavajo, da so se-zgodile gotove napake, ki pa bi se dale s Potrebno uskladitvijo popraviti in bi tako stranka z vso silo vdrla na politično prizorišče. V glavnem niso glasni, ne odgovarjajo na vsak nastavljeni mikrofon, ker'so mnenja, da se strankine težave rešujejo v stranki, ne pa v medijih. Verjetno ima kri- lo za Slovence po svetu največ posluha. - Tu je potem takoimenovana Alternativa: glasna, medijsko pronicljiva, vendar v bistvu precej heterogena skupina članov, ki se v pahljači širi od leve preko sredine na desno. Zato bi jo osebno razdelil na dve Podstruji: ljudsko, z imeni kot Ivan Oman, dr. Andrej Capuder, dr. Janez Zajc, novomeška skupina (Vida Čadonič - Špelič, Darjan Dvornik, Franci Koncilja), Vincencij Demšar in še kdo. Sem bi uvrstil tudi edini območni odbor iz tujine, ki se je do sedaj opredelil, to je iz Nemčije (Maksimilijan Indihar in Jurij Terseglav - ni član stranke) ter še mlade Slovenske krščanske demokrate (Bulc, Primc). Drugo strujo v Alternativi bi imenoval pragmatično ali liberalno z Edvardom Staničem ter zastopniki severno primorske in obalne regije na ^elu. Ta naj bi v bistvu sestavljala levico. Skupni imenovalec alternativcev je takojšnji °dstop dosedanjega vodstva, volitve, za temi je pa vse precej megleno, saj ni znan ^ti kandidat za novega predsednika; ponu- ja se Stanič, vendar kot kaže, večina alternativcev z njim ni zadovoljna. Eden glavnih očitkov dosedanjemu vodstvu je poraz na volitvah, ki je bil po splošnih ocenah posledica sodelovanja stranke v vladi, kjer pa zaradi svojega skromnega zastopstva veliko ni mogla narediti. Pozabljajo pa, da so bili prav alternativci tisti, ki so nasprotovali izstopu iz vlade pač zaradi položajev, ki so jih zasedali (Igor Umek, Janko Deželak in drugi). - Končno so tu še „nogometaši" (skupina enajstih z Miroslavom Mozetičem na čelu), ki ne preveč vehementno v bistvu zahtevajo spremembe v stranki. Bog daj, da bi se v juniju vode razčistile in bi se stranka lahko posvetila velikim političnim in gospodarskim težavam Slovenije in se nehala ukvarjati sama s seboj. Še dve besedi bi rad zapisal o tekočem žgočem problemu, o katerem razpravljamo v parlamentu: sprememba zakona o denacionalizaciji ali bolj konkretno, Cerkvi gozdove, da ali ne. Vprašanje, ki bi ga v vsej svoji problematiki morali mimo reševati v mešani krovni komisiji Cerkev - država, se je popolnoma spolitiziralo in je vsa bivša struktura prešla v glavni (poslednji?) juriš, kjer so tuji grofje in veleposestniki le okrasek, udarec pa je namenjen Cerkvi. Če bi prišlo do referenduma, bi ta s svojimi zavajajočimi vprašanji in tipično laizacijo slovenske družbe najbrž uspel, kar bi levica imela za dokaz, da želi družba umik Cerkve v zakristijo. Opozicija (SKD, SDS, del SLS) je dosegla, da Ustavno sodišče preveri ustavnost referenduma, zlasti pa njegovih vprašanj. Če se to posreči, potem je zadeva rešena. Drugače bo težko. Bilo bi treba napisati še kaj o gospodarskem položaju v Sloveniji, ki se slabša, o vstopu v NATO in EZ. Toda to je daljša zgodba, zato o njej kdaj drugič. Marijan Schiffrer FAZ: Kritika sporazuma z EZ Nemški časnik Frankfurter Allgemeine j~eitung (FAZ) 13. maja piše, da so se v Ljubljani teden dni pred tem, ko je slovenski Parlament nameraval ratificirati lani poleti Parafirani pridružitveni sporazum Sloveni-le z Evropsko unijo, pojavile težave, ki v najboljšem primeru postavljajo občutno na Slavo časovni načrt, če že ne ogrožajo cevnega projekta. FAZ nato pojasni, da je gibanje, ki si je P° dnevu slovenskega referenduma o neodvisnosti leta 1990 nadelo ime 23. decem-er, v slovenskem parlamentu vložilo zah-ev° za izvedbo referenduma o predvide-I'em zakonu o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma. Gibanje sicer ne nasprotuje anstvu Slovenije v EZ, vendar v špan-, em kompromisnem predlogu vidi ženje slovenske ustave iz leta 1991. FAZ opozarja, da je med njimi precej anov ali simpatizerjev vladne Slovenske fikaciji pridružitvenega sporazuma. S tem se vtis, ki ga je v zadnjih tednih poskušala predstaviti slovenska vlada, da je namreč zagotovljena dvotretjinska podpora pri-družitvenemu sporazumu, počasi razblinja. Nihče manj kot predsednik države Milan Kučan se je v ponedeljek čutil dolžnega z odločnim pismom državni zbor opozoriti na posledice, ki bi jih parlamentarne zmešnjave povzročile ne le v Bruslju, ampak tudi v prestolnicah ostalih držav članic EZ in navaja Kučanov poziv slovenskim parlamentarcem. NUNCIJ KONČNO DOYEN Po odhodu nemškega veleposlanika Guentherja Seiberta, ki je doslej vodil diplomatski zbor, je v ponedeljek, 19. maja funkcijo doyena (dekana) diplomatskega zbora v Sloveniji prevzel apostolski nuncij v Sloveniji monsignor Edmond Farhat. Zdi se, da je slovenska vlada uvidela, da se s prikrito a nedvoumno proticerkveno politiko onemogoča v Evropi. In še to, da jasna in odločna beseda najde pravo mesto. Državni zbor je na seji 15. maja sprejel odlok o ustanovitvi komisij in odborov DZ, po kateri bo imel parlament še štiri delovna telesa več, in sicer komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb (ki jo bo vodila Polonca Dobrajc, SNS), komisijo za politiko enakih možnosti (ki bo spremljala vsa vprašanja v zvezi s enakopravnim položajem ter pravicami žensk in moških na vseh področjih družbenega življenja pod vodtvom Darinke Mravljak -SLS), odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ (ki naj bi jo vodil član Združene liste Feri Horvat), ter komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (vodil jo bo verjetno Marijan Schiffrer, če se umakne zaradi velikih kritik kandidat LDS, a je bila seja prekinjena ravno pri tej točki). Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu bo spremljala in obravnavala problematiko avtohtonih slovenskih narodnih manjšin v zamejstvu (Italija, Avstrija, Madžarska) in Slovencev po svetu, vzdrževala bo redne stike s predstavniki Slovencev v zamejstvu in po svetu ter ob- veščala pristojna delovna telesa DZ o zadevah, ki se nanašajo na posamezne predloge zakonov in drugih aktov v zvezi s Slo-. venci v zamejstvu in po svetu. Ta komisija naj bi imela osem članov, in sicer naj bi v njej sodeloval po en član iz vsake poslanske skupine. Potem ko je DZ 15. maja sprejel odlok o sestavi odbora za nadzor proračuna, ki bi ga vodil član ZLSD, je izjavila poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije, da do nadaljnjega ne bo več sodelovala na zasedanju državnega zbora. Poslanska skupina navaja, da je odrekanje pravice največji opozicijski stranki, da vodi nadzor nad javnimi financami, v nasprotju z demokratično tradicijo. Isto velja za Komisijo za nadzor nad tajnimi službami. To je očiten poskus zmanjševanja možnosti nadzora nad delovanjem izvršilne oblasti na področju financ in tajnih služb. Izglasovani in predlagani odloki rušijo tudi dogovorjena razmerja med posameznimi parlamentarnimi strankami glede na njihovo zastopanost pri podenju delovnih teles DZ. SKD in Peterle o EZ Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je na tiskovni konferenci v četrtek, 15. maja kritiziral vladno politiko vključevanja v Evropsko zvezo. Drnovškova „politika časovne stiske" je pripeljala Slovenijo v neprijeten polpžaj, ko ne bo mogla izpolniti obljub Bruslju glede ratifikacije pridružitvenega sporazuma in spremembe ustave. Peterle je vladi očital, da še ni bilo nič storjenega za obveščanje prebivalstva, ki je zato lahko samo evroskeptično, saj ne ve, zakaj ni resne alternative pristopu k Evropski zvezi. Referendum o pridružitvi v tem trenutku ne bi uspel. Prav tako ne more uspeti predlog za spremembo ustave, ki gotovo ne bo dobil potrebne dvotretjinske večine v parlamentu, če ne bo pred tem sprejeta zaščitna zakonodaja. Strinja se lahko celo z mnenjem, da to ni samo „šlam-parija", ampak sabotaža. Sloveniji ostaja le še ena pot, da ujame vlak za prvi krog širitve Evropske zvezo. Za to bi morale stranke pripraviti zavezujočo listino, v kateri bi jasno opredelile korake približevanja. SKD pripravlja izhodišča za omenjeno izjavo, v kateri naj bi bil izpostavljen odnos do zakona o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma, spremembe ustave, ustavnega zakona ter do gospodarskih, socialnih in administrativnih reform in bi bili natančno časovno opredeljeni prihodnji koraki k pridružitvi Slovenije EZ. To naj bi bil edini način, da bi lahko ratifikacijo izvedli pravočasno. Glede napovedane obstrukcije zaradi imenovanja predsednika komisije za Slovence po svetu (tudi tu želi LDS postaviti levičarskega kandidata proti Schiffrerju) je Peterle povedal, da bodo počakali'na dokončno odločitev (seja je bila pri tej točki prekinjena), zato ni želel napovedati, ali se bodo seje o ratifikaciji evropskega sporazuma udeležili ali ne. Kljub temu je poudaril, da ima parlament brez SKD in socialdemokratov še vedno dovolj veliko večino, da ratificira sporazum. O problemu izseljencev in zamejcev je spregovoril Marijan Schiffrer, ki je poudaril, da mora komisija čimprej začeti delo. Zaradi nedelovanja se že začenjajo pojavljati nekatere težave, predvsem pri financiranju dejavnosti zamejskih Slovencev. Že pred časom bi bil moral začeti delovati sekretariat za Slovence po svetu. Ko ta ni zaživel, so ga preimenovali v direkcijo, kar pomeni tudi manj denarja, je povedal Shi-ffrer. Okoli 80.000 slovenskih državljanov, živečih v tujini, se pripravlja na predsedniške volitve in upajo, da bodo do takrat popravljeni prekratki roki za volitve po pošti. Bo referendum? Gibanje "23. december" iz Velenja (večinoma so v njem pristaši SLS) je zaradi popravkov že tretjič vložil zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma za pristop k Evropi. Popravljena referendumska pobuda je zdaj formulirana tako zavito in gostobesedno, da se noben volilec ne bo spoznal in je tudi mi ne razumemo. Je to namerno?: „Ali naj državni zbor sprejme predlog zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani s sklepno listino ter protokolom, s katerim se spreminja evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani?" Predsednik DZ Janez Podobnik je v ponedeljek, 19. maja Gibanje 23. december uradno obvestil, da tudi njihova dopolnjena pobuda ni podprta z zadostnim številom podpisov volivcev ter da v njej zastavljeno referendumsko vprašanje ni v skladu z zahtevami zakona. Zato ni mogoče določiti roka za zbiranje podpisov v podporo omenjeni referendumski zahtevi. Zgodilo se je v Sloveniji i j DRNOVŠEK ISCE SOGLASJE Premier Janez Drnovšek bo poskušal s predsedniki parlamentarnih strank v prihodnjih dneh doseči čim večjo stopnjo soglasja o spremembi ustave v 68. členu, ki za zdaj tujcem odreka pravico do nakupa zemljišč v Sloveniji. Na sestanku dne 14. maja s predsedniki strank so se dogovorili, da sejo DZ o pripravljenosti Slovenije na vstop v EZ in NATO ter predlagano ratifikacijo pridruži-tvenega sporazuma preložijo predvidoma za teden dni. Možnosti sta dve, je ocenil predsednik: dvostopenjsko spreminjanje ustave in prilagajanje zakonodaje ali pa takojšnja sprememba. Če bo ustavno sodišče presodilo, da je zakon o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma v nasprotju z ustavo, bo pristisk na spreminjanje ustave precejšen. USTAVNO SODIŠČE Ustavno sodišče je s prvo obravnavo vladne zahteve o skladnosti evropskega pridružitvnega sporazuma z ustavo, v katerem vlada posebej poudarja vprašanje skladnosti t.i. španskega predloga, začelo v torek, 20. maja. Vlada je v pismu ustavnemu sodišču predlagala, da naj V postopku ratifikacije Evropskega pridružitvenega sporazuma poda mnenje o njegovi skladnosti z ustavo, in to čimprej, če je le mogoče v sedmih dneh, ker gre za zadevo izjemnega pomena za Slovenijo. KUČANOVO PISMO Predsednik republike Milan Kučan je poslancem državnega zbora 12. maja poslal pismo, v katerem jih je pozval, naj sporazum za pristop k Evropi ratificirajo. Hkrati se je Kučan v pismu zavzel, da bi poslanci ob ratifikaciji evropskega sporazuma sprejeli sklep o začetku postopka za izvedbo potrebnih ustavnih sprememb. POZIV POLITIKOM Skupina 115 državljanov, med katerimi so univerzitetni profesorji, znanstveniki in raziskovalci, novinarji in publicisti, gospodarstveniki, umetniki in športniki, je javnosti posredovala 13. maja poziv z naslovom Za Slovenijo, za Evropo. V njem politične stranke in poslance pozivajo, naj pustijo ob strani drobne razlike, ozko strankarske in druge interese. Sprememba 68. člena ustave, podpora ratifikaciji pridružitvenega sporazuma in sprejem evropsko primerljive zaščitne zakonodaje bodo po njihovem mnenju Sloveniji odprli vrata v svet. „In temu svetu se tu in zdaj reče Evropa". EVROPSKE KRITIKE Podpredsednik vlade Marjan Podobnik se je sestal z veleposlanikom EZ v Sloveniji Amirjem Naqvijem. Največ pozornosti sta namenila dejavnosti slovenske vlade pri harmonizaciji zakonodaje RS z evropsko. Naqvi je pozitivno ocenil pospešeno pripravo Slovenije na polnopravno članstvo v EZ, hkrati pa je imel pripombe na počasno prilagajanje nepremičninske zakonodaje RS. SLOVENSKA GOSPODARSKA ZVEZA V časih komunizma je bila to krovna levičarska organizacija tržaških Slovencev, dobivala je denar iz matice in v vsem bila propagandist levičarstva- Sedaj ko so se časi spremenili, sicer niso odvrgli svojega levičarstva, le malo olepšali bi se radi, zato po zgledu svojih prijateljev komunistov v Sloveniji hočejo spremeniti ime. Obstajajo tri inačice: Zveza Slovencev v Italiji, Demokratična zveza Slovencev v Italiji in Slo- venska kulturno-gospodarska zveza s podnaslovom Zveza Slovencev v Italiji. TRISTRANSKI SESTANEK Na tristranskem srečanju so se v torek, 20. maja, v Budimpešti sešli presedniki vlad Slovenije, Italije in Madžarske. Predsedniki vlad Drnovšek, Prodi in Horn so osrednjo pozornost posvetili nadaljnji krepitvi tristranskega sodelovanja, pa tudi evroatlant-skim integracijskim procesom. ŠE EN SESTANEK Notranji ministri Italije, Madžarske in Slovenije so se 13. maja srečali v Rimu, da bi okrepili sodelovanje med temi državami. Notranji ministri so se pogovarjali o organiziranem kriminalu, trgovini z belim blagom, tatvinam motornih vozil, trgovini z radioaktivnimi snovmi in orožjem, o stanju na področju trgovine z mamili, pranja denarja in nezakonitega priseljevanja. PRVA OBLETNIČA PAPEŽEVEGA OBISKA V počastitev prve obletnice obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je bila v soboto, 17. maja pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah zahvalna maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Franc Rode ob somaševanju nadškofa Alojzija Šuštarja, popoldan pa koncert, namenjeni mladim. Tudi koprska škofija obuja spomin na srečanje papeža Janeza Pavla II. Ob cerkvi sv. Danijela pri Postojni je škof Metod Pirih vodil mašo ter blagoslovil križe mladinskih skupin in osrednji 18-metrski križ, ki so ga postavili ob papeževem obisku maja 1996. Predsednik DZ Janez Podobnik pa se je v Sloveniji v Vatikanu srečal s papežem in se mu zahvalil za obisk. SESTANEK V PARIZU - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler in obrambni minister Tit Turnšek sta se v Parizu udeležila sveta zunanjih in obrambnih ministrov 28 držav članic, pridruženih članic, opazovalk in pridruženih partneric Zahodnoevropske zveze (WEU). Po ministrovih besedah je razvidno splošno pričakovanje, da bo junij mesec odločitev glede tega, s kom se pogajati o članstvu v Natu, sedaj pa je vsa energija usmerjena v sporazumevanje z Rusijo. SREČANJE KUČAN - RODE Milan Kučan je 14. maja obiskal ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta. Sogovornika sta med drugim spregovorila tudi o nujnosti vključevanja Slovenije v evropske povezave ter soglašala s potrebo za čimprejšnje nadaljevanje dialoga pri iskanju sprejemljive in evropsko primerljive ureditve nerešenih vprašanj med državo in Cerkvijo. Videli bomo, ali Kučan misli vsaj malo resno. TRETJA RATIFIKACIJA Parlament Irske je 22. aprila letos kot tretji izmed parlamentov držav članic Evropske zveze ratificiral pridružitveni sporazum Republike Slovenije in*Evropske zveze. Postopek ratifikacije evropskega sporazuma teče v skladu s pričakovanji. NAMESTO PRORAČUNA Ker Slovenija proračuna za leto 1997 še nima, je DZ po hitrem postopku z 49 glasovi „za" in tremi „proti" sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za potrebe RS v obdobju začasnega financiranja v letu 1997. Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Nihče ne more zanikati, da je sedanji predsednik ena najbolj odločilnih oseb sodobne argentinske stvarnosti. Globoke spremembe, kijih je izvedel v državni in družbeni strukturi, so resnično revolucionarne in so dokončno spremenile lice Argentine. Spremembe so pozitivne, tega tudi ni mogoče zanikati. Teče pa huda polemika, ker mnogi osporavajo načinu, kako je te spremembe izvedel in kako jih še vedno izvaja. In o tem bomo danes spregovorili nekaj besed. DRŽAVA SEM JAZ Najbolj predsedniku očitajo njegov avtoritarizem. Kot v normalni demokraciji tudi argentinska ustava predvideva trojno oblast: zakonodajno, izvršilno in sodno. In Menem se večkrat izneveri temu ustavnemu duhu. Poglavje posebej je sodna oblast, o čemer smo že marsikaj pisali in omenjali, kako je Vrhovno sodišče pod vplivom menefnizma. Drug odsev avtoritarizma pa je zlasti neomejena uporaba dekretov, s katerimi posega na področje parlamenta, kajti njegovi dekreti so se spremenili v neke vrste „zakonodajno ustanovo". Dokazano je, da je Menem V enem samem predsedniškem mandatu podpisal več dekretov kot vsi dosedanji argentinski predsedniki skupaj. To dejstvo je nagnilo bivšega predsednika Alfonsina, da je postavil stroge pogoje, ko je podpisal „01ivski pakt", ki je omogočil ustavno spremembo in ponovno predsedniško dobo za Menema. Nova ustava dopušča dekrete le v določenih tvarinah in jih imenuje „de necesidad y urgencia", kar pomeni, da jih opravičuje edino v primeri „potrebe in nuje". A še določa, da jih mora potem potrditi posebna parlamentarna komisijk. Ker pa kongres zaradi nesoglasja med vlado in opozicijo doslej še ni potrdil zakona, ki naj to komisijo ustanovi in ji določi delo in meje, se predsednik še naprej nemoteno poslužuje dekretov. In ker je Vrhovno sodišče pod Menemovim vplivom, so vse pritožbe opozicije zaman. Zadnji teh dekretov se nanaša na privatizacijo vseh argentinskih letališč. Menem ga je podpisal, ker zadevni osnutek v parlamentu ni prejel potrdila in je kazalo, da ga še dolgo ne bo dobil. Ob tem so nekateri poslanci radikalizma in stranke Cambio 97 (bivša peronistka Patricia Bullrich), sprožili sodni postopek. Vsled tega je sodnica Liliana Heiland odločila, naj se ustavi celoten postopek privatizacije, dokler izvršilna oblast (predsednik) ne razloži, katera je potreba in katera je nuja, da vlada ne more počakati, da Kongres potrdi zakon po normalnem ustavnem postopku. Zadeva resnično ni ne tako potrebna ne tako nujna. Nujo ima vlada, ki enostavno potrebuje denarja v volilnem letu. To pa verjetno ni dovolj veljaven razlog za podpis zakonodajnega dekreta. Nekateri opazovalci so menili, da bo odlok omenjene sodnice nekoliko streznil predsednika, ki ima v pripravi še marsikateri dekret. A zmotili so se. Ne le, da se v vladi niso preveč razburjali zaradi tega. Sploh so nadaljevali s propagando za privatizacijski postopek, za katerega pričakujejo udeležbe tudi od tujih investitorjev. V vladi vedo, da bo usoda odloka prej ali slej prišla pred Vrhovno sodišče, kjer Menem doslej sploh ni imel težav, zlasti ne v zadevah, povezanih s privatizacijami. A Menem je šel še dlje. Kot del kampanje za parlamentarne volitve meseca oktobra je izjavil, da če peronizem ne bo zmagal, tako da bi ohranil lastno večino v parlamentu, se on na to ne bo nič oziral in bo še naprej vodil razvoj gospodarskega programa - z dekreti. To pa je zelo kočljiva zadeva, ker predsednik države enostavno trdi, da se ne bo oziral na ljudsko voljo. Dekreti tako ne bi bili izhod v sili, kakor jih pojmuje ustava, marveč orožje, s katerim nosilec izvršilne oblasti dejansko odstrani zakonodajno oblast in državo vodi po lastni volji' To pa bi pomenilo konec demokratičnega republikanskega sistema. Opazovalci sicer besede Menema razlagajo po eni stani kot volilno propagando, po drugi pa kot orodje za pomiritev tujih finančnih krogov, ki sledijo anketam, p° katerih peronizmu ne kaže tako dobro, kot bi vlada želela. KAKO ODSTRANITI ZAPREKE Kadar opazovalci presojajo delovanje predsednika s humorističnega vidika, trdijo, da edino, kar mu doslej še ni uspelo, je z dekretom odstraniti opozicijo. A še večje težave ima dejansko 'Z lastno stranko. V zadnji številki smo omenili nekaj problemov. Med temi, upor peronizma v prestolnici. Ko tega ni bilo mogoče urediti po mir-ni poti, je Menem končno odločil intervencijo. Seveda posledic ni mogoče predvideti. Notranje volitve stranke v prestolnici naj bi bile 15 junija in smatrajo, da če predsednikov kandidat (Scioli) ne bi imel izgleda z3 zmago, bodo verjetno predstavili kako pr1' silno „enotno listo". A že sama intervencija je povzročila marsikatero neprilikO' Predstavniki province Buenos Aires v izvršnem svetu stranke se seje, na kateri je bila intervencija odločena, niso udeležili' Seja je bila sklepčna le, ko je dospel zastopnik province La Pampa, Matzkin, ki je obe" nem tudi predsednik peronistične poslanske skupine. To pa so mu prestolniški pe-ronistični poslanci zamerili in mu že povedali, da naj z njimi ne računa. Spričo težav, ki jih ima peronizem v poslanski zbornici kadar gre za kočljive zakone, pa to lahko postane usodno. Pač, predsednik bo moral še bolj pogosto seči po dekretih. Peronizem ima probleme tudi v senatu-Le da tu niso množični, akoravne precej škodijo ugledu vladne stranke. Gre za senatorko, ki zastopa provinco Santa CruZ: Cristina Fernandez Kirchner, žena tamkajšnjega guvernerja, je že večkrat volila proti ukazom vodstva poslanske skupine. „Ni' sem bila, nisem sedaj in ne bom nikdar menemistka" je nekoč izjavila. In je šla še dlje. Spričo kritik zaradi svojega zadržanja je nekoč izjavila, da „peronistična poslanska skupina ni vojašnica, Alasino (predsednik skupine) ni general in jaz nisem rekru-tinja Fernandez". Skupina je zato odločila/ da ji odvzame vsa mesta v parlamentarnil1 komisijah, v katerih je delovala. A predsednik senata, podpredsednik države Carlos Ruckauf se je temu uprl. Zato so sklenili, da jo enostavno izženejo iz skupine. Socialni upor v Tartagalu je vladi usp^ lo odstraniti. Prebivalcem so prej obljub^ večje število delovnih mest, plače, ki so bil* dolžni občinskim uslužbencem, več javnih del in nove produktivne investicije. Tako] pa, ko je bila ta zadeva rešena, je Menef1 odločil, naj se zazna, kje po državi bi $e lahko prišlo do javnih izgredov in uport>',< ter da naj se poišče rešitve za socialne pr°' bleme, preden bi do uporov prišlo. Vsaj d° volitev ne sme več priti do prizorov gorečih grmad in cestnih barikad, ki vladi jemlje]0 ugled in peronizmu glasove. V takem ozračju je vlada sklenila dog0' vor s sindikati zaradi delavske fleksibiliz3' cije. A ta dogovor je bil svojevrsten. Sindi' kalisti, ki se zavedajo, kako vlada potrebU' je mir v predvolilni dobi, so dosegli mnO' go olajšav v primerjavi s prvotnimi vladni' mi nameni. A sedaj niso soglašali podjetni' ki, ki se jim je vladno popuščanje sindika' tem zdelo „nesprejemljivo". A na tem p°' dročju je položaj že tako zapleten, da r nemogoče, da bi bil „volk sit in koza cela ■ OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE V nedeljo, 27. maja se je vršil v Slovenski hiši redni občni zbor društva Zedinjena Slovenija. Po maši, ki jo je daroval prelat Jože Skerbec, se je zbralo v gornji dvorani veliko članov. Zbor je pričel predsednik Marijan Loboda, ki se je v svojem uvodnem nagovoru spomnil vseh članov in članic, ki so odšli v večnost v pretekli poslovni dobi. Posebno pa se je še spomnil umrlega odbornika in večkratnega kulturnega referenta Frida Beznika, kakor tudi voditeljice slovenske šole v A. M. Slomška Lenčke Zupan Malovrhove. Nato je prešel k dnevnemu redu. Zbor je določil dva overovatelja zapisnika in dva preštevalca glasov. Soglasno so prisotni nato sklenili, da se brez branja sprejme zapisnik lanskega občnega zbora. Sledila so poročila odbornikov, kijih v naslednjem prinašamo v celoti. Poročilo se bo nadaljevalo v prihodnji številki. Tajniško poročilo Poročilo mladinskega referenta Konec leta 1995 je bilo 816 članov Zedinjene Slovenije. V teku leta 1996 ni bilo novih članov. Umrlo je pa 10 članov in članic in sicer: Svetlin Pavla, Kalan Jernej, Benedičič Zofija, Žužek Lojze, Škerbec Jože, Papež France, Žitnik Štefka, Majhen Mojca, Malovrh Helena in Lavrič Tinca. Posmrtnina je bila izplačana samo za 5 pokojnih, ker ostali niso imeli poravnane članarine. Torej je društvo imelo konec leta 1996 806 članov. V preteklem letu je bilo 10 sej Upravnega sveta Zedinjene Slovenije in 5 Medorga-nizacijskega sveta. V odsotnosti tajnice Alenke Prijatelj Schiffrer je podal poročilo podpredsednik Lojze Rezelj Blagajniško poročilo Društvo je imelo v poslovnem letu 1996 $ 146.294,43 prejemkov in $ 112.262,24 izdatkov, kar da prebitek $ 34.032,19. Del tega prebitka je že namenjem za izdajo zbornika ob 50 letnici društva leta 1998. V proračunih društva je zaseženo poleg splošnega upravnega poslovanja še izdajanje lista „Svobodna Slovenija", upravljanje letovanj šolskih otrok v Cordobi, priprava vsesplošnih slovenskih prireditev, vzdrževanje šolskih tečajev, izdajanje učnih pripomočkov, poslovanje knjižnice in upravljanje posmrtninskega sklada. Računski zaključek 31. decembra 1996 tn izkaz društvenega premoženja kaže na trdnost in trezno poslovanje društva. Člani društva spolnjujejo v glavnem svoje obveznosti, kakor tudi naročniki li- sta, mnogim je treba izrecno čestitati za vestnost in stanovitnost v svojem članstvu in vsestransko nudenje podpore društvu, tiste pa, ki so zaostali s poravnavo članarine ali naročnine, vabim, da tega več ne odlagajo. Vse člane slovenske skupnosti, ki so društvu hvaležni za njegovo 50-letno delovanje, prosim, da namenijo nekaj svojih sredstev za sklad, ki naj omogoči izdajo dostojnega jubilejnega zbornika v letu 1998. Na občnem zboru je umestno, da se zahvalim g. Emilu Cofu, gdč. Miji Markež ter Benu in Simonki Truden, ki so skozi vse leto sodelovali pri denarnem poslovanju društva in mi pomagali kot blagajniku, pa g. cont. Marinu za podpis bilance. cont. Milan Magister Poročilo kulturnega referenta Kot vsako leto je kulturni referat ZS organiziral vrsto proslav, ki so že tradicija med nami: spominska proslava, proslava slovenske državnosti in Slovenski dan. Osrednja proslava v spomin žrtvam vojne in revolucije je bila 2. junija 1996 v Slovenski hiši. Mašo v cerkvi Marije Pomagaj je daroval delegat msgr. Jože Skerbec s somaševalci; med njo je pel Mladinski zbor *z San Justa. Po maši so bile molitve pred spomenikom. Predenj so položili venec Podpredsednik ZS Lojze Rezelj in predstavniki bivših borcev Emil Cof, Slavko Urbančič in Franci Oblak. Franci Žnidar je Zatrobil žalostinko, nakar so se navzoči ■ Pomaknili v dvorano. Glavni govornik je bil arh. Marjan Eiletz. Slavnostna akademija )e obstajala v deklamaciji odlomkov iz dramske pesnitve „Gozd", ki jo je napisal pok. Stance Papež. Režiral je Frido Beznik, sce-n° je napravil Andrej Golob. Med akademijo je spremljal besedilo s pesmijo Mladinski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar. Na dan slovenske državnosti (29. juni-)a) smo praznovali pet let samostojnosti Republike Slovenije. Po počastitvi slovenske zastave je prisotni veleposlanik Repu-“bke Slovenije v Argentini nagovoril zbra-ne rojake. Slavnostni govor je imel dr. Viki Ašič, ki je pokazal pot Slovenije v last-n° državnost. Sledil je kulturni program, ki Je obsegal pevske točke in deklamacije Poezij pesnikov Toneta Kuntnerja in Franceta Papeža. V glasbenem delu so nastopi- 1 Cvetka Kopač, Ani Rode in bratje Debevc s spremljavo prof. Ivana Vombergarja, Poezije pa je brala Andreja Vombergar štr-' ek- Priznanja zaslužnim članom naše s upnosti za leto 1996 je društvo Zedinje-119 Slovenija podelilo Anki Savelli Gaser, Fridu Bezniku in Maksu Borštniku. Razloge za to podelitev je predstavil predsednik ŽS Marjan Loboda. Zatem je Milena Jerebič Ahčin predstavila novo slovensko knjigo v izdaji društva ZS in sicer Ludvika Puša „Na dolgo pot". Praznovanje se je zaključilo s slavnostno večerjo. Slovenski dan, enainštirideseti po vrsti, je sovpadal s praznovanjem 35. obletnice Slomškovega doma in se je praznoval dne 15. septembra v prostorih krajevnega doma v Ramos Mejiji. Za to slavje je bil na dvorišču doma pripravljen veličasten oder (delo Antona Kastelica, Toneta Kržišnika in pomočniki) z velikimi slikami portretov in narodnih noš, ki jih je naslikal Stane Snoj, a zaradi dežja ni bil uporaben. Ves program se je zato odvijal v dvorani. Prisostovalo je okoli 1000 rojakov, med njimi tudi gostje iz Slovenije. Popoldanski program je pričel kulturni referent ZS in v imenu društva pozdravil poimensko predstavnike naših organizacij in ustanov ter prisotne goste. Zatem so pozdravili navzoče predsednik Slomškovega doma, predsednik ZS, veleposlanik Slovenije vArgentini; od gostov iz Slovenije pa predsednik SKD, predsednik ŠOU v Ljubljani, pisemsko so se pa pridružili še predsednik Društva Slovencev v Mendozi in predsednik SDS v Sloveniji. Kulturni spored je bil posvečen geslu: Pesem brate druži. Nastopili so pevski zbor Gallus, ki ga vodi Anka Savelli Gaser; moški oktet, ki ga vodi Nancy Selan; pevska skupina, ki jo sestavljajo Cvetka Kopač, Ani Rode, bratje Debevec in jo spremlja prof. Ivan Vombergar; skupina Rock & Polka, ki je predvajala posodobljene narodne pesmi in Mladinski zbor iz San Justa, ki ga vodi Andrejka Selan Vombergar. Na koncu so tudi najmlajši naših šol zapeli Na rednih in izrednih sejah, sestankih in srečanjih smo se člani Mladinskega referata Zedenjene Slovenije posvetili v zadnjem letu mladini. Terriu danes ne bomo rekli „delo za mladino" ampak skrb, pomoč in posvetitev mladim, ki naj zajame vsako leto, v vsakem domu več delovnih ljudi dveh ali treh generacij. Tako nastajajo ekipe. V nekaterih okrajih že precej ustaljene, ki v tesni povezavi s krajevnim dušnim pastirjem posvečajo svoj čas in ki s strokovnim in amaterskim nasvetom stojijo ob strani mladim. Včasih zadošča prisotnost, drugič večji poseg ali direktna organizacija. Časi se spreminjajo in mi tudi. Še bolj .pa se spreminja mladina. Mladi so danes pod težkim pritiskom okolja in medijev. Tu priznamo skorajšno nemoč ali nerazumevanje staršev. Kriza rasti in iskanje identitete v bikul-turi. Odsotnost dialoga; na prvi pogled nesmisel življenja vrednot v svetu dela, porabništva in imetja. Zmeda študentovskih let in dozorevanje v strmoglavi naglici. Nastanejo nujna vprašanja kot n. pr.: Kdaj sem že mlad in do kdaj še spadam med mladino? V letu 1996 smo predstavili seznam mladine od končane osnovne šole do 35. leta oz. poroke. Naštetim 776 dekletom in fantomi je gotovo treba dodati kakih 20% do 25% še ne doseženih. To delo čaka vsak okraj posebej. Če govorimo torej o približno 850-950 dekletih in fantih moramo priznati in spoznati, da mora skrb za mladino, postati prioriteta in da ji moramo posvetiti največ časa in najbolj sposobne in pripravljene ljudi. V tem obdobju smo med drugimi pripravili ali sodelovali pri: Mladinskem športnem srečanju, Pevsko glasbenem festivalu, Modni reviji, Mladinskih športnih dnevih, Obisku v Mendozi, Osrednjem mladinskem dnevu, Orientacijskemu tečaju za izbiro poklica, Miklavževa-nju, Srečanju z dr. Tonetom Prešernom. Za konec bi se rad posebej zahvalil gospe lic. Marjeti Praprotnik Luna za orientacijski tečaj pri izbiri poklica. Iskrena hvala tudi Jožetu Šenku za opravljeno delo ter ostalim članom mladinskega referata Zedinjene Slovenije. Prav tako lepa zahvalo prijateljem, ki so nam priskočili na pomoč in niso člani mladinskega odseka. prof. Tine Vivod Poročilo srednješolskega tečaja SSTRMB deluje tukaj v Slovenski hiši. Združuje dijake s področja Velikega Buenos Airesa z namenom posredovati jim na ravni srednješolske izobrazbe in v slovenskem jeziku najlepše duhovne in snovne stvaritve slovenskega človeka. V šolskem letu 1996 je obiskovalo tečaj 100 dijakov; razdeljeni so bili v pet letnikov. 1. letnik 23 dijakov; 2. letnik 20 dijakov; 3. letnik 24 dijakov; 4. letnik 16 dijakov ter 5. ’ letnik 17 dijakov. Tečaj je imel tudi dva dopisna dijaka iz notranjosti dežele in sicer iz Šan Luisa. Ravnateljica tečaja je bila prof. Neda Vesel Dolenc. Profesorski zbor so sestavljali sledeči: Milena Ahčin, Frido Beznik, Franci Cukjati, Luka Debevec, lic. Rok Fink, dr. Štefan Godec, dr. Marko Kremžar, p. dr. Lojze Kukoviča, Marjan Loboda, prof. Alenka Magister, prelat Jože Škerbec, arh. Jure Vombergar in lic. Terezka Prijatelj Žnidar. Tajnica tečaja je bila Alenka Poznič. Profesorjem stoji ob strani odbor staršev, ki prevzame izvenšolsko delo. Tečaj je bil skozi vse leto in sicer 20 dni (sobot). Pouk in druge dejavnosti so potekale po letnem delovnem načrtu in šolskem koledarju. Nobena ura ni odpadla, odsotne profesorje so nadomeščali kolegi ter prof. France Bergant in lic. Albin Magister. Poučevali smo naslednje predmete: slovenščino: slovnico in slovstvo dve uri v vsakem letniku; verouk v L, 2., 3. in 4. letniku; slovensko zgodovino v 2., 3., 4. in 5. letniku; zemljepis Slovenije v 3. letniku; nekaj pesmi pod vodstvom Lučke Marinček Kastelic. Ves program sta napovedovala Andrejka Vombergar Štrfiček in Emil Urbančič, tekst je pripravil Stanko Jerebič, režijo nastopajočih pa je imel na skrbi Štefan Godec. Letos na buenosaireškem Sejmu knjige ne bomo navzoči, niti z razložbenim oknom ne, kot je bilo nekoč. Razloge za to bo predstavil drug referent. Poleg naštetih proslav in prireditev skrbi referat tudi za nove knjige, video kasete in podobno. Letos se ne more kaj postaviti s pridobitvijo novega materiala. arh. Jure Vombergar svetovne nazore v 4. in 5. letniku ter živo besedo v 1. in 5. letniku. Šolsko leto smo kot vedno začeli s sveto mašo in uvodnim nagovorom ravnateljice. S svojo prisotnostjo sta nas počastila rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak in prof. Tone Ploj. Na sklepni prireditvi smo se poslovili od petega letnika. Najboljši dijaki so dobili knjižne nagrade, dar dr. Petra Venclja, sekretarja za Slovence po svetu. Najboljši dijak 5. letnika pa tudi slovenski srebrnik, dar dr. Petra Urbanca iz Kanade. Dijaki 1. in 5. letnika, ki imajo predmet Živa beseda, so nastopili z recitacijami pod vodstvom predmetnega profesorja, danes že pokojnega Frida Beznika. Petošolci so pod vodstvom prof. Metke Mizerit pripravili svoj almanah: „Kje domovina si..." in ga ponesli s seboj v Slovenijo. Tam so ga podarili osebnostim pri sprejemih ter dobrotnikom, ki so jih sprejeli in jih poleg staršev ter Društva Slovenija v svetu omogočili potovanje. Ob zaključku šolskega leta so almanah pokloni- li tudi profesorjem kot znak svoje hvaležnosti. Naj omenim še druge dejavnosti: sestanek s starši na razredni ravni, duhovna priprava za velikonočne praznike, poslovilni večer s sv. mašo 5. letnika ob abitu-rientskem potovanju, športno-rekreacijska dneva za dijake od 1. do 3. letnika ter orien-tacijsko-poklicni tečaj za dijake 4. in 5. letnika. Te zadnji dve dejavnosti pod vodstvom Mladinskega referata ZS, kateremu iskrena zahvala. Obiskali so nas: zastopnika Mladinske knjige iz Slovenije; predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer. Že šesta RAST je julija odpotovala v Slovenijo pod vodstvom Mirjam Oblak in kateheta Francija Cukjatija. Prepotovali so slovensko deželo in jo v polni meri dožive- li. Vrnili so se navdušeni nad biseri slovenske zemlje, zatrjevali so, da se čutijo Slovence. Na pozdravne razglednice so zapisali „Slov