324. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Telefon številka 118.
V Ljubljani, sreda dne 20. novembra 1912.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Leto l.
Posamezna številka 6 vinarjev.
i«	Uredništvo	in upravništvo:	t::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pismo se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::t
s::	Telefon	številka 118.	::t
Balkanska vojna.
Trdovratna Evropa.
T. zv. kulturna Evropa še vedno ni dovolj blamirana. To se pravi: blamaže je že dovolj, toda priznati je ncčejo. Blamažo ljudje neradi priznajo in kako naj bi jo priznal ponosni nem-Ški kulturni narod. Da bi svojo blamažo pokrili, se bahajo s svojo močjo, češ: balkanske države bodo sad svojih zmag le te'1"’■ a!e, ako bomo mi hoteli. To se pravi: državni ponos! Kakor da je n. pr. kaj častnega, ako sil-nejSi preti slabšemu! Kakor da bi bilo kaj velikega, ako stara slavna Avstrija napove vojno malemu od vojne izčrpanemu sosedu!... Kakor da bi bilo M slavnega, ako bi v taki vojni zmagali!
Nemška zavist gre tako daleč, da niti drugim ne pusti, da bi se veselili ztnag, ki so jih priborili Srbi In Bolgari v boju proti Turkom. To je značilno. Zato je vlada razpustila občinske zastope nekaterih mest v Dalmaciji. Veseliti se takih zmag je baje — nepatriotično!
O	kako slavni so taki čini! Za srbske in bolgarske zmage se Slovani v Avstriji ne smejo navduševati. Torej tudi navdušenje Je že prepovedano.
Navdušenje za Albance, to je znak resničnega patriotizma v Avstriji. Kdor danes ne kriči z vladnim in od vlade odvisnim časopisjem: »Živela neodvisna Albanija!«, ta je veleizdajalec, in le velikodušnosti državnih pravdnikov v Avstriji je pripisati, da taki ljudje ne romajo naravnost v kejho. Gospod poslanec Jerzabck meni celo, da je pravi Avstrijec le tisti, ki bi rad, da bi Avstrija anektirala tudi Sandžak in Solun, grof Sternberg pa, ki je zadnja leta zašel med najgorečnejše patriote, meni celo, da avstrijsko domoljubje zahteva, -da zraven še celo Srbijo okupiramo. Značilno za te patriote je, da bi z osvojitvijo Srbije bili zadovoljni, Albanijo pa hočejo imeti neodvisno, da se ne zamerimo Italiji, ki ne more dopustiti, da bi Albanija postala avstrijska. »Armeezeitung«, ki je svojčas zahtevala, da napademo Italijo, hoče danes, da napovemo vojsko Rusiji. Najbolj imenitni so pa listi nemškega »Nationalverbanda«, zlasti zmešana »Tagespošta«, ki na eni strani hočejo mir, na drugi pa rožljajo s sabljo in govore o »življenskih interesih« Avstrije, katerih pa še nihče ni definiral. Grof Berchtold modro molči, časopisje vladnih strank pa je dobilo parolo, označiti za življenski interes Avstrije svobodno Albanijo, kar zdaj dannadan ponavlja kakor muezzin svoj Allah il Allah. Mi bi pa te gosnode vprašali, ali nam ni Hrvatska veliko bližja, kakor Albanija? Ves svet se mora vendar norčevati iz nemških »patriotov«, ki kriče, da mora Albanija postati neodvisna, na Hrvat-skem pa se dopušča najkrutejša diktatura. Svobodna Albanija! se razlega zdaj po Avstriji, če pa kdo v Zagrebu vzklikne «Svobodna Hrvatska!« ga zapro, da je črn. Ginljivo naivno je tudi zaupanje, ki ga goje najnovejši nemški ve-leaystrijci nasproti Italiji, ki pa komaj čaka, kako bi nas mogla v Albaniji preteči. Politično konfuznost avstrijskih Nemcev dokazuje jako drastično tudi to, kako se eni ogrevajo za aneksijo poti do Soluna, drugi pa se vsake aneksije boje. Prvi pravijo, da bi se na ta način nemška kultura na jug razširila, drugi pa, da bi se na ta način Avstrija le poslovanila. Fon^l dva
nemška lista se danes strinjata, vendar pa eno-dušno pojo po taktu iz zunanjega urada lepo pesmico o avtonomni Albaniji in Lesu ter Draču. Najlepše pa bo to, kako bodo ti »pa-triotje« najbrže iznenadeni, ko bo naš zunanji urad košček »nedotakljive« Albanije Srbiji vendarle pripustil, kakor se bo z največjo gotovostjo zgodilo. Potem bo tudi grof Berchtold postal »veleizdajalec« in grof Sterberg ga bo djal ob glavo, če ne bo Berchtold v kompenzacijo vse te navdušene ljudi pripor«-''- Mhan-cem, da jih imenujejo za svoje ministre. To bi zaslužili.
Ta citat velja enkrat za vselej. Toda misli In čustva so menda tudi v Avstriji še prosta, zato ml ne upamo; da bi se v dogledni dobi misli in čustva slovanskih avstrijskih državljanov izpremenlla.
Da so se nemški listi v začetku vojne postavili na turško, oziroma na protislovansko stran — se nismo čudili. Toda da se po enem mesecu zmag niso spametovali, to je trdovratnost. Ravno ta trdovratnost bo stalen propad med slovanskim Balkanom in Evropo — dokler ne pride čas, ko bo Evropa spoznala — kako je grešila sama proti sebi, ker je zatajila kakor mačeha svoje otroke In ie varovala tujca . . .
Na diplomatskem obnebju se vsak dan bolj Jasni. Vemo sicer, da hoče Avstrija z vso evropsko trdovratnostjo izbojevati svoje albanske zahteve — tudi je zato zbrala svoje sile — toda upati ie še vedno, da se ohrani mir. Ako se to ne zgodi, bo temu kriva le trdovratnost, ki ni zmožna spoznati resnice In gre svojo pot — tudi če Je napačna.
Ravno Srbija Je s svojo zmago pri Bi to! ju pokazala, kaj zna. Ako bi Nemci dosegli tako zmago — bi jo slavili po vsej Evropi, seveda, ker Je to srbska zmaga — je ne smejo slaviti niti avstrijski Slovani. Pač slavimo jo — toda
v	duhu In v resnici. To bo proslava — enaka zmagi.
I
»m
Bolgari pred carigrajskimi vrati.
Volna.
Carigrajske vesti vedo silno mnogo povedati o sijajni zmagi pri Čataldži. Seveda moramo te vesti, kakor sploh vse turške vesti, sprejeti z veliko rezervo, pa najsibodo tudi uradne. Sedanja vojna je pokazala, ^da sc na turška poročila ni čisto nič zanesti. Če pregledamo te vesti, bomo na prvi hip zannzili veliko nesoglasje. Poročila govore, da se Bolgari umikajo* proti Čorlu, a artilerijski boj še vedno divja. Mogoče Je. da so Turki morda dosegli kake manjše uspehe, o kaki odločilni zmagi pri Čataldži pa se seveda niti govoriti ne more. Iz Sofije ni nobenih poročil. Pa četudi verujemo turškim poročilom o zmagi, ni izključeno, da so se Bolgari umaknili le iz strategičnih razlogov. Na vsak način je treba počakati vesti iz Sofije — in te bomo po znani bolgarski metodi dobili tedaj, ko pade končna odločitev. Z ozirom na dosedanje velike uspehe- bolgarske armade se nam ni treba bati, da bi Turki sedaj zmagali in uničili dosedanje bolgarske usnehe.
Dočim je na skrajnem vzhodnem bojišču situacija skrajno nejasna, prihaja, kakor smo že včeraj poročali, s srbsko-turškega bojišča poročilo o kolosalni srbski zmagi pri Bitolju. kjer so
Bolgar (zunaj):
Hej, odprite, hej, odprite!
Kaj se pa tako bojite? —
T u r k i:
Oj, tiščite, oj, tiščite — zdaj Bolgar gre k nam v vizite!
Bolgar:
Hej, odprite, hej, odprite!
Kaj se pa tako bojite?
Turki:
Alah, Alah, kaj bo s tega že na vrata nam posega. Bolgar:
Hej, Turčinl, hej, junaki kaj vas strašijo koraki?
Kaj kričite, kot brez uma — ali nimate poguma?
Saj ste vedno govorili, da nas bodete pobili — zdaj prišel sem — zdaj odprite, zdaj. junaki, govorite!
T u r k i:
Čujte, čujte, kaj nam pravi, nas gotovo vse poda vi.
Turek (pri strani):
Alah, Alah, ti se usmili, reši nas v veliki sili. pred sovražnimi Bolgari,
Alah, Carigrad obvari, če Bolgar nam v mesto stopi, konec Turka bo v Evropi. Bolgar:
Hej, Turčini, hej, odprite, nič se dolgo ne branite,
če ne boste nam odprli, bomo s silo v mesto vdrli.
Turki:
Oj, slušajte, kaj grozi, zdaj je konec naših dni.
Turek (na strani):
Da bi Nemci se zavzeli, in nam Carigrad oteli — da bi slavni diplomati, nam hoteli pomagati.
Bolgar:
Nič ne čakajte pomoči, kaj zvonili bi po toči. nihče več vam ne pomaga nikdar več ne grem spred praga.
T u r k i:
•lej, o jej, kaj bo iz tega, to velika je zadrega, če ne gre spred Carigrada, vsi poginemo od glada.
T u r e k:
Alah. Alah, čuj molitve ali ni nikjer rešitve.
Mi smo zate se borili, pse kristjanske smo morili, zdaj je konec tvoje slave, konec naše je države . . .
Bolgar:
Hej, Turčini, hrabra jata, brzo mi odprite vrata, dolgo, dolgo smo trpeli, kar ste zla nam prizadeli, vas prosili smo pravice,
vi	ste delali krivice.
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Prepričan sem, ako ga zapletete v zadosti dolg razgovor, boste dosegli že nocoj precejšnje uspehe . . .«
»Upam, da se mi posreči...«
»Z Bogom torej, mesir. Odhajam . . . Vrnem se v tišino svojega samostana, premišljevati v tišini in molitvi o besedi božji, ki nam jo je ukazano oznanjevati,«
»A jaz hočem premišljevati o vaših besedah, častitljivi učenik. Današnji dan mi bo v vsem mojem življenje eden najlepših in najdražjih spominov . . . Shranil bom kozarec, iz katerega ste pili; nihče se ga več ne dotakne s svojimi ustnicami . . .«
Lojola je sedel v svojo kočijo, ki je takoj oddrdrala.
Rabič se je naglo vrnil v obednico.
»Ali veste, kako je ime možu, ki je pravkar odšel?« je vprašal Kalvina.
»Naj bo kdorkoli, nič prida ga ni!«
»Ime mu je Ignacij De Lojola! ..«
»On!... Saj sem si skoraj že mislil!..«
»Ako vam smem dati dober svet...«
»Razumem vas: takoj se odpeljem v Ženevo ...«
Rabič se je nasmehnil.
Naglo se je poslovil Kalvin od svojega gosta; dve minuti nato je oddrdrala njegova kočija v polnem diru.
Rabič pa se je široko nasmejal.
»Kaj praviš o tej šali?« je dejal Manfredu, ki je opasoval svoj meč.
»Pravim, mojster, da ste si pridobili dva smrtna sovražnika. Glavo stavim, da vam ne odpustita svoje žive dni.«
»Eh! Bojim se ju, hahaha!... Saj je kralj na moji strani. In še več: z mano je moja čista vest... A zdaj, ko sva sama, pijva še par kupic tega blagoslovljenega krepčila, da se ob pijači pomeniva o tvojem popotovanju.«
»Moje popotovanje je pri kraju, mojster; vrnem sc v Pariz.«
»K Doletu greš. kaj ne da?«
»To najprej. Potem pa v Dvor Čudežev! Vaš Lojola pravi, da bo vse poklal, podavil in iztrebil... 'l ega, da bo imel opravka z ljudmi, ki se radi branijo, si menda niti ne misli!... Ah, mojster, dolgčas mi je bilo — zdaj pa se čutim kakor prerojenega! V boj, če se že hočejo biti! Boj na življenje in smrt, če nas upajo ukrotiti z orožjem! Mojster, v kratkem boste slišali o velikih rečeh!...«
To rekši, se je obrnil tudi Manfred k vrtnim vratom, skočil prožno na svojega konjička in oddiijal v galopu.
Rabič si je otožno nalil kozarec in ga podržal kvišku, da se je vino zaiskrilo v luči.
Nato ga je izpil v pobožnih, srebajočih požirkih.
In zamrmral je sam pri sebi.
»Ali jo res mogoče, da žive krščanski ljudje zato na svetu, da trgajo drug drugega kakor volkovi, ko je vendar toliko možnosti, veseliti se bratovsko življenja! Ali je mogoče, da tuhtajo kako bi prelivali kri, ko jim je dodelila mati naiava. da morejo prelivati vino!«
»Gospoda kralja se mi ne zdita zadovoljna z obedi m!« se je opilila dekla Jerica.
»Motiš se, hčerka; kar očaralo ju ieU
»Pa se nista izkazala niti pri kuri, niti pri pašteti.«
»Imata pač takšne manire pri jedi.. «
»Kregala sta se, namesto, da bi jedla.«
»To so kraljevske šege, hčerka moja. Ne vznemirjaj se; rajša mi nalij kozarec iz onele steklenice ... da. iz tiste .. ki še ni odmašena. Ta kapljica je pravi biser, sami angelci bi jo pili ...«
XXXII.
Glas je klical Manfreda.
V	krasni hiši, ki je bila v Parizu njeno bivališče, je sedela kneginja Beatrice in vezla; zdajci pa je izpustila umetno tkanino iz rok.
Ze dolge ure je trudila na njej svoje prste, da bi si raztresla duha. Toda mahoma ji Je zmanjkalo poguma.
Skrita bol je prekipela v njenem srcu.
Solze so ji zalile oči in Ji preplavile lici.
Njen sin! Kdo ji vrne sina!
Dvajset let Je iztikala po Italiji in sejala rumeno zlato, dočim se Je Ragastan, drug njenega srca, izpostavljal najnevarnejšim prigodam, da bi našel kako vest, kako sled — vsaj majhen podatek, kje iskati ugrabljenega otroka.
Nič! Vse venomer nič!
Nazadnje sta se bila obrnila v Pariz, po čudnem nasvetu, ki jima ga je dal neki cigan v napoljski krčmi. Tu sta začela iznova svoje iskanje.
joda dnevi so minevali, ne da bi se vrnil ljubljeni sin v očetovo in materino naročje.
Beatrice je obupavala.
Gotovo je bil mrtev!
Krčevito ihtenje Je stresalo njeno grud ob tej kruti misli.
7.&'ji i pa je dvignila glavo; začula je bila nagle korake.
Neutrudni Ragastan se je bil odpravil tudi tisto jutro zarana na iskanje.
Zdaj se ie vračal.
Kakšne novice?
Ali ji poreče, kakor že tolikokrat, z žalostnim pogledom, ki je polnil njeno srce z obupom :
»Nič!«
Naglo si je obrisala solzno lice, da ne bi videl, da je jokala.
V	tistem trenotku je odprl vrata. Njegov obraz se ^e pojavil v polni luči.
Bil je ves razburjen.
Radost? Bolest? Beatrice ni mogla takoj spoznati.
Zvesti Spadakapa si je nemirno sukal brke; videlo ss je. da je natanko istega mnenja kakor njegov gospodar.	....	.
>Kaj mu je? Govori, govori brz, ljubljeni moj! Ne muči me z molčanjem!«
Z nepopisno nežnostjo Jo je stisnil v naročje.
»Pomiri se, draga žena. Ničesar še ni... doslej. Pomiri se. vse ti povem.«
Napela je vse svoje sile, da je premagala razburjena čuvstva. Samo njene oči so pričale. kakšna vročica ji pali srce.
»Poslušam te!« je zamrmrala.
»Bodi močna, Beatrice. Sam ne vem, ali ti prinašam nadejo ali razočaranje; davi sem bil zopet v Dvoru čudežev. Ne vem, kaj me vedno žene tja. Ako Je najin sin v Parizu — potem, se mi vidi, da ga najdeva tam.«
»Saj tam ga je videl tisti napoljski cigan,« ga ie prekinila nesrečna mati.
(Dalje.)
dolgo čakali smo dneva, da konča se naša reva, zdaj je konec — hej, odprite, zdaj vi milosti prosite!
Turki:
Ali slišite, kal hoče, nas usmili se, mogoče?
Bolgar:
To bom storil svoje vol|e kakor bo kazalo bolje. Dokler jaz sem bil še rob — niste milosti poznali, če si damo zob za zob, lahko vse bi vas poklali, vse zločine prejšnjih dob, bi nad vami maščevali.
Turki:
Alah, Alah, o pomozi, trepetamo v smrtni grozi.
T urek:
Mohamed, ti čudež stori, diplomate pregovori . . .
Bolgar:
Kaj junaki trepetate?
Upate na diplomate?
Vaša ura je odbila —
' hej, odprite —
zdaj prišel je dan plačila,
(Odpre vrata.)
Srbi ujeli nič manj kot 50.000 Turkov z vsemi generali vred. V srbske roke je padel tudi vrhovni turški poveljnik Zekki-paša.
Turška moč v Evropi je razbita, le skrajni komadič njenega repa brca še pri Bosporu in v agoniii ležita Drinopolje in Skader.
Črnogorci so zavzeli Sv. Ivan Meduvau-ski in prizadejali mali turški armadi velike izgube.
V političnem položaju je zanimiv odgovor ministrskega predsednika Nikole Pasica na noto trozveze glede srbskih luk ob Jadranskem morju.
KATASTROFA TURŠKE ARMADE PRI BITOLJU.
Belgrad, 18. novembra. Bitka pri Bitolju se je začela v nedeljo, dočlm je že v petek prišlo do krvavega spopada srbske kavalerlje z delom turške armade pri Draglncl. Turške čete so zasedle vse hribe, od katerih so nekateri visoki 1200 metrov. Srbi so imeli silno nerodne pozicije. Bili so na odprtem terenu, ki je bil vrh tega še poplavljen vsled izstopa rek vsjed zadnjega deževja in nalivov. A Srbi se niso zmenili za vse te neugodnosti in so z nadčloveškim trudom premagali vse ovire. V nedeljo zvečer so že zasedli važne pozicije Berance, Zrnoboski hrib, Oblakovo in Topeši. S tem je bila usoda turške armade takorekoč zapečatena. V ponedeljek zjutraj so Srbi začeli prodirati direktno proti mestu.
OPERACIJE PROTI BITOLJU.
Belgrad, 18. novembra. V Bitolju je bila zbrana cela turška armada, ki se je po porazih pri Kumanovu, Kalkaindelu, Gostivaru, Kijevu, Velesu in Prilepu umaknila. V celem je bllp še okolo 50.000 mož, dočim je okolo 50.000 mož
V	prejšnjih bojih padlo na bojišču, oziroma padlo v srbske roke. Armada je imela še okolo 60 topov. Poveljniki turške armade so bili Fethy-paša, bivši turški poslanik v Belgradu (poveljnik skopeljskega kora), Džavld-paša (bivši turški poveljnik zoper Albance), Said-paša (poveljnik solunskega kora) in Niazy-paša s svojimi prostovoljci iz Resne. Vrhovni turški poveljnik pa je bil Zekki-paša, ki je vodil tudi bitko pri Kumanovu. Srbska armada je prodirala proti Bitolju od dveh strani in je imela načrt, Turkoin popolnoma odrezati povratek in jih prisiliti h kapitulaciji. Glavna srbska armada, 60.000 »nož, je prodirala od Prilepa In je na vzhodnem delu izvršila obkoliln! manever. Druga kolona, 25.000 mož, obstoječa Iz ene divizije tretje armade, pa je prišla Iz Klčeva, zasedla vse višine severozapadno od Bitolja in preprečila Turkom umikanje proti ohridskemu jezeru In jezeru Prespa. Istočasno so Grki prodirali od juga In sicer ena divizija od Florine, draga od Vodene, tako da so bili Turki zajeti od vseh strani. Vendar se je Srbom posrečilo vjetl Turke še preje, preden so prišli Grki.
PADEC BITOLJA IN KAPITULACIJA TURŠKE ARMADE.
Belgrad, 18. novembra. Po dvadnevnem boju se je srbski armadi posrečilo zavzeti vse važnejše pozicije preti Bitoljem. Turki so bili prisiljeni, umakniti se v mesto. .
Belgrad, 18. novembra. Srbska armada je danes popolnoma potolkla Turke pri Bitolju. Turške čete so se umaknile na vsej črti.
Belgrad. 18. novembra. Danes ie Bitolj padel po krvavih bojih, ki so divjali od petka. Turška armada je bila popolnoma razbita in obkoljena od vseh strani. Ko je Zekki-paša uvidel da je vsak nadaljni odpor brezuspešen, je naznanil kapitulacijo armade. Petdeset tisoč Turkov se je udalo s topovi In vsemi poveljniki. Vjetl so Zekki-paša, Fethi-paša In Džavid-paša.
Belgrad, 18. novembra. V Bitolju so vjetl vsi turški generali, med njimi tudi Zekki-paša In bivši turški poslanik v Belgradu, Fethi-paša.
Črnogorci zavzeli sv. ivan medu-
anskl
Rleka, 18. novembra. Čete generala Mar-tlnoviča so zavzele luko Sv. Ivan Meduanskl.
Cetinje, 18. novembra. Iz glavnega tabora generala Martinovlča se poroča: Črnogorska zastava že plapola nad Sv. Ivanom Meduan-skim. Desno krilo je pod osebnim vodstvom generala Martlnoviča prodiralo od Črnega vrha Zasedlo je vse važnejše turške pozicije, in na to tudi luko samo, Turki so pobegnili v velikem
neredu. V bitki pri Luarzi je bil sovražnik popolnoma premagan. Jahta kralja Nikole je že dospela v luko. Martlnovič je bil sprejet v mestu z velikimi svečanostmi. Zaplenjena je precejšnja množica živeža in municlje.
Rieka, 18. novembra. General Martinovič poroča: Po zavzetju Sv. Ivana Meduanskega je 3000 Turkov poskušalo pregnati Črnogorce iz osvojenih pozicij. Nastala je huda bitka, Id je trajala več ur. Turki so bHi poraženi in so se morali z velikimi izgubami umakniti. Črnogorci so izgubili okolo 100 mrtvih In ranjenih.
BOJI PRI ČATALDŽI.
Carigrad, 18. novembra. Generalissimus Nazlm-paša je poslal velikemu vezirju sledečo brzojavko: Danes se je pričela bitka z bolgarsko pehoto, ki je začela prodirati. Bitka je trajala do večera. Bolgarska pehota je bila odbita. Tri bolgarske baterije so uničene.
Carigrad, 18. novembra. Kakor se poroča, so bili Bolgari na liniji Čataldža-Derhoo potolčeni in so se pričeli umikati.
Carigrad, 18. novembra. Bolgari so iz Buj-nika obstreljevali turško vojno brodovje, ki je odgovorilo in uničilo dva bolgarska topova.
Carigrad, 18. novembra. Vest o zmagi turške armade pri čataldži je zbudila v Carigradu veliko veselje. Sultan je brzojavno čestital generalom in armadi. Zunanji minister je o zmagi obvestil vse turške poslanike na evropskih dvorih.
Carigrad, 18. novembra. Danes ob 10. uri zjutraj se je pričela nova bitka pri Čataldži, ki traja že ves dan. Bolgari so se baje pričeli umikati proti Čorbi.
GRKI ZASEDLI OTOK NIKARIA.
Atene, 18. novembra. Grki so zasedli otok Nikaria.
DIVJANJE KOLERE V TURŠKI ARMADI.
Sofija, 18. novembra. V turški armadi tako zelo razsaja kolera, da je Turčija prenehala z vojnimi operacijami. Poroča se, da je več tisoč za kolero obolelih zaprtih v nekem z žico ograjenem prostoru, katerega straži močna straža. Bolnikom se ne sme nihče približati. Zdi se. da so Bolgari za to sedaj malo prenehali z operacijami, ker se boje, da ne bi kolera prišla tudi v bolgarske vrste.
PASIČEV ODGOVOR ZASTOPNIKOM TROZVEZE.
Belgrad, 18. novembra. Ministrski predsednik Nikola Pasič je odgovoril tukajšnjim poslanikom trozveze, da je diskusija o usodi turškega primorja ob Jadranskem morju odgodena do trenotka, ko bo rešen srbsko-turški konflikt.
ALBANCI SO BILI DOBRO OBOROŽENI.
Belgrad, 18. novembra. Povodom pisanja nemških listov, da so bili srbski boji z Albanci lahki, ker Albanci baje niso bili dovelj oboroženi, se poroča, da so vse te vesti popolnoma izmišljene. Albanci so bili naravnost izvrstno oboroženi. Za časa lanske vstaje so vzeli v Prištini 10.000, v Peči 6000, v Vučitrnu 7000 in v Djakovu 7000 pušk. Pred sedanjo vojno so dobili od Turkov 63.000 pušk. Albanci so sedaj izročili samo v Skoplju Srbom 20.000 pušk, v Prištini pa tekom dveh dni 8000 pušk. Albanci so imeli dovelj orožja, a so po bitki pri Kumanovu izgubili pogum in sedaj prostovoljno odlagajo orožje.
GRŠKI PLEN PRI SARANTOPORU.
Atene, 18. novembra. Grki so v bitki pri Sarantoporu zaplenili 27 topov, več zastav in 250 vozov municije. Ves ta plen so danes prepeljali v Lariso, od koder ga odpošljejo v Atene.
DNEVNI PREGLED.
— Kranjska in volitve v delavsko zavarovalnico v Trstu. Volitve v delavsko zavarovalnico proti nezgodam za Trst, Primorje Kranjsko in Dalmacijo v Trstu se vrše 20. decembra 1912. Do sedaj je predstojništvo zavarovalnice, ki razteza svoje delovanje skoro po izključno slovensko-hrvatskih deželah, popolnoma v italijanskih rokah. Od prihodnjih volitev pa bo odvisno, da si zopet priborimo tudi tukaj našo nekdanjo pozicijo. Prihodnje volitve se bodo vršile v znamenju boja: ali bo delavska zavarovalnica prešla v slovanske roke ali pa bodo tam vladali še dalje italijanski kamoristi in italijanski socijalisti. Kranjska bo odločevala! Ali je pa tudi pripravljena?
— Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda je izšel. Prinaša poleg seznama družbenih članov in računskega pregleda tudi nekaj člankov poučne vsebine, posebno zanimiv je pregled C. M. Družbe na Koroškem. Koledar vsem toplo priporočamo.
—	Nevarna goljufa. V zapore črnomelj-skega sodišča so pripeljali z Vinice dva Hrvata, ki sta se izdajala za profesorja in kot taka izvabljala od ljudi denar. Seboj sta imela legitimacije, da sta žurnalista. Med aretacijo sta pometala v Kulpo tri štambilije, in sicer sledeče: »Hrvatsko-slovensko-srbsko kulturno društvo Prosvjeta, Rieka«, »Hrv. kat. kulturno društvo sv. Trojstvo u Karlovcu« in tretjo iste vsebine kot prva. Koliko in kod sta vse goljufala, se še ne zna, le to je znano, da sta od graščaka Co~ suliča v Bosiljevem izvabila 50 K pod pretvezo, da bode on izvoljen predsednikom nekega društva, ki rabi financielne pomoči. Oba sta Zagrebčana in policiji dobro znana potepuha Ga-rapič in Matijevič. Pri njiju so dobili 20 K 60 vin. in neke papirje. Kolikor je nam znano, sta goljufa tudi v Ljubljani in v Kranju od več strank denar izvabila pod goljufivimi pretvezami. Ta dva človeka sta se zglasila tudi v naši redakciji in sta se izkazala z nekim priporočilom od društva »Prosvete«. Rekla sta, da gresta v Belgrad kot žurnalista, nam pa se je čudno zdelo, kako bi človek, ki nima denarja za pot, šel z Reke skozi Ljubljano v. Belgrad, ko ima
vendar skozi Zagreb bliže. Trdila sta, da sta kot žurnalista iz Zagreba izgnana. Ker pa sta se pri nekaterih vprašanjih čudno lovila — smo ju odslovili — seveda brez podpore. — Ta slučaj naj bo svarilo naši javnosti, da bo previdna nasproti ljudem, ki hočejo izrabljati položaj na jugu zase. Pošten človek ne bo beračil, ampak pojde sam, kamor ga kliče dolžnost, falot pa skuša izkoriščati položaj zase. Zato pozor!
— Grozen poskušen samomor. Na grozen način si je skušal vzeti predvčerajšnjem v Gradcu svoje življenje 361etni dimnikar Karol Happich iz Štajerskega. Omenjeni je brat dimnikarskega mojstra Happicha, ki je bil lani umorjen. Karol Happich, ki je stanoval pri vdovi svojega brata, si je prerezal z bodalom trebuh, tako da so mu udarila čreva ven. Nato si je prerezal še žile na levi roki. Ko je prišel rešilni voz, so našli Happicha ležati v kaluži krvi na tleh, dočim mu ie podelil prišli duhovnik zakramente za umirajoče. Da ga je mogel zdravnik obvezati, so morali Happichu zrezati obleko na telesu. Vkljub težkim in groznim ranam je ostal Happich pri popolni zavesti. Odpeljali so ga v rešilnem vozu v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so ga takoj prenesli v operacijsko dvorano. Doslej se še ne ve, kaj je moža privedlo k tako groznemu dejanju. Po Gradcu se govori, da je tudi vdova Happichova izvršila samomor.
Umor. Ko so trije zidarski pomočniki: 201etni Vincencij Fuchs iz Wolfsberga na Štajerskem in njegova tovariša po poklicu, Avgust Godi in Ivan Traby, oni dan končali svoje delo pri posestniku Blasjbrglu in dobili svojo plačo, so jo mahnili skupaj proti domu. Ker je bila ravno sobota isti dan, so hoteli ta- delavski praznik tudi obhajati in so jo zavili v bližnjo žganjarno, ki jih je silno vabila v svoje zaduhle in zakajene prostore. Tam so izpili več steklenic žganja. Komaj so izpili, je Godi naročil še eno mero tega ljudskega strupa in sicer kar cel četrt litra in potem še en četrt. Ko ie bilo treba plačati izpito žganje, je pogrešil Godi svojo denarnico. Ker je alkohol že davno začel delovati, se je Godi grozno razburil in je takoj obdolžil svoja tovariša, da sta mu ukradla denarnico. Ta dva z gostilničarjem vred pa sta ukazala, naj Godi rajši prej dobro preišče svoje žepe in naj ne obdolži kar tako na lepem poštenih ljudi. In res. Godi je našel v žepu svojo denarnico. Vsled tega pa je prišlo do pravega razburjenja med vsemi tremi omenjenimi tovariši. Ko je bilo že okrog osmih zvečer in ni gostilničar nikogar več pričakoval v svojo krčmo, je troperesni deteljici naznanil, naj zapusti gostilno, ker jo mora zapreti. Vsi trije tovariši so omahljivih korakov zapustili žganjarno. Komaj pa so prišli skozi vrata žganjarne, je nastal med Gbdloni in Fuchsom, katera se že prej nista prijazno gledala zaradi nekega dekleta, prepir zaradi one pogre-šene in zopet na dati prišle denarnice. Ker ni Godi ničesar dobrega pričakoval od svojega tovariša, je začel bežati. Vendar Fuchs ga je kmalu dohitel in ga je vrgel na tla. pri čemur pa je tudi on padel z njim na tla. Ker jc bil Fuchs močnejši ort svojega nasprotnika, ga je neusmiljeno obdeloval s pestmi. Godi je klical na pomaganje tretjega tovariša Trabyja. Preden pa je ta prišel, je potegnil Fuchs iz žepa nož in je suval z njim tako dolgo Godla v hrbet, da je ta ves v krvi obležal na mestu. Kakor da se ne bi nič zgodilo, je šel nato Fuchs s svojim tovarišem domov in se ni prav nič zmenil za krvavečega Godla, katerega je prenesel gospodar one gostilne, kjer so prej vsi trije pili. s pomočjo svojih poslov v sobo. Godla je bil tako težko ranjen, da so morali takoj poklicati zdravnika, ki je odredil, da se mora Godi takoj odpeljati v bolnišnico. Fuchsa so takoj drugi dan orožniki prijeli in ga izročili sodniji. Godi je vsled zadobljenih ran umrl v bolnišnici. Fuchs jc najprvo svoj zločin tajil, slednjič pa je vendar dejanje priznal, le zagovarjal se je s popolno pijanostjo. Ker je Godi umrl, je stal Fuchs predvčerajšnjem pr,ed graško poroto. Obtoženec se je tudi sedaj zagovarjal s popolno pijanostjo. Porotniki so na vprašanje zločina umora pritrdili z desetimi glasovi, dočim so pristavljeno vprašanje o popolni pijanosti obdolženčevi soglasno zanikali. Fuchs je bil obsojen na to na tri in pol leta težke ječe.
Humor pri sodišču. Pred mariborskim sodiščem je stal te dni neki Alojzij Schmoll, ki je bil obtožen, da je službo opravljajočega stražnika zmerjal in mu predbacival. da ima razmerje z gotovimi dekleti. Schmoll se je izgovarjal s popolno pijanostjo. Med obravnavo je prišlo tudi do smešnega prizora. Predsednik senata je vprašal obtoženca: »Ali se morete spominjati, kaj ste govorili?« Oboženec: »Ne, gospod sodnik, jaz sem bil popolnoma pijan!« Razžaljeni stražnik kot priča: »To ni resnica, on ni bil pijan.« Sodnik: »Kako to?« Stražnik: »Ker je čisto pametno povedal!« Na te besede je nastal splošen smeh na vseh straneh. Obtoženca so obsodili na 14 dni zapora.
Po pomoti ustrelila svojo mater. Newyor-ški listi poročajo o žalostnem slučaju, ki se je pripetil v železničnem vozu ekspresnega vlaka, ki je pred kratkim šel iz Pittsburga v Newyork. V vlaku sta se nahajali v posebnem vozu žena naibogatejšega trgovca v Pittsburgu Mevorja in njena hči, 181etna mlada dama. Obe, mati in hči, sta se peljali v Nevvvork, da bi tam nčili svatbeno opravo za svatbo mlade dame. Ob peti uri zjutraj se je mati zbudila in je vstala. Svoje hčerke ni hotela buditi. Okrog osmih pa je mati hotela svojo hčer zdramiti in je prijela z roko za zastor postelje, kjer je ležala njena hči. Mlada dama se je prestrašena zbudila in ker je menila, da jo je nekdo napadel, je segla pod blazino po samokres in je sprožila proti oni strani, kjer se je pokazala roka. Nesreča je hotela, da je kroglja zadela mater v srce in da je ta zgrudila mrtva na tla. Pri zaslišanju
se
je mlada dama izpovedala, da je vzela na materino prigovarjanje samokres s seboj na pot, ker sta imeli s seboj velike svote denarja in ker se Je slišalo posebno v poslednjem času veliko o roparskih napadih v, železniških vozovih.
Španski atentati. Grozni atentat, katerega žrtev je postal španski ministrski predsednik Canalejas, je obrnil zopet splošno pozornost na anarhistično propagando na Španskem Mo-rilni napad Serratov se razlikuje od drugih podobnih le v tem, da se je rabil pri njem samokres, dočim se je večina španskih atentatov v poslednjih desetletjih izvršila bodisi z bodalom, bodisi z bombo. Največje razburjenje je zbudil svoj čas atentat na kraljico Izabelo II.. katero je ranil verski fanatik z bodalom, ko je malo časa po porodu obiskala cerkev v Attochu. Kralj Alfonz je bil, kakor je že znano, dvakrat predmet atentata, prvič v Parizu, drugič pri svoji svatbi. Takrat sta novoporočenca le res po čudežu ušla smrti, dočim je bila cela vrsta oseb vsled bombe težko ranjena. Kar sc tiče orožja, s katerim so atentati izvršeni, vlada na Španskem čudna vraža, 'da je orožje napadenemu tako dolgo nevarno, dokler se popolnoma' ne uniči. In navada uničenja se ne omejuje samo na morilno orožje, ampak uničuje se tudi zdravniško orodje, katero se je rabilo pri ranjenih osebah pri njih bolniški pomoči. Samokrese so prej po navadi razbili na kosce in bodala s pomočjo pil spilili na prah. Le pri napadu na kraljico Izabelo je bilo rabljeno bodalo Iz tako dobrega jekla, 'da se je opiralo pilam. Slučajno so zvedeli o tem časopisi; sporočili so slučaj svojim čitateljem in zbudili tako veliko razburjenje med babjevernirni Španci, da je bil kabinet prisiljen, uničiti bodalo z žvepleno kislino, ker je prebivalstvo mislilo, da je bodalo začarano.
Te metode se poslužujejo sedai pri vsem orožju, rabljenem pri atentatu. Tudi koničasto pilo, ki jo je morilec rabil pri umoru cesarice Elizabete, so uničili na tak način, kakor tudi vse zdravniško orodje, ki se ie rabilo pri rani.
Zanimiva igrača številk. Prejeli smo: Vaši notici »Karagjorgjeviči in št. 13« v Vašem cenjenem listu z dne 17. t. m., št. 321, dovoljujem si Vas opozoriti na sledeči slučaj, ki Vas bode gotovo zanimal: Leta 1453 sneli so Turki raz Hagijo Sofijo v Carigradu križ in ga nadomestili s polumesecem. Če sedaj seštejemo številke te letnice, dobimo:
1 + 4 + 5 + 3= 13.
Leta 1912 pa se bo zopet lesketal nad Hagijo Sofijo križ, katrega bodo^ postavili na isto v najkrajšem času Bolgari. Če seštejemo številke te letnice, dobimo:
1 + 9 + 1 + 2 = 13.
Gotovo tudi zanimiva »igrača številk«.
Kaj pripoveduje vojaški pilot bolgarske armade. Nemški avijatik Biichner je bil nekaj ted-nov v službi bolgarske armade v Macedoniji. Pred nekaj dnevi se je vrnil domov. Svoje vojaške spomine priobčuje v »Leipziger Neueste Nachrichten«. Piše: Pred nekaj tedni je prišel k meni ataše bolgarskega poslaništva- in me je angažiral za pilota bolgarske armade. Razume se. da sem njegovo ponudbo takoj sprejel. Drugi dan sem se odpeljal v spremstvu svojega' monterja in bolgarskega častnika, ki je bil v. Johannisthalu na avijatiških vajah, na Bolgarsko. Do Belgrada smo se vozili normalno udobno. Takoj za Belgradom je bilo korak na korakom opazovati, da je nastala vojna. Srečavali smo vojaške polke in transporte ranjencev, ki so nas zadržavali na nadaljni poti. Od Belgrada smo se vozili namesto normalnih 11 ur celih 21 ur. V celem tem času sem se samo enkrat malo bolj pošteno najedel. V Sofiji smo se le malo časa mudili in smo se odpeljali takoj z vozom v glavni tabor v Mustafo-pašo. Kakor hitro smo prišli v Mustafo-pašo, smo bili takoj pod strogim vojaškim nadzorstvom, tako da ne bi mogli z nikomur spregovoriti niti besedice. Nato so nas peljali k generalu Jankovu, ki je bil napram meni jako prijazen. Takoj mi je dal instrukcije za prihodnje dni, na kar so me peljali k letišču. Tam je bilo več dvopiošč-nikov sistema »Albatros« in nekaj »Bleriotovih« monoplanov. Za stanovanje mi je odkazal izpraznjen železniški voz, kjer sem stanoval z več častniki; to stanovanje so nam zavidali mnogi poročevalci, ki so stanovali v majhnih umazanih in revnih hišicah, katere so Turki zapustili. Bolgarski vojaki so napravili name imeniten utis: Vkljub temu, da so baje vsak dan prekorakali 70 kilometrov, so izgledali izvrstno. Na svojih sprehodih po taboru, sem bil vedno spremljan in opazoval sem z velikim zanimanjem prihajajoče in odhajajoče vojaške oddelke, topove, vozatajstvo itd. Manj prijetno je bilo gledati transporte ranjencev. Nekaj dni po mojem prihodu se je začelo bombardiranje Drino-polja. Drugi dan sem se napotil po bitki na bojišče. To je bil najgroznejši pogled, katerega sem kedaj doživel. Iz ust Bolgarov, ki so me spremljali, so prihajali kriki blazne jeze in bolesti ob pogledu na trupla mrtvih tovarišev, katere so Turki strašno mesarili. Bili so jim odrezani nosovi in ušesa. Ako bi T urki slutili, da podpihujejo s tem le bojni ogenj Bolgarov, bi se gotovo obnašali bolj človeško. Letal sem jako pogosto. Avijatika je napravila Bolgarom veliko uslugo. Zanimivo je, da je bila poveljnika drinopoljske posadke vržena listina iz areo-plana, v kateri se opominja, naj se uda. Šest ur nato je ponudbo odklonil. Dvakrat so bolgarski aeroplani prijadrali skoro nad Drinopolje. V enem izmed njih so našli potem, ko se je vstavil nekaj strelov, ki pa niso škodili niti aeroplanu niti pilo*” Eden izmed častnikov. Ki so se upali leteti nad Drinopolje, se je pri poizkusnem letu svojega novega aeroplanu mr.u. Veliki general bolgarske armade, k; Je dobila v! roke Lozengrad, je bil resnično Seuijalen taktik Mojstersko je odrezal armado 40 000 Turkog in se vrgel s celo svojo močjo na drugih 20.00(1 Turkov, katere je skoro vse uničil. V vrstah bolgarske vojske vlada neizrečeno navdušenje. Mislim, da se Bolgari ne bodo vstavili, doklefi ne dobijo Carigrada v pest. Drinopolje se bd v kratkem udal. Baje nimajo tam nič več nitf živeža niti pitne vode. Vojska je nastopila pohod proti Čataldži. Polk za polkom je odšel. Pot do Carigrada je popolnoma prosta ... Mol dvoploščnik je zadobil težko rano; ker mi niso' mogli dati k dispoziciji drugega, suu sklenil, da
se vrnem domov. Po nmogftt telaVali se mi 'je ’ posrečilo dobiti dovoljenje za pot domov. Prepričan sem, da bodo aeroplani napravili bolgarski vojski pri Carigradu še imenitne zasluge. O svojih vzletih v službi bolgarske armade e* sedaj ne smem govoriti, ker sem vezan na prisego, da bom molčal.«
Ljubljana.
LJUBLJANSKI OBČINSKI SVET.
Včeraj zvečer ob 6. uri je imel ljubljanski občinski svet v mestni dvorani svojo redno
6ejo.^ •
Župan otvori sejo in pove, da so opravičili svojo odsotnost občinski svetniki Brandt, Kristalu in Lilleg. Verifikatorjem predlaga obč. svetnika Smoleta in dr. Zajca. Nato preide k prvi točki dnevnega reda, k naznanilu predsedstva.^
Župan pove, da je bil v zadnjem času v avdijenci pri cesarju, ki mu je izrazil simpatije in obljubil, da bo mesto Ljubljana vedno deležna cesarjevih simpatij. Nadalje naznani župan, jda mu je došlo zahvalno pismo od vdove pokojnega okrajnega glavarja Lapajneta, v katerem se gospa zahvaljuje za venec, ki ga le dal občinski svet kot zadnji spomin umrlemu, in za ostale stvari, ki so se od strani obč. sveta ukrenile pri pokojnikovem pogrebu. Nadalje so se stavila pri lem razna vprašanja, kakor obč. svetovalca Kregarja zaradi odpusta paznika Ivana Kneza. Župan odgovori, da Ktiez ni bil paznik, ampak da je samo opravljal navadna dela v topničarski vojašnici. Ker je bil bole-ien, se mu je dala druga služba, pri kateri se e oziralo na njegovo telesno stanje. Občinski Svetovalec Pammer vprašuje, zakaj se ne popravi hodnik v Florjanski ulici. Hodnik je na levi strani popolnoma za nič, da bo treba napraviti novega, starega pa bo popravila s starimi porfirnimi ploščami, ki se bodo pri novem hodniku odstavile. Stvar bo stala 700 K.
Za tem pride vprašanje obč. svetovalca Jegliča zaradi hodnika na Cojzovi cesti, ki se tudi napravi. Veljalo bo 280 K. Nato pridejo na ,yrsto poročila občinskih svetovalcev Novaka in Štefeta vsled slabih potov v Trnovem, oziroma na Dolgem bregu. Župan obljubi, da se bodo slaba pota po potrebi posula.
Preide se k odobrenjti zapisnikov zadnjih faveli sej. Obč. svetovalec dr. Zajc omenja, da je bila zadnja seja nezakonita, ker se morajo dostaviti vabila 48 ur pred sejo, ker pa se ni tako dostavilo, se je niso udeležili zastopniki S. L. S. Kar se tiče o podelitvi zneska za ra-njencc na Balkanu, nimajo zastopniki S. L. S. y občinskem svetu nobenega ugovora. Nato jatavi piedlosr, da se zapisnik zadnje seje ne Odobri. Predlog se da na glasovanje in se ovrže.
Zupan preide nato k 3. točki dnevnega reda. k personalno-pravnega odseka poročilu o prošnji Adolfa Knobla za zagotovitev domovin-stva v mestni občini ljubljanski. Sprejeto.
Nato pridejo na vrsto poročila finančnega odseka. Odstavijo se v teh poročilih točke L o jponovni ponudbi akad. slikarja R. Jakopiča gle-žJc nakupa njegovega umetniškega paviljona. 2. p prošnji najemnika kopališča v Koleziji, Ivana Drila, za delni odpis najemnine, 3. o samostal-jiih predlogih obč. svetovalca Jegliča in Likozarja glede draginjske doklade mestnim Učiteljem. Te tri točke se začasno odlože^ Občinski svetovalec Milohnoja prečita nato župa-iiov dopis glede spremembe sklepa občinskega glede pogojev za prepustitev c. kr. državne Obrtne šole. Na c. kr. obrtni šoli se bo napravil Oddelek za elektrotehniške stvari, pri čemur bo mestna občina na zavezo erarja z eno tretjinsko vrednostjo plačala stroške glede naprave.
Pride na vrsto prošnja ravnateljstva mestnega dekliškega liceja za kredit za nabavo gla-sovirja. Določi se v ta namen 500 K.
K 5. točki dnevnega reda, k poročilom stavbnega odseka prečita obč. svetovalec Stembov k 1. točki poročil, o prošnji Franca Kunovarja za razdelitev parcel št., 391/1 kat. obč. sv. Petra predmestje, I. del pri pokopališču pri Sv. Križu na sedem stavbišč. Razdelitev se odloži na nedoločen čas. K 2. točki o
Erošnji Viktorja Orla za odškodnino za po-kodbo pri znižanju nove Nadvojvode Friderika teste, se temu da izjemoma 100 K, odškodnina pa se pri teni ne pripozna nobena.
Poročilo šolskega odseka kot 6. točka Bnevnega reda, o samostalnem predlogu obč. Svetovalca Jegliča glede uporabe šolskih telovadnic izključno le v šolske namene, se preloži.
Preide se k 7. točki dnevnega reda, k poročilom policijskega odseka. Obč. svetovalec Franchetti prečita delovanje »Gasilnega in reševalnega društva v II. in III. četrtletju 1912. Društvo šteje sedaj 84 članov in deluje po-(voljno. K besedi se oglasi dr. Zajc. ki opozarja na nedostatek, da se vtikajo v zadeve društva ljudje, ki nimajo zato pravice. Pravico nadzor-ništva naj si pridrži župan. Sprejeto.
Nato poroča občinski svetovalec Pippen-bacher o dopisu deželnega odbora glede prispevka mestne občine za kmetijsko - kemično preskuševališče. Prispevek se zviša na 800 K.
Glede prošnje Jakobine Kastner glede imenovanja uličice med »Tonhalle« in njeno hišo, »e sprejme predlog, da se nova ulica imenuje >Kratka steza«.
Ravno tako se sprejme predlog občinskega svetovalca Brandta glede imenovanja tiove ulice za nemškim jubilejnim gledališčem. Ulica se bo imenovala Cesarja Avgusta ulica.
Preide se na 8. točko dnevnega reda, k poročiloma direktorija mestne zastavljalnico in sicer 1. o proračunu mestne zastavljalnice za leto 1913 v odobritev. Sprejeto. 2. o razpisu službe cenilca dragocenosti in efektov. Služba Se razpiše.
Kot zadnja točka dnevnega reda so na vrsti samostalni predlogi, izmed katerih se obč. Svetovalca A. Rojine predlog glede takojšnjega pričetka del za zgradbo III. mestne ljudske šole preloži, dočim se predloga občinskega svetovalca Marinka za spremembo določil glede prometa z vozovi z_a gnoj in obč. svet. Jožefa
Reisnerla a) glede imenovanja prometnih cest na Barju in b) glede regulacije ceste od Rdečega križa do šole na Barju, oddasta dotičnima odsekoma.
Nato pridejo na vrsto še nujni predlogi raznih občinskih svetovalcev, izmed katerih pa je nujnost sprejeta samo pri obč. svetovalca Kregarja predlogu, da se primerno projektira Marijin trg glede na harmonijo trga s svojo okolico. Ob pol 8. zaključi župan javno sejo.
— Koncert »Glasbene Matice«. Koncert »Glasbene Matice« je vselej nekak praznik glasbene umetnosti v Ljubljani in vselej prinese s seboj toliko krasnega in svečanega, da je težko najti vsem utisom primernega izraza. Včerajšnji koncert je nudil izbran vspored, katerega središče je bila »Lepa Vida«. Dvorana hotela »L^nion« je bila do zadnjega kota polna
—	razven par sedežev je bilo vse zasedeno. V prvih vrstah smo videli predstavitelje iz naših meščanskih, vladnih in vojaških krogov in slovenske in nemške ljubljanske družbe. Večer je otvori! orkester -/Slovenske Filharmonije« pod vodstvom kapelnika g. Teplega, ki je podal Premrlov »Scherzo«, ljubko in dovtipno skladbo. Temu je sledil Lisztov koncert za klavir. Kot pianist je nastopil naš virtuoz g. Anton Trost, ki je dosegel velikanski uspeh. Občinstvo je z dolgotrajnim ploskanjem aklamiralo umetnika, ki je s svojim sinočnjim nastopom pokazal izredne svoje zmožnosti. — Temu je sledila igra na harfo. G. Alfred Holy je podal s priznano virtuoznostjo Rubiusteinov »Kantenoj ostrov« in svoje »Pomladno veselje«. Iz zadnje pesmi je vrelo toliko čarobne sile, da je na koncu napolnil dvorano zdravi vihar ploskanja. G. Alfred Holv se je za priznanje zahvalil s tem, da je pridjal še eno pesem. Potem je prišla -Lepa Vida«, melodramska skladba Karla Jeraja. Skladba sama je polna lepih momentov, ki dobro izražajo usodo lepe Vide. G. dr. Pavel Grošelj se je pri prednašanju izkazal kot dober deklamator. — V »Gozdni samoti« Antona Lajevca se je mogel izkazati naš ženski zbor. ki je pod varnim vodstvom g. M. Hubada tudi lepo izvel celo skladbo. Se bolj pa je ugajala naivna »Zlata kanglica« od dr. Antona Schwa-ba, ki jo je pel mešan zbor. Občinstvo je prisotnemu skladatelju živahno aplavdiralo. Z DvoFakovo junaško pesmiio se je zaključil ta lepi večer. — V garderobi je bila seveda zopet zmešnjava, kakor vselej, zato se ni mogel koncert začeti takoj ob pol osmih, ker mora občinstvo dolgo čakati, predno odda obleko. Ali bi se ne dalo temu že enkrat odpomoči? Tudi za električne luči bi se lahko preje poskrbelo, ne še le med koncertom. Po koncertu je občinstvo napolnilo kavarne — ožji krog »Glasbene Matice« pa je zbral okoli sebe naše skladatelje in virtuoze na skupen prijateljski večer.
— Snočnja delavska - kronska predstava v Slov. dež. gledališču se ni tako obnesla, kakor je gledališko vodstvo pričakovalo. Sicer je bilo gledališče dobro obiskano, ali razprodano ni bilo in delavstva ni bilo. Pa bi morale naše delavske organizacije pomisliti, da je velika žrtev, ki jo gledališče doprinaša s tem, če nudi dehvskim krogom za doslej docela neobičajno nizko ceno — eno samo krono stane najdražji sedei? po ložah, v parterju ali na balkonu — v umetniškem oziru prav tako resno izvedene predstave kakor jih sicer prireja ob izdatno višjih vstopninah. Namen delavskih-kronskih predstav je bil in je docela demokratičen: otvoriti tudi naj-slabše situiranim krogom dom poštene estetične zabave. Če se bo prihodnjič zopet izpričalo, da vodilnim krogom naših delavskih organizacij ni do tega, da bi z zadostnoštevilnim pose-tom prireditev Sloven. gledališča svojim članom zagotovile cenene gledališke predstave, bo moralo gledališko vodstvo izvajati, da v nas še ni čas za to. da bi se za delavstvo prirejale posebne predstave in bo moralo s takimi prireditvami prenehati. Zdelo pa se mu bo vedno, da je bilo ono na pravem potu. Gledališko vodstvo si dovoljuje tem potom vnovič apelirati na vodstva naših delavskih organizacij, naj ona poskrbe, da se bodo mogle tudi revnim slojem v splošno pristopnem deželnem gledališču nuditi dobre gledališke prireditve. — Intendant.
— Iz gledališke pisarne. Jutri v četrtek (nepar-predstava) se po petih letih prvič v sezoni poje Verdijeva velemelodijozna velika opera »La Travlata«. — V soboto (par-predsta-va) se prvič ponovi »Traviata«. — V nedeljo 24. t. m. popoldan velika tujska - operna ali operetna predstava, v nedeljo zvečer ljudska nedeljska predstava, pri kateri se prvič na slovenskem odru uprizori velezabavna nova igra »Baskervilski ples«, napisana po znani Conon Doylejevi istoimenski detektivski povesti.
— Slovenskim modroslovcem. Društvo slovenskih profesorjev vnovič uljudno vabi vse izprašane slovenske prof. kandidate in pa tudi vse one. ki stoje neposredno pred izpitom, še študirajo oziroma so se letos nanovo posvetili filozofičnemu študiju, naj se javijo odboru z vsemi potrebnimi podatki, ako tega še doslej niso storili. Le z natančnim statističnim pregledom more z uspehom zastopati koristi mlajših moči. Ravno tako se more pri eventuelnem posredovanju ozirati le na one, ki so se javili. V interesu neprijavljenih mlajših gospodov tovarišev ie torej, da naznanijo društvu svoje ime, stroko in Stadij izpita, odnosno štadij študij, v katerem se nahajajo; že izprašani pa nenastav-Ijeni datum izpita.
— Radetzky}ev veteran umrl. V Zeleni jami pri Ljubljani je umrl včeraj zjutraj ob pol 5. uri g. Anton Košak, star 76 let. Pokojnik je še eden Radetzkyjevih veteranov in je bil leta 1859 tudi v bitki pri Solferinu, kjer je bil odlikovan tudi z vojno svetinjo. Bil ie vzlic starosti jako vesele nravi in splošno priljubljen. Pogreb bo danes popoldne ob 3. uri iz Zelene jame št. 70. Bodi mu lahka zemljica!
— Za balkanske ranjence so nftbrali Slovenci in Hrvatje v Gradcu 729 K 40 vin.
— Za balkanske ranjence je nabral dne 18. t. m. gospod Mate Šterkovič med gosti v. gostilni pri Zajcu 9 kron. Živeli l
— Za balkanske ranjence je nabral gosp. Pilio Keršič v družbi pri Cešnovarju na Dolenjski cesti K 7,30. Živeli!
— Iz remize cestne električne železnice je
večkrat slišati čudne glasove. Mislili smo, da je to prodirajoči glas g. Sušnikovega psa skozi remizo, a prepričali smo se, da je to rjovenje »prelepo« vedenje nadkontrolorja M. Luttmana napram uslužbencem. Nad uslužbencem, posebno voznikom se zadira in rjove (tudi na ulici) kot sestradan lev, češ. da ne znajo voziti, čeravno se sam na vožnjo z električnimi vozovi toliko razume, kot zajec na boben. Posebno ima piko na napredne uslužbence in če ti toliko ne znajo nemški, da bi zamogli z njim nemško govoriti. Ce pomislimo, da uslužbenci ob pičli, prav čifutski plači delajo 10—14 ur službe na dan in so dostikrat tako premrazeni. da svojih nog in rok ne čutijo več, potem pa še razne neopravičene šikane od mogočnih gospodov, kot je Luttman, je tako postopanje vsega obsojanja vredno. Luttmanov »adjutant«, sprevodnik Muhič (štev. 21) — to je tisti, ki je kot orožnik, baje se je nalašč umobolnega naredil ter v sami spodnji obleki pri prihodu nadporočnika pred hudičem pod mizo smuknil, da je lahko po 51etnem službovanju šel v pokoj in, ki je dan pred občinskimi volitvami v Mostah menjaval na električnem vozu volilcein glasovnice s klerikalnimi — mu pa pridno pomaga premišljevati, kako bi se bolj zatiralo napredne uslužbence ter na vso moč priporoča svoje kierikalmuze. Nekega klerikalnega Purkata, ki ni zmožen ne pisave, ne besedice nemščine, ga je že tako daleč spravil, da mu bodemo imeli priliko v kratkem času dajati kot sprevodniku napitnino, medtem ko se starejše, potrebnejše in zmožnejše prezira in nazaj potiska. Prav turške razmere!
— Pustolovka. Po Ljubljani jc hodila te dni elegantna ženska velikomestnih manir, ki se je izdajala za oficirsko vdovo. Kot vdova je bila usmiljenega srca in je posetila razne gospode. tudi take s sabljo. Seznanila pa se je tudi z meščanskimi krogi. Imela jc denarja dovolj. vendar pa je vzela v neki ljubljanski trgovini na ime neke svoje nove znanke raznega blaga in obleke za okoli 450 K. Nato je izginila. Sedaj jo love na laškem jugu, ker tujih dolgov nihče noče plačati.
— Prijateljici in cmoki. Franca in Katra sta delavki, zato sta bili včasih prijateljici in sta si zaupali vse svoje grehe. Nekega dne pa je Katra kuhala cmoke; Franca je prišla in baje od vsakega cmoka polovico odgriznila, polovico pa vrgla nazaj v lonec. Tako vsaj trdi Katra, a Franca pravi, da Katra laže, ker polovice cmokov ne mara, nego bi pojedla vse, če bi že hotela. Katra pa je srečala Franco v Mestnem logu, jo zgrabila in vrgla v jarek. Par ur nato jo je počakala z burkljami in je sredi ceste grdo pretepla. A to še ni bilo dovolj. Drugega dne jo je počakala iznova ter jo polila s človeškim blatom. In vse to zaradi polovice cmokal Zdaj teče pravda.
— 111. slovenski vsesokolski zlet 1913. Tajniški in časnikarski odsek ima svojo 10. redno sejo v sredo, 20. novembra, v zvezni sobi (Narodni dom) ob pol 9. uri zvečer. Bratje, ki ste vstopili v delokrog imenovanega odseka, pridite polnoštevilno!
— V mestni klavnici se jc zaklalo od 3. novembra do 10. novembra 78 volov, 4 biki, 8 krav, 345 prašičev, 165 telet. 30 koštrunov, 11 kozličev. Vpeljalo se je 470 kg mesa.
Kinematograf »Ideal«. Kakor je bilo pričakovati. je prekosil novi vzpored vse dosedaj predvajane. Pravcato velikanska je prva popolnoma kolorirana moderna nravna drama v, 3 dejanjih »Pohlep po zlatu«, igrana od 60 najznamenitejših pariških igralcev. Scnzacionelen je indijski ples, izpeljan od gospodične Napier-kowske. Režija je s prireditvijo res nravnih prizorov ustvarila delo trajne vrednosti. Vele-zanimiv je »Pathe - Journal.« Veliko veselosti zbuja »Luka, kralj bokserjev«. Velikanski smeh pa povzroča komična učinkovitost »Maks hoče postati večji«, ki jo predstavlja najznamenitejši in najbolj priljubljeni kinematografski komik Maks Linder. V tem filmu prekosil se je samega sebe.
Trst.
Tržaški slovenski socialni demokrat je so protestirali. Preteklo nedeljo se je vršil v Trstu (soc. dem. delavski dom) shod proti vojni, ki ga je sklicala »Jugoslovanska socialno demokratična stranka. Shod otvori sodrug Mi-heuc in poda besedo poročevalcu sodrugu Regentu, ki je izvajal približno; Smo proti avstrijskim vojnim hujskačem. Kritizira sodruge, ker niso prišli na shod v velikem številu in pripomni, da bi bila dvorana premajhna, če bi prišli na shod vsaj vsi politično organizirani sodrugi. (Omenjamo, da bi štela dotična dvorana, če bi bila polna, preko 2000 ljudi — bilo jih je pa kakih 200). Poročevalec nadaljuje: Vojna je naj večji zločin nad delavskim ljudstvom. Socijalna demokracija bi lepše rešila balkansko vprašanje, kakor sedanje klanje. Kdor dela proti socijalni demokraciji — dela za vojno. Avstrija ima tudi svoje statuse quo za reševati, zato naj se ne briga za balkansko »nazadnjaštvo«. Avstrijski agrarizem je največji vzrok avstrijsko-srbskega nasprot-stva. Konča: če hoče že teči kri, naj teče v korist izmozganemu ljudstvu, ne pa v korist avtoriteti par od njih. (Demonstrativno ploskanje.) Nato je podal Regent besedo sodragu Kermolju: S tem shodom ni še končan delavski boi proti vojni. Danes se vrši konferenca evropske socialne demokracije, kjer se bo zlasti prijelo evropsko diplomacijo, ki mirno gleda sedanje krvoprelitje. Poživljam vas, da tudi vi protestirate proti tem gospodom. Besedo dobi sodrug Miheuc:	Vojni	hujskači	so
tudi naši klerikalci, posebno se pri tem odlikuje dr. Šušteršič. Nadalje ortodoksni judje, ki bi radi svoje banke v Albaniji še bolj utrdili.
—	Sodrug Golouh: Slovenski klerikalci so veliki krivci, naj se protestira tudi proti njim. — Nel; železničar, ki je dobil nato besedo, pravi, da se gre pri yojnah samo za av.toriteto vla-
darjev. Če bi se šlo na primer proti ruskemu carizmu, bi šel sam sodrug Bebel brusit flinto.
—	Zagornikova: Kakor moški, tako protestiramo tudi me ženske. Nato opisuje bedo in skrb družinskih mater za svoje sinove, ki odhajajo branit svoje tirane, in končno poživlja ženstvo, da se organizira — Sprejeta je bila resolucija, v kateri se povdarja, da je vsaka vojna zločin nad patrijotom; strinja se s sklepi konference evropske socialne demokracije, ki se vrši te dni; protestira proti nameravani vojni Avstrije z balkanskimi narodi in se pridružuje geslu:	Balkan balkanskim narodom:
poživlja konečno na agitacijo za mir in proti militarizmu. Sodrug Regent zaključi nato shod.
Občni zbor »Nar. del. organizacije« se v nedeljo ni mogei vršiti, ker volilnemu odboru ni bilo mogoče sestaviti v tako kratki dobi kandidatne list«’. Prenešeu je na nedoločen čas.
Delavci v rudnikih, plavžih, kovinski in strojni delavci, pozor! (II. kategorija). V Vaših rokah je Vaša usoda! Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorje. Kranjsko in Dalmacijo v Trstu jc razpisala volitve v pred-stojništvo zavarovalnice. Poklicani ste tudi vi, da v II. kategoriji izvolite enega odbornika in enega namestnika. Volitve so velike važnosti, saj gre tu vendar za Vaše vitalne interese. Zato se morat? teh volitev vsi kot eden mož udeležiti in glasovati za slovenske delavske kandidate! Od 21. t. m. dalje bodite vedno na straži, ker Vas lahko vsak čas pokliče gospodar, da izvršite volitev! Torej pozor!
Delavstvu železnic, prevoznih in skladiščnih podjetij. (I. kategorija.) Od 21. novembra dalje pričakujete lahko vsak dan, da Vas gospodarji pokličejo k volitvam v delavsko zavarovalnico zoper nezgode za Trst. Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. Glasujte vsi za slovenske kandidate! Ne dajte se premotiti od italijanskih kamoristov. ali pa od socijalnih demokratov, ki postavljajo italijanske kandidate za predstojništvo delavske zavarovalnice. Vsi kot en mož se stavite v bran za Vaše koristi in glasujte za slovenske kandidate! Zavarovalnica, ki upravlja TO milijonsko premoženje, prihranke vaših žuljev, naj bo v Vaših rokah, ne pa v rokah italijanskih kamoristov in socijali-stov — Kalabrežev!
Za en nasvet računal 17 kron. Neki slovenski odvetnik v 'I rstu je zaračunal za en majhen nasvet 17 kron. Ne bi imeli nič proti temu. če bi se odiralo bogate ljudi, ampak dotičnik. ki se mu je pripetil ta vnebokričeči slučaj, je delavec, ki se komaj preživlja. Poslal nam ie pismo, iz katerega posnemamo, da je bil on, ki se jc obrnil kot narodnjak na slovenskega odvetnika, ki ga je smatral za narodnega človeka, takoj ko ie vstopil v pisarno, ie bil vprašan: Ja, pa imate kai denarja?« Vprašal ga ie baš radi tega po denarju, ker je bil revno oblečen, ker je bilo videti na njem, da je velik trpin, in da ne more dosti posedovati. Ko mu ie delavec odgovoril, da ima nekai malega denarja, ampak ne dosti, mu je odvetnik dal nasvet. Trajalo ie nekaj dni. pa pride na njegov naslov račun, na katerem so blesketale številke 17. Slovenski odvetnik je zaračunal slovenskemu delavcu za en nasvet 17 kron. Kaj naj mi rečemo k temu? Pravijo, čemu nai se žrtvujemo in delamo mi reveži, če nas slovenski bogataši tako odirajo. Le — samo do gotove meje.
Pred > Dnevom« imajo strah socijalno demokratični voditelji v Trstu. Na vse mogoče načine pazijo na to, da »Dan« ne pride med socijalno demokratično delavstvo. To pa radi tega, ker jc »Dan« glasilo vseh zatiranih in ker je že marsikatero lumparijo razkrinkal, ki se je izvršila v socijalno demokratični stranki na škodo slovenskega delavstva. V kavarni »Union« (»Union« je socijalistična kavarna) ni dobiti »Dneva«. V kavarni »Union« se shajajo delavci. ki so člani socijalne demokracije. Radi tega voditelji socijalno demokratične stranke ne pripuste, da bi ležal v kavarni »Union« »Dan« na mizi, kajti čitalo bi se ga z velikim veseljem, gospodom ober-sodrugom bi pa to nikakor ne bilo prav. Mi vemo. da »Dnevu« vse to koristi, kajti kdor ne dobi »Dneva« v kavarni, ta ga kupi v tobakarni. Zabeležili smo teh par vrst le radi tega, da bo javnost znala, kak strah imajo pred »Dnevom« * socijalno demokratični voditelji, ki se boje, da bi njihovi člani ne izpregledali in se zavoljo tega trudijo, da bi »Dan« ne prišel njihovim članom v roke. Pravimo na koncu, da se »Dneva« boji le tisti, ki ni čist. ki ima slabo vest. ki se nahaja v prepričanju, da tie dela prav, ampak da je umazan na vseh koncih in krajih; vsi oni pa, ki teh slabih lastnosti ne posedujejo, pa se ne boje »Dneva«, temveč hrepene po njem, hočejo biti v njegovi bližini, ker le v bližini »Dneva« se počutijo varnim. »Dan« je glasilo vseh zatiranih.
Volna.
Nafnovefša telefonska ki brzofavna poročila«,
TRIDNEVNA BITKA PRI BITOLJU. KATASTROFA TURŠKE ARMADE. 80.000 VJET-NIKOV. 17.000 MRTVIH IN RANJENIH. BOGAT PLEN.
Belgrad, 19. novembra. Boj za Bitoli je trajal cele tri dni. Bitka je bila silno krvava. Turki so se branili obupno. Ko so uvideli, da se ne bodo mogli vzdržati, so se skušali umak-
i	niti proti zapadu, kar Jim je pa srbska kavale-rija zabranila. Srbsko zmago je odločila artl-Ijerija, ki je dosegla naravnost nepopisne uspehe. Na tisoče In tisoče Turkov so pobile srbske topovske krogi je, granate In šrapneli. Turki so imeli jako ugodne pozocije, katere je srbska pehota s pomočjo artiljerije po dva-dnevnem klanju zavzela z bajonetnlm naskokom.
Govore, da je razoren dvor Mojega cara, onarno, vele,
m f —r ^ V	—!—1
Onam’ onamo! za brda ona
Junaški sen črnogorskega kralja Nikite 1.
ko je leta 1867 gledal v duhu. zmagovalno osvobodilno vojsko ter v proroškem duhu spesnil himno „Onam’ onamo*, ki sedaj tako razvnemlje duše Jugoslovanov.
Andantino eroico e marciale.	VglasbU	Fr. Vinter.
O-narn’, o-na - mo! za br-da o - na, Go - vo-re, da
20°
znižane cene radi preogromne z tioge oblek, rtglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najrao lernejših damskih kostumov, plaščev,
paletolev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velika izbera. Posti ežba točna. Cene nizke.
»»Angleško skladišče oblek**
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
0
do 301
Mm zaloga ur, zlatiin« in srebrnine H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna potokoHrana tovarna ur v Švici.
Tovarni« , a ziuimka
„IKO“ ~9Ni
Cenik zastonj iu poštnine prosto.
Belgrad, 19. novembra. Bitka prt Bitolju le zahtevala kolosalne žrtve. Na bojnem polju je obležalo okoli 25.000 mrtvih in ranjenih. Turske izgube znašajo po privatnih poročilih 17.000 mrtvih in ranjenih, srbske 8000 mrtvih in ranjenih. Srbska zmaga ie kolosalna.
Belgrad, 19. novembra. Danes je došlo semkaj brzojavno poročilo, da število turških vfetjilkov ne znaša 50.000, ampak 80.000 mož. Turške Izgube znašajo okolu 15.000 mrtvih in ranjenih. Veliko število turških vjetnikov priča, da se je bitke pri Kiimanovu udeležilo najmanj 120.000 Turkov in Albancev.
Belgrad, 19. novembra. Srbi so v Bitolju zaplenili 16 havbic, 16 topov, 8 strojnih pušk In celo vrsto zastav. Vjete generale bodo Srbi odposlali v Skoplje.
Belgrad. 19. novembra. Vrednost vsega velikanskega bojnega plena, katerega so napravili Srbi v Bitolju. znaša okoli 50 milijonov dinarjev
— ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNSR Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
bolela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po
72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
Rab jen pisalni stroj
se po ceni proda. — Vprašanja naj se naslovijo pod „Pisalni stroj 100“ na »Prvo anoneno pisarno*.
Pozor!	Pozor	!
Kdor hoče imeti lepo
električno razsvetljavo,
naj se oglasi pri trg. zastopniku
Francu Železniku,
v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, 1. nadstr. Največja in najcenejša zaloga električnih
„Ergo Wolfram“ žarnic.
Krojaštvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani 249
Sv. Petra cesla St. 32,1. nad.
(poleg kavarne .Avstrija*)
najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana i
Pariz 1S85I.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam 33.30"večjo zalogo
nagrobnih vencev in trakov
as napisi.
. . Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. -
::	Cene	brez	koukuteace.
Ljubljana.
Mestni trg žt 11.-12.\
FR. IGLIC
AFERA PROCHAZKA. ENERGIČEN KORAK POSLANIKA UGRONA.
Dunaj, 19. novembra. Avstrijski poslanik v Belgradu pl. Ugron je dobil od zunanjega ministrstva ukaz, naj napravi energične korake pri srbski vladi radi zadeve avstrijskega konzula v Prizrenu. Prochazke. Demarche Ugron se najbrže izroči že danes In ima namen, na vsak način doseči zvezo avstrijskega zunanjega ministrstva s Prochazko. Ni Izključeno, da bo danes poslanik Ugron zahteval ob srbske vlade tudi zadoščenje. Demarche niina značaia ultimata. O konzulu Prochazki še dosedal ni nobenih vesti. »Wiener Aligemeine Zeitung« poroča, da postopanje avstrijske vlade v zadevi konzula Prochazke nima nobene zveze z avtrij-sko-srbskim konfliktom radi srbskih luk ob Jadranskem morju. Afera Prochazka se nikakor ne da zavlačevati, kakor vprašanje glede srbskih luk, ampak se mora nemudoma rešiti. Dokler ta afera ne bo rešena, tudi n? pričakovati mirnega izida drugega konflikta.
KONFERENCA GROFA BERCHTOLDA Z VOJVODO AVARNSKJM.
Budimpešta, 19. novembra. Koncem delegacij je došlo semkaj poročilo, da bodo poslaniki trozveze napravili še tekom današnjega dne nov korak pri srbski vladi. Zunanji minister grof Berchtold je tozadevno že konferiral z italijanskim poslanikom vojvodo Avarnskim. Italijanski poslanik ie dopoldne konferiral z bu-dimpeštanskim italijanskim konzulom, popoldne p;t zopet z grofom BerclitoJdom.
MIROVNA POGAJANJA.
Sofija, 19. novembra. Bolgarski ministrski svet je na prošnjo turške vlade radi mirovnih pogajanj odgovoril Kiamil paši, da je Bolgarsko tozadevno že stopila v zvezo s kabineti ostalih držav in da v kratkem predloži mirovne pogoie.
Sofija, 19. novembra. Vlada se je angleški vladi na njenem posredovanju za mir zahvalila z motivacijo, cfa sc ic Turčija tozadevno že direktno obrnila na Bolgarsko, in da se bo Bolgarska pogajala direktno s Turčijo.
PREGANJANJE JUGOSLOVANOV.
Reka, 19. novembra. Okrajno sodišče na Sttšaku ic uvedlo preiskavo proti 12 Hrvatom, ki so preteklo nedeljo aranžirali manifestacijske balkanske demonstracije v Sv. Lucia di Kostre-ma. Proti vsem 12 obtožencem je vložena tožba zaradi veleizdaje in razžaljenja Veličanstva. Razprava se bo vršila v Zagrebu. Radi udeležbe pri teli demonstracijah je bilo tudi v Reki več oseb aretiranih
PRORAČUNSKI ODSEK.
Dunaj, 19. novembra. Poslanci S. L. S. in Rusini so danes izjavili, da bodo v proračunskem odseku nadaljevali s svojo obstrukcijo in skušali preprečiti sprejem proračuna. Načelnik hrvaško - slovenskega kluba poslanec Dulibič ie izjavil, da glede obstrukcijske taktike ni nilskega formalnega sklepa, da pa se je položaj v sled razpusta šibeniškega in splitskega občinskega sveta silno poostril.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Dijak glmnazic išče inštrukcije kot domač učitelj. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.
dovito močjo, in za svojo izborno trajnost.
V interesu jc torei samih pekovskih mojstrov in trgovcev, da se naročajo iz-kliiično le pri omenjeni tovarni, ker dobe najboljše blago po zmerni ceni in ker obenem podpirajo narodno in slovensko obrt.
Priporočajoč se za obilna naročila beležim se z odličnim spoštovanjem lastnik tovarne
L I. SUBAN
^	Trst—"Vrd.ela.
Fl. 'h zajec
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces^jonirani optik in strokovnjak svoj
gjift) optioni zavod. <^8
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo 2astonj in poštnine prosto.
|	^	f
KLOBUKI
moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno :
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21.
:	Popravila	točno in najceneje. :	|
!Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Do‘toia postrežloa,
Podpisani vljudno naznanjam, da prevzamem in otvorim dne 16. t. m. dobroznano
gostilno , pri Stirnu“
Sp. Šiška, Celovška cesta 22.
zopet na svoj račun. Pri tej priliki se priporočam cenjenemu občinstvu za obilen obisk ter zagotavljam dobro in ceno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Štirn.
Cene zmerne.
—   -----
Prva tržaška tovarna
žitnih d rož
Teodor Kunc
Prešernova ulica 5 I. nadstropje.	A'\V>
za angleška in francoska dela se priporoča.
(kvasa)
ki jc urejena po najmodernejšem sistemu, naznanja svojim cenj. odjemalcem in vsem drugim pekovskim mojstrom in trgovcem, da je bila te dni častno odlikovana z zlatim ikolajnami in križci v Rimu In Parizu in sicer za najboljše blago s Ču-
on poco riten.
iio je negda junački zbor.