Oar Write U. Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA ★
List slovenskih delavcev v Ameriki.
CITATHJE OPOZARJANO.
da pravočasno obnov* aarotai-no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako it niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poaknžnjo.
{TELEPHONE: CHelsea 3—1242	tmt*r*4 m 8mmi Cbn Matler BepteaAer Zlrt, IMS at ttw PnI OfflM tt New York. N. Y„ wider Act ef CeocreM ef Mardi Iri, 187f.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 125. — Stev. 125.	NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 31, 1939-SREDA, 31. MAJA, 1939	Volume XLVI1. — Letnik XLVIL
KOLONUALNE ZAHTEVE ITALIJE IN NEMČIJE
KOLONIJE SVETA MORAJO BITI ENAKOMERNO RAZDELJENE
Italija zahteva gospodarsko enakost z drugimi državami. — Edino ta pot vodi do miru. — Italijanski narod mora imeti dovolj prostora za življenje.
Ceski general zbira legijonarje
ANGLIJA ZA SPORAZUM Z NEMČIJO
Angleška vlada pripravlja važno noto za Nemčijo. — Zeli rešiti vsa vprašanja z Nemčijo.
IvONDON, Anglija, 30. maja. — Vmtnji ura<l in ackniralite-ta izdelujeta važno noto za Nemčijo glede mornariŠ-ke jmj-godbe, katero je A<lolf Hitler pred enim mesecem zavrgel. Ta nota bo poslana Nemčiji, kt» bo vklenjena [»ogodba za medsebojno vojaško pomoč med Anglijo, Francijo in Rnsijo.
Anglija l>o Nemčiji izrazila svojo željo, -tla reši ž njo vsa nerešena < vprašata ja fin da je £elo pripravljena skleniti iiena-padalno pogodbo.
Neka nemška časnikarska a-
RIM. Italija. 30. maja. — Urednik Virginio Gay-da je nekemu časnikarskemu poročevalcu razložil, kaj bi zadostilo italijanskim in nemškim zahtevam, teritorjalne premembe po celem svetu in gospodarska enakost z bogatejšimi državami.
Dokler Italija in Nqmcija tega ne dosežete. ni mogoče misliti na mir.
Gayda. ki v listu "Giornale d* Italia" razlaga vladno in Mu8solinijevo mišljenje, je »rekel, da Italija in Nemčija ne boste zadovoljni, ako bo vstreženo njunim primeroma majhnim zahtevam, kot je Tunizija, ali Gdansk. Povedal pa ni, ako boste zaveznici v osi Rim-Berlin predložili svoje zahteve, ali kdaj in kako boste prišli s svojimi zahtevami, da pa je italijansko-nemška vojaška zveza celo zadevo prepustila Angliji in Nemčiji.
"Zemlja ima dovolj prostora, da morejo na njrj živeti vsi ljudje,** je rekel Gayda, "Anglija in Francija pa se potapljate v izobilici dežel, katerih neka- . . .
1 r	ii- i i «.. ■ ki	•	gentura celo trdi, da namerava
tere so neobljudene. Italija in Nemčija pa nimate (Chamberlain, ko bo enkrat pod-
dovolj zemlje, na kateri bi (moglo živeti njuno pre- pisana vojaška pogodba z Kubivalstvo. Razdelitev teh dežel je edina rešitev pro- Mj* ******	konfe -blema. Da se to reši. ni treba vojne, toda miru jo pnfcikmi mon.ari-bo prej. dokler ni problem rešen." Ško pogodbo z Anglijo 28. apri-
" Anglija in Francija imate kolonije, ki so za nju ,a- je v državnem zboru s „. i- ■	.	,	„ -t-	Kvojim govorom odgovoril na
zivljenske važnosti m imate celo preveč. To je ta-'|nirovno ^^ predsednikn
ko resnično, da je mnogo teritorijev, ki bi mogli bi- Roosevelt a. Po mornariški \*>-
ti bolj produktivni, pa niso obljudeni.	z Anglijo je bilo Nemči-
• *M i . . . i !•• • vi v	• ♦	ji dovoljeno imeti 35 cxlstotkov
Na drugi strani pa Italija in Nemčija s svojim ve- tonaže angieSklh ,H>jllill latlij>
dno naraščajočem prebivalstvom potrebujete nove' podmornic pa je smela imeti
zemlje. Tu je samo boj med kalijo in Nemčijo, ki enako število z Anglijo.	,
potrebujete nove zemlje ter Anglijo in Francijo, % »^^o-n^ih pogaja-'	*	& '	J .njih je treba priti do sprazn-
iti je imate preveč.	|„,a 0 nekaterih manjših vpra-
"To je veliki splošni problqm. ki bo obvladal »anjili, kajti v poglavitnih
zgodovino v Evropi prihodnje mesece.	|vprašanjih je prišlo do popol-
nega sporazuma in je us}»eh ]>o-
gajanj zagotovljen.
Vladni krogi so mnenja, da bo sovjetski i»oslanik v Lon »Ionu, Lvau Mai-Icy, ko se vrne yl Ženeve, od svoje vlade prejel naročilo, da sprejme angleške predloge. Politični krogi so prepričani, da bo pogo*Mja sklenjena pred 5. junijem, ko se sestane angleški parlament.
Diplomati zatrjujejo, da bodo Anglija, Francija in Rusija po sklenjeni pogodili na močnejšem atal&ču, kot pa so bile leta 1914.
'Problemi Tunizije, Sueškega prekopa in Džibu-tija, četudi so važni, so manjši problemi. V tem o-žiru je med drugam Francija obvezana, da odško-duje Italijo, za kar se je obvezala po londonskem Daktu iz leta ! 91 5, pa do sedaj še ni ničesar plača, la. —
Italija vztraja pri tem, da so rešeni problemi glede Tunizije, Džibutija in Sueškega prekopa, toda zahteva bolj splošne pravice o kolonijalni enakosti.
Zahteve, ki jih je Italija že stavila Franciji, nimajo namena izboljšati življenjskega standarda, toda so brezpogojno potrebne, da jnore vedno naraščajoči italijanski narod živeti. V trdnem sklepu, da hpče živeti in dobi gospodarsko enakost med narodi, je Italija stopila v zvezo z Nemčijo in drugimi državami, ki nimajo sredstev za življenje.'*
Na vprašanje, kako jamici no bi dale revne države, ako bi bile postavljene na enako stališče z bogatimi, ako mogoče ne bi skušale gospodariti svetu, je Gayda odločno zamahnil z roko in odgovoril:
'Narodi ne gredo v vojno zaradi moči. Samo barbari gredo v vojno iz veselja in zabave. Ko bodo države, ki sedaj nimajo ničesar, dobile, kar potrebujejo za življenje, bodo presrečne, ako se bodo mogle postaviti ob stran držav, ki se sedaj valjajo v bogastvu.
"Ako zahtevamo enakost, ne mislimo, da morate Anglija in Francija dati enak delež svojega cesarstva. Zalit ev^mo samo, kar neobhodno potrebujemo. Anglija in Francija pa boste še vedno i-sadi dovolj m mnogo več kot mi."
Spopadi na mančukuan-ski meji.
TOKIO, Japonska, 30. maja. — Japonsko vrhovno poveljstvo v uradni časnikarski agenturi Domei naznanja, d? no japonski letalei izstrelili 42 vnanje-mongolsfcib aeroplanov, ko so v nedeljo napadli man-čukuansko mejo.
Napad je i z vetilo 100 aero-planov, med katerimi je bilo največ ruekih.
V nan j a Mongolija je rae«ki p rote leto rat, ManČufeuo pa japonski protektorat.
Domei tudi poroča, da je bilo od 10. aprila pa do 20. maja ubitih 3900 Mongolov, 278 pa jih je bilo ujetih. Japonci pa imajo 41 mrtvih in 81 ranjenih.
MUSSOLINI NE BO PRIČEL VOJNE
Zaradi zahtev do Francije ne bo pričel vojne. Ne bo odpovedal prijateljske pogodbe z Anglijo.
RIM, Italija, 30. maja. — Xek visok uradnik ia^ističin* stran-ke je Tekel, da Mussolini ne 1k> dal nobenega povoda za kako »vojno. Rekel je, da Italija nima nikakega vzroka, da bi mogla misliti, da bo Hitler vsled sjK>ra s Poljsko pričel vojno. Navzlic svojim zahtevam do Francije in nemške zahteve po Odansku pričakuje Italija trajen mir.
Italija ne bo odpovedala l-vo-je prijateljske pogodbe z Anglijo, ali pa pogodbe, sklenjene v iMontraux, zaradi angle-ško-turške pogodbe. Italija in Nemčija ne boste stavili skupne zahteve jhj novem redu v Evropi.
Italija ima že dolgo časa zahtevo flo Francije in se ji j«* ne ni udi, da bi morale biti naglo izpolnjene, četudi morajo | biti enkrat rz]»olujene.
KRONANJE LICHTENSTEIN-SKEGA KNEZA
VADUZ, Liechtenstein, 30. maja. — Knez Franc Josip 11 je ob navzočnosti skoro celega prebivalstva male kneževine, ki šteje 11,500 prebivalcev, prisegel, <la bo varoval ustavo, prebivalstvo pa mu je zapriseglo zvestolni. Ulice so bile že oil zgodnjega jutra polne pre bi valstvo. Po zaprisegi je bilo izvršeno slikovito "kronanje".
Svečanosti so pričele v vladni palači, kjer je knez s svojo (lruziisprejel diplomatske zastopnike, pozneje pa je bila parada po glavnih ulicah, ki so bile okrašene z zastavami. Parado -so »vodili šolski otroei v narodnih nošah., pojoč narodne pesmi, za njimi pa no korakala zastopništva raizniii krajev. V paradi ni bilo vojakov, kajti liehtensteinska Hfrmada je bila opuščena leta 1868.
Po paradi je bilo več govorov. -Govoril je tudi predsednik landtaga in je rekel, da je kneževina neotlvisna že izza rim-skih časov.
Knez Frane Josip je star 3!» let in vlada 65 kvadratnih milj obsegajoči deželi od 30. marca 1938, ko se je njegov 84 let stari stric knez Franc I. odpovedal knežjemu prestolu in je štiri mesece zatem umrl.
VELIKE BOJNE LADJE ZA ITALIJO
GENERAL PRCHALA JE
PRIŠEL V VARŠAVO
VARŠAVA, Poljska, 30. maja. — Železni mož V letošnjem načrtu je 9 Cehoslovaške, general Lev Prchala, ki je bil zad-
križajrk, več podmornic in torpedovk. — Italijani dobro postopajo z Albanci.
RIM, Italija, 30. maja. — Mornariški podtajnik admiral Doanenico Cavagnari je v senatu predložil mornariški proračun za prihodnje pa-lovno leto in naznanil, da bo zgrajenih več uclikih bojnih ladij.
V svojem poročilu pravi, da bo zgrajenih !> križar k, ška-dron torpedovk, veliko število podmornic in mnogo (»omožnih ladij.
Po zatrdilu admirala Cavag-narija se lanski mornarišk' program naglo izvršuje. Med drugimi ladjami spada v letošnjo program 12 lahkih križank po 34«K> ton inn 16 |m»«1-moriti«-. Modern«« naprave na bojnih ladjah Doria in Duilio so s*» izkazale mnogo boljše, kot pa j*' bilo priča kov a no.
"Nikalkega dvoma ni," je rekel admiral, "da 1k> v bodočo to že sedaj močno jedro velikih bojnih ladij se znatno o-jačeno. Tudi največji in naj-resnejši dogodki no bodo nikdar presenetili naše mornari-<•»•. .Mornarica, armada in vojaki so pripravljeni, imamo pa še veliko rezervo tudi za zelo
nji češki governer v karpatski Ukrajini, je dospel v Varšavo, da prične organizirati češke begunce v vojaške skupine po vseh državah.
sir.
Vojak je nato kovčeg odpri in v njem našel zlate nože, vilice in druge predmete z Žo-govim grbom. Potnik se j«; straži iztrgal in je zl»ežal v gozd.
Kralj Zog je sedaj v izgnanstvu v Turčiji.
Po državah, ki bodo dovoli-
,	..	... . . le, bodo sestavljene češke le-
nckega grškega potnika w tez- ...... ■ • i
H . , , " 1 , , , • gue iz častnikov in vojakov; v •kun kovcegom v avtobusu, ki0'1 ., . . .	, .
....	* .	.drugih državah pa bodo Cehi
je vozi iz A rgv rok a str on a v . ... ... r , . J... ... , -	p	stopili v njuhove armade. Iz-
Albaniji v Janino na Grškem. 1 w\ . , * .	. - ..
. .	. . .vezbani bodo tudi v notranjosti
Ko je vojak ivprasal moza, kaji. ...	.	,
J . 1 . , , , . .češkega m moravskega protek-ima v koveegu, je rekel, da je' . ° .. . . , ,
°	torata možje za tajno delo. —
Ako pride do vojne, tedaj hočejo tudli Celii v njej imeti svoj delež.
General Prchala je prišel v Varšavo brez vsakih tež koč. Pri praških oblastih je dobil potni list za potovanje na Slovaško, da obišče svoje sorodnike. Iz Slovaške je lahko prekoračil mejo na Poljsko.
4iV Pragi nisem mogel ostati," je rekel general Prchala, * ker nočem .slediti zgledu generala Svrova, ki je dobil dobro plačano službo pri neki zavarovalnici. V deželi seda j še ni mogoče organizirati odpora proti okupaciji. Miislim, da bom mogel mnogo več koristi kot iz -gnanec.'*
Prcliala pravi, da je položaj na Čehoslovaškem zelo težaven, toda ne tako zelo v Pragi, kjer okušajo Nemci še vedno obdržati češko lice, toda slabše je na Moraivskem, kjer imajo mesta Hitlerjeve trge in Hindenburgove ulice.
ANGLIJA POVABILA V0R0ŠIL0VA
LONDON, Anglija, 28. maja. — Anglija je povabila sovjetskega vojnega ministra maršala Klementija K. Vnrošilova na angleške vojaške manevre letošnje |H)letje.
Ob istem času pa jo angleški poslanik sir William Seedr-sovjetskemu ivnanjemu uradu vročil zadnje angleške predloge za vojaško zvezo med obema državama.
olgo vojno."	Maršal Vorošilov še povabila
RIM, Italija, 30. maja. —[ni sprejel, če ga pa bo, tedaj bo Albanska armada je *'prosi-l p^ j komunistični general, ki
la", da bi bila vključena v i-talijan^ko armado.
"Albanski ministrski -A*et," pratvi |»oročilo, 11 je na svoji
se je kdaj udeležil angleških manevrov, ki bodo najobsežnejši i>o svetovni »vojni.
Da je Anglija povabila mar
zadnji seji sklenil, da albanske šala Vorošilova, je s tem poki-
'MtimiHM^inmHii''»'»utiiui"
ADVERTISE IN
- GLAS NARODA*
olKUrožene -sile — armada, oro-iZa|a, da je pristala na zahtevo žniki in obmejne straže — po-,Rusije, da je sklicana konfe-stanejo del sličnih italijanskih, renea šefov generalnih štabov oboroženih sil. Po tem sklepu treh velesil, da izdelajo načrt je bilo -sestavljeno piJ-nio in za skupno vojaško akcijo proti napadalnim državam.
JAPONCI SE UMIKAJO
('UNKING, Kitajska, maja. — Japonci s protinapa-mu narodn zelo popustljivi injdi krijejo svoje umikanje iz obzi-rni in celo proti onim, ki sfernega dela province Huso fre branili proti Italijanom.'Pej Pr'» Suihsijenu, katero me-Vse izglefla, da l>o Italija rada-lsto so Kitajci prwl nekaj ilne-la mnogo denarja za povzdigo'vi zavzeli. S temi protinapadi AUbanije in mnogo več, kot jm, liočejo .Jajmiici zmanjšat i ki--za Libijo. Albanija je mnogo'tajski pritisk na svoje če4e v bogatejša dežela'kot pa afriška Tahung kolonija. Albanski kabinet bo pomabil Italijanske |K»ljedelce, da obdelujejo deželo.
naslovljeno na Njegovo Veličanstvo kralja-eesarja ter ga bo posebna komisija, ki bo sestavljena iz enega člana vlade in treh najvišjih albanskih častnikov, nesla v Rim.'* Italijani so proti albatiske-
pogorju, zapadno od Suihsijena.
Japonska armada v T ah uii-gu je v obupnem položajn, ker Kitajci pritiskajo na njo .s severa, vzlvoda in za pada. Kitaj-<»i vidijo v japonskih napadih "zadnje brcanje umirajočega-" Zadnje čase so Japonci v -severnimi Hupehu dožaiveli |take x>oraze, da brez velikih o-ja. — Italijanske oblasti na- jačenj ne morejo pričeti nobe-
Z0G0V0 ZLATO ZAPLENJENO
TIRANA, Albanija, 28. ma
Nemci hočejo ponemčiti Moravsko, toda Cehi tega ne bodo dopustili.
44 V slučaju vojne se bodo bojevali, če treba, tudi z golimi pestmi/' je rekel general Pi-chala. 44Z naglim ponemčeva-njem Morarvske liočejo nas ločiti od Poljske z nemškim zidom, toda ta zid bomo znali jkj-dreti."
.....................................................
..............................................'M||||||||l"'u|||||||iM:
znanjajo, da je obmejna straža zaplenila 21 kg (675 unč v vrednosti $23,675) zlatih predmetov, lei so bili last kralja Zo-
ne ofenzive.
Čunčing pa pospravlja razvaline, katere je povzročil japonski *zračni napad v četrtek
ga, ko je ta zaklad nekdo dku- .Oblasti bodo skušale poslati iz šal prenesti na Grško.	mesta okoli 200,000 prebival-
Italijauski vojaki so opasali'cev.
RAZGLEDNICE
Nawyorike
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 WEST IRth STREET NEW YORK
35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ClH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
V loto lahko poAM« v po > o*nm» V* » «
M0L2k« KABODA'^NewToik
Wednesday, May 31, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
GLAS NARODA"
ti:
> >
Ontd ud FnbUabad by
PUBLISHING COMPANY (A Corporation i
1 La pad a. 0m.
of abuT* officer«: NEW YORK. N. V.
	46th	Year	
imUMD MTK&J	dat EXCEPT 8PNDAr8 AMD flOUDilB		
■^mmmmm	Advertisement	on Acreewent	
Ea oalu lato valja Itet m Aaatiko Kanado |S.OO ^ PO* i ta ..............9S/MI Za Oairt teto ...............		Ea New Torfc aa celo leto Za pol !eta ............. Za InonematTC aa eaio teto Ea pol leta .............	. . 97 On ... rtr-o .. »7..HI ... $3.50
		Yearly 9*.—	
PRAZNIKOV
-ULAM NABODA-, flf WEST 18* BTKEt, NEW VOkB, N. 1 ___WUPHONEj CBtkt I—iJUir
RUSKA VOJAŠKA SILA
Sodaj, ko se anglc*ko-ru>ka pogajanja bližajo koncu ia je mogoče vsak dan pričakovati, da bo sklenjena vojaška pogodba med Anglijo, Francijo in Ru>iju. se ves politični &vet izprašnj«; Koliko je Rusija vredna kot vojaška sila za >vojo zaveznico T In nasprotno: Kako je Rusija nevarna osi Rim Berlin f
Rusija bi mogla to pokazati arno v dejanski nojni, >o pa dve stvari, ki dajejo povod za ugibanje o ruski vojaški* -ili.
1.	Pred dobrim letom je bilo ustreljenih s | »objavit ni m ruskih vojaških poveljnikov. Po tem hi uio^el vsakdo sodit da je v HdeČi armadi med častniki ivelika nezadovoljno t Stalinom, v«led česar je dvomljivo, ako bi hoteli v>i polki korakati, kamor •hi jih poslal Stalin. Na drupi strani pa bi bih. mogoče domnevati, da je Stalin <» pravem «au zatrl zarot«, proti Kremlju in s tem »Iruzil armado okoli svoje vlade.
2.	Znano je, da je t'harle> A. Lindbergh, ki nima nika kega povoda. da bi lagal, vel v Rum jo, si je ogledal ru<ko zr:ič-no silo in fce je <vmil s poročilom da po njegovem o i ii< * 11 j u vjet-ka zračna arm.nla ni mnogo vredna. Nekateri vsled ter« mislijo. da so komunisti o svoji zračiti -ili objavljali >vetu na paena poročila, drogi pa -e zo|«d nagihljejn k mnenju, da j«-Lindlergh izdajale«- nad demokracijo, ali pa — toda temu ni mogoče priti do dna.
To ste edini dve stvari, ki nam dajejo podlago za raz mišljevanje.
Po zadnjih podatkih ima Rusija l,.VN»,nrm vojakov Ij.I ne armade in 16,500,000 iavežbanih rezervistov.
Runi se sem iu tam tudi ponašajo s ••vojim vojnim l»ro dovjem, toda neru>ki svet še ni videl mogočnih ruskih lad'j, razun stare oklopnice Mara t.
Je pa tudi zgodoviusko dejstvo — vendar pa s tem -e ni rečeno, da se mora zopet ponoviti — da so jeseni leta I9J4 zavezniki bili prepričani, da bo Rusija pomandrala Nemčijo, toda HindenbuFTg in Hoffmann eta njeno armado od L't» pa do 31. avgu&fta pri Tannenbergu »v Vzhodni Pru i ji strahovito pobila. Rum so v tej bitki imeli 250,000 mrtvih«
Vojaška moč Rusije pa je tudi odvisna od ukrajinskih kmetov. V prvi petletki (1928-32) je bila kmetom vzeta zemlja in nastale *o državne kolektivne kmetije. Kmetje so bili nad tem tako razjarjeni, da so pridelke čez svojo potrebo uničili. Sorvjet&ka vlada pa, ki je potrebovala živež za svoje mestno prebivalstvo, je v Ukrajini zaplenila v letih 1931-32 vse pri oelke, kar je imek) za posledico, da je za lakoto umrlo nad mifjone ljudi
Ako (so sesedaj ukrajinski kmetje sprijaznili z vlado v Kremlju in kolektivnimi kmetijami, kot trdi sovjetska vlada, tedaj bo Rusija močna »vojaška sila. A»ko pa ne! Ako Ikj vpad nik ukrajinskemu kmetu obljubil 40 akrov zemlje in živino, tedaj bo ponudbo aprejel in TTkrajina je za Rusijo kot zitnicn izgnbljena.
Afco se ukrajinski kmetje se spominjajo trpljenja v letih 1931-32, tedaj je za Stalina boljše, da jim ne izrooi oro/jn. kajti obrnili bi ga proti Moskvi
Pa to ko samo ugibanja in do pravega zaključka ni mogoče priti.
Kaj je zmožna Rusija na bojnem polju, bo mogla pokazati smo ▼ vojni, ki pa naj bi bila po želji celega -veta odvr-njena.
POŽAR V SKLAPISCU £]TA
. A trn......\	1
South < Itirago. 111., je pozui uničil velikansko skladišče žila in j« tudi zuorelo o eni ljudi. Škodo cenijo na štiri milijone dolarjev.
Iz Slovenije
SLOVENSKA DEKLETA ZA ANGLIJO
K« i j.- Ni-'O'-i |.i od|»<iklieala \ a te\ I; , t,,MU k.i dekb t.». ki , -o .-III/INI v IIIJ ' ji. fi;i<talo '.i ni";M>iti.*itjk.iiij*- l.-kl. l /.:t -In /he |n• hn/iiialt. /•• lan-ko le , M o /:if», 11;ija\ ili po -loven I" mi n li i \ ;t kem « a»opi ;i| o-{glasi. k - .. vabili dekletu v ; London. l/-*djeu^ki komi.-ari-jnt v X»gn-l.ii j« \ mi -zadevo pr« iskal, toda lin |»<>dla^i ;mm*/ vedli pr<*pov<' lal nadaljnjo o L'la-o\ i j<> in i y -«d i t < • \. Slo venska dekleta » -e pa obrača la na hm/bo »v. K'at'iefa za '« t in /a ]HMiti da bi mogle
\ A ni'I i jo. Va\ tt» «• ji dnr/ba obrnila na ztiano ju^o^lovan ko pj<at« f jieo :>«» ■»> Uri fje«. vo \ Imtdonu. in j«» profila, poja- iil »n t m 111 h m ■ i, Kal.o bi uredilo, da bi -biven-ka dekle ta oKvjrla \ \nglijo tako da bi bilo v« |m> K rlil j« no za n jih vai no-t in za ■ ito. <ro^;>a Uri-tieeva « j* /at«i zav/«'la in j»-• laj \ <• pre kHiJ jeno za v o mibovo vanio 1 in v o za-eito. V» rojak Ibuxath. bi\ d lastnik veliki •• t hoti la v Londonu.
ki živi tieiiutno v Ljubljani in ki pozna London ter je tam na svoje -trojke sezidal veliko si ioti-nii*o - >e-trami, ki imajo tudi dekliški pen/iunat, ji« ol»-I iiibil ~VO_|(» IMIIIH H*, da liodo -lov fii k:i dekleta pristala na fo. da i zda jo |*»trebno dovoljenje za izselitev.
NOVO, KATASTROFALNO ZASTRU-LJENJE RIB
Ljudje, ki o hodili ob Savinji od Celja navzgor *•<» opazili, da je prinesla nekoliko narasla Savinja - -oboj ogromn« innožiee mrtvih rib, med nji-»ni tudi i zre Ino uinrtgo suleov, 'ipano\. klinov in mren. Rib< o bile za-trupijene. Skoda je ogromna. A »dkod izvira to za tiipljen je, •>♦» ni bilo mogoče mrotoviti, poizvedbe pa >-o v teku. Pre pri < an i smo, da bo >odopravne obla^tv»» ••k«M»i)»la t i'*no kaznovalo krivca, zhisti ker e ze nekaj let e u jejo ogor-kritike prebivalstva v.a-ratli katastrofalnega onesnaževanja in za^trupljevanja Sa vin je. ki ga ^e vedno ni^o f»ne-mogoeili.
Iz Jugoslavije
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v atari kraj; KADAR Hočete poslati denar v stari kraj:
•e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in poiteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. ^ MitU po brssplačna navodila in pojasnila na
SiOVENlC PUBLISHING CO
ODDELEK "GLASA NARODA"::
Hff Totkf H. T«
Padanje rojstev v Slavoniji.
j*ovzi o<-h e« dal je vee -kHii hrvatskim odu«iM»rnim krogom. Za<rreb-ki listi objavljaj<» de-UMtgt a t ko -tatlsliko /ji okraj \ inkovei, kjer je preteklo leto umrlo 71«* rodilo pa je 7!*.'» o e|», do^im je b ta 1JI.17 umrlo b!Mi, redilo pa >e je oseb.
Porast prebivalstva je znaša lo v letu l!».:7 i:u;. lan--ko leto pa >amo l<i. to ji- za manj. Ta »istoj v nara^. anjn prebi ^al-tva je v najverji meri |h» sliili»-a iieiigiMlnili zdravstvenih razmer v Slavoniji. Lan ko b*to l.ilo y virtkovskein okraju mi*d 7-lf» mrliei 21"» u-trok priti dovršenim prvim le tem. Največ [Himre otrok od t>oIezni 44tetnnjju" to je nekakšna pr\ a topnja tiiberku-brze, ki je |io-!ediea teh tne sla-fH»t.i. Velik odstotek star**«'v je jetienih zaradi slabih liigi-jeii>kih razmer na vaseh ter zlasti tudi zaradi slabe prehrane. čeprav so tamkajšnji kraji gospodarsko precej močni,
Očeta in hčer je ubila strela.
Tz Gornjega Milanovca po roeajo: — Med silno nevihto, ki je te dni divjala, je udarila v vasi Donja Vrba strela v hišo kmeta .laeima .faehnoviea. V lii-^i sta bila .lavimovie in •njegova !»-letn« hčerka. < *l>a je	u« mestu ubila, hiša
pa je pogorela do tal.
Tudi iz Soutftora jwnW-ajo, o streli, ki je ubila letnega kmeta Nikolo t kov i ca. ^it-kovie je meil nevihto stal s 5 letno li^Vrko pnnl svojo hišo l»od širokim na|m^eoiii. V hišo je udarila strela, ki je švignila
' r.	•	»	'K .
"Bm ilitliili ii stanja kraju, »ki iz tuj Jeklu. •»- iimVv	Iu Irh"
tnj«> manj irjp> funt. K<«a J« sirukn. StMiM* ."•<» m |MMtuino. Kiueka u k«»-!»isi\> rianf rt*. Jekleno kladivu 'd* rt*:	"t rtu; iwla —"1 «*ts; ktnutU
z zotrtui ali zm klepuiij«* <1.00. PoAljlh-unAlu s drnarjem n« dhkIut :
pošiljatve
Denarna nakazila iz-vriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
7,h $ 2»> $ 4.50 * A.»HI
I 'iu.	I<>
i »ill.	'jeo
i »iu.	:i<m
1 »iti.	MK»
I »ill.	liNN)
I Mu	'JliOtl
V Italijo:
Za t 6.3U
f 12.-*
f B7 1112.60 |167.~
Ur UM) Lir 20i> Ub MIH Ur liKN) Ur 2000 Ur 3000
KER SE CENE SRKAJ HITRt• MENJAJO SO NAVEDENE CK NE PODVRŽENE sntKMK&IHl • SOUI ALI DOLI
Ia IzptatlU *v*Jlh znrakar krni tforaj miHrno, bodisi v dinar Jih ali lirah, doroljuJraM U hoUto iMitoje.
M'JNA NAKAZILA IZVIlAli MFM« PO fABIJC I.KTTER ZA PRISTOJBINO fl__
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEl, BORBA t/) II« W. 1Mb ST.. NEW T OK K
Peter Zgaga
O INFLACIJI
O inflaeiji denarja >e v zadnjem ea»u dosti piše iu govori.
Kaj je pravzaprav inflacija' Xapihneno-t hi >e reklo po naše. Vsak na puli je že sam po >el»i grd, ko se pa denar začne napihovati, je s:ilameii>ko čudna >tvar.
Denar je <ploli nekaj t'udne ga, po>el»iio ee ga nimaš. Še holj nerrxlno je pa, ee imaš v žepu milijone, pa niti ponižne gn-eig»Helne«a eika ne <Iohiš za milijon.
Inflariju j«» nekaka Wolezeti,
nakar je ona poskušala z umel n i n i dihanjem. Toda l»ilo je že prejKizno. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je I »i I Žitkovir mrtev že v prvem hipu. ko je trela udarila vanj.
SLOVENSKI FILM V
GRKHNSBl Ri;, PA.
Ze Oolgo ni l»il«» n i kakega do pi^-a iz naše naselbine, kakor tudi iN»selmili novic v naseliti ni ni. A delom gre menda, "ka kor jm*\>«m|. Nekateri delajo po)K>luoma |HiM»ljuo, meilteiu ko drnui malo ali nie. Veselice in plesne z«il»ave pa v>eeno prirejali v tukajšnji «»koli«*t pre««'j |M»gi»-to. V )**it'k «ine junija bolno imeti v znani dvo t rani na C-arUm priliko videti filme Slovenije, oz. premične slik«*, katere l»o kazal g. .Mik" jVrliovnik iz Chicago, Ker >e sko/i ,tr. ho v kuhinjo, kj»-r je (.»ije, da ^o >like jako zanimive, raxhila *Milmk. nato pa v klet \Mt gotovo v>al£ Sluvem-c in lil kjer >e j»> razd«>lila v dva d*-Fn del je udaril ^kozi zid
la.' val iiiMiirce «»I» -»^iinili z\ečfi ^
m, v i^ori imenovani fH|iie>el cel vogal lii>e. drugi
del pa je s kocil na kljticavnico ^^e nam
kletnih vrat in »nfel Žiikovii a,' "
ki i«» stal pred vrati. Žit ko vie
pa |h»iio\ iio ohmlimo opomin na naš rojstni kraj.
Pozurav rojakom, ti. X. pa ohilo napre«lka.	F. X.
Ivorani, da la liai-in vidimo mo-(Misuiaiie |H»krajim-, mesta in va^i in da >e ih «ti iM»tem malo za~učemo. Pri v	ku zgrudil na tla. koaarcu >i lahko
Xjegova lieerka je pri»"ela jokati in klicati na pomor. Pri hiteli vi, sosedje in na nasvet -tarejših vaških možakov „>o izkopali glohoko jamo. v katero so jniložili |Hinesrivenea in ga pričeli za-i pa t i s prstjo. . V tamkajšnjem okraju je namreč še ukorenjena vraža, da je 71a ta način iuog<»re izgnati strelo rz človeka. Ko je l»il Zitkovie zatrfian z zemljo do vratu, j«' prišla žena nekega tamkajšnje ga trgovea. ki je svetovala naj pom-rei ern a takoj izkopljejo.
ki se od ča-a do ča-a loteva .h •narja. Denarju ne škoduje, pač pa tistim, ki morajo z njim kupovat i.
Inflacija se je jiosehno razpasla v Nemčiji par le po -'kle-nitvi miru Nič kaj prijetna ži-valica ni to. Y do4az naj vam IkmIo sleileči podiitki:
Oh koncu leta lit J 2 je iz-^uliilo v nemški državni nov-čarni zadnjih Jl'O delavcev delo. Tedaj je Nemčija preneha l:i kovati li.-ikrctt. nikelna>l, srelirn iu zlat denar.
Tiskarski stroji >o >e zavrteli in tipkali noč in dan. Nuj-prej so tipkali hankovce po li-«>oi"' in ileset ti^oč mark. Kmalu je l»rla treha dodati še er.o ničlo. In po preteku nekaj te dno\ -e eno. Potem dve in tri.
N»*k lo je zahteval od državne obla-ti. naj mu plača zao-• talo (rdškodtiino \ znesku mark. Ohladi mu je odgovorila, da njegova zahteva ni upravi-jčena. Poštna pristojhiua za o>i govor ji* znatšiila jhM liitlijimov mark.
Leta 1 !•".!.'' -i moral plačati -e-deinde>et milijard mark (eua 'uilijarda je ti-m* miJijojiov) za par milj vožnje « št ritka ro.
«»ktohra ine*M»ea ItlJ,"? je jmv-roealo berlinsko ča-opi je: letni Kari Pollnitz I »i I |Mirtir v nekem tukajšnjem liutelu. N i 'k i Anierikauee ga i«-profil, naj mi» preko iuh'm -pra ».i ^tn dolarjev. X«*izn»ern«» l><»-vpistv»», ki *jra j*' iwnadno «lohil 'v roko, ga je tako premamilo, da je po?»egnil v za*odeilo oze mlje Možak je prepričan. It Im» z ukradenimi dolarji do razkošno in Urez -ikil»i
i mrli
rado-!.. .
/i vel.
2ENITNA PONUDBA
Vdovec, -tar 4!» let, avstrijski Nemec, > f»D akri zemlje iu hišo s 7 sohami >♦» želi spoznali z dohro žen-ko v svrlio /.«■ nil ve. Potrebnih je $I,10U zji gasolinsko (Kitajo in luueli-rr>oui. Priditi«, ali pišite na: •P. N AtiV, Road 1, L A K K plačevala (iEORliE, N. V.
Nova*
IUI0K1H Mmi<hBt.i
170 M 4th Bt. H0W York City
velika
KUHARICA
Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinsek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma. kar pomeni za slovenske razmere več kako» tako gostobesedna reklama.
Na \r+ kikor ?M Mranrh > strnila adlUFn In prlnana a rt ari t a m stara In mJmvpM« dag nanj« knhini^kr iintiimiU. Soat je »bdffena n»H tw> prrclrdna. Ishlrm rrrrplor je Izfrpna. TO JE
n uropovAiusi: ki csa imamo na tem pooro^ h
Oprrma Wnjifr Jf rmrka^na. NritH« ja aHk t bmrdlln. 31 pa Ja naviti harramh tabri. ki Jih ja naslikal Dracalin Humek.....
Vsnka gospodinja, ki w zaveda pro je odgovornosti if. zlravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. V«aka gospodinja se mora namreč priučiti nmefno>ti, kako bo »rojim domačim nudila zdravo hrano r i*otrohni izhiri in menjavi. Vsaka gospodinja ho hotela tn«li svo.ie coste iznenaditi r posebno izbranimi Vdili. Za vpo to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta STiOVFA'SKA KUHARICA
Vrinili je a*mi nallak knjlfe v vaeh pacMIh na hm vaaUaaka, nne pak tudi trtm^na papAlnr jftl ad r*eb daaedaajlii hdaj. j« tmm knjld
sedaj znižana.	Na*— mij
Varočitf »a	tti" ***
K\|l(iARVI: SlMlMt PIBUSHIMC MMPANY
%IG West 18th Street - New York, N. Y.
X^r* iiOHTODINJE LN DEKLETA, TO JI KNJIGA S4 T AS I ^
Vič neiiavndiii-ija ni o bili v li^tili d*»b*di n;»-l«»vi:
—	Neznanci so vdrli v skla« di>č«* in odnesli precej blaga. I«astnrk ima več trilijonov ttisi rk >kode!
Ali pa: — \* noči 'A. novembra	-o u»t«k\nli trije ino-*-ki 7. nabitimi revolverji razva Žalca krtilia in tr« prisilili, da jim je prtxlal kruli za milijardo mark. Nasledil jetra dne i«» veljala i-ta množina kruha 141» milijard.
—	5. novembra i>tej?a leta je vlad nezaposlenim
|m» sto milijonov mark podpore l*ne »i. novembra ni un<;;el brezposelni kupiti za -to milijonov mark niti mrviee krulm.
Xat«» >o <e začeli nemiri. Lačna množica je plenila trgovine, kjer je bilo 4iaj opleniti. Ple nilci se ni>o dotikali blagajn, >edoč, da -o v n j ill -ami milijoni in milijarde. Otroci niso Več hodili v šolo. Ležali >0 pO tleli in po |M*>teljah iu zrli v nedogled.
—	< e ležimo, nismo tako lačni, — so zatrjevali.
'Aa dojenčke -o bile po raznih d«*lih Berlina po.-ebne postaje.
Mal<i 7. dojenčkom je dobila prve dni steklenico mleka. Ko je mleka zmanjkalo, eo dobivali dojenčki injekcije. Xazadn.ie so pa dajali materam in dojenčkom podfM.ro v denarju.
In matere so rekle; — Tri milijarde mark za vozimo od doma do sem, dajo nam pa par piškavih milijonov mark pod-|»oit.
To je i »o vršna slika o inflaciji.
Pr a v ni«* čudnega ni, če se je Amerika l>oji.
Ze s eetiH, niklji in dajmi je sedanjem čudnem ča-su težko računati. Čimbolj seštevaš, t eni manjša je .4cupua vsota.
<'e se nam računi niti v centih, nikljih iu dajmrh ue vje-majo, križ božji, kako naj bi se nmn -rji mali v milijomh in milijartlah.
• r i
"(J L A S N A B O D A" —' New York
Wednesday, May 31. 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
KONEC RUSKIH SANJ O CARIGRADU
Pred 165 Mi — leta 1774 — je neki I'utjoiukin razlaga! carici Katarini ru*ki, da m* bo |N>tiudtl, d« Imi ujt ua za-tava /m v hitra In ru« minaret ili Sv«'t«* Sofije v i 'ariitra-tlu. <'«riea Katarina j«- zaganjala kepe sanje, a Potjumkin si je |Mi*tlal zlato I motrijo in po*tal veliki državnik.
Pred nekaj dnevi m* je iz no \»* turške prestolnice Ankare vračaj v M*.*kvo nt'ki drugi državnik i-t«*gu iiii' iut, |»o<lk<»mi-sar vm zunanje uul«*Vf Potjom-kin. ki j«- pri newel * set»i *|k> razum, - katerim -ta Turčija in Ru*i iu |h» tolikih stoletjih stopili v enotno fronto.
S tcm > končano zanimivo jNV-rlavje evropske [»olitike. Povsem kotirano morda ne. toda za enkrat je hita napravljena pika na zgodovini rusko turških >|w»ro\, da hi prodrla na ftvehnrino morje. FX rop« je na v-e nnrint* okušala preprečevati, d it hi Iluzija iz < 'rtiejra morja skozi Dardanellc in Bo-*por pro«|rla na takrat še svobodno, odprto Sredozemsko morje. Več »toletij je Rudija na*kokav;iln Turčijo. da l»i ji cd vzela Carigrad in s tem dobila v roke morski rokav, ki veže i 'rno morje s Sredoz«tn-rkiiu. Turvija j«' umirala. tMarei so padali po njej. Toda Ifu i ja -vnjcira cilja ni nikoli do-egla. V*a Kvropa je stala ob Turčiji in Rusijo odbijala prt m" »hI Carigrada. •Vsakokrat namreč, .kadar je bila Turčija r«» ta ko reko«' na tleh, so prihitele evropske vele-ile in so Rusijo potisfiile »pet nazaj za obale t'rnega morja. Nra ti>o-«"»• francoskih in angleški vojakov je fMtpadalo na Krimu, v okolici SebH"-toftola in v Do-
jbrudži, samo za to, da ne bi iKn*ija prišla v Carigrad. Ni-\ kolaj 1. je mtskakoval Turči-! jo in jo zdrobil. Na berlinskem kon^rt^u j«* podlegel, ne Turči-jl, niarveo <<vraf^kiiii vel»-si-lam. '/m njim je |»ri-šel Aleksander .ki je doživel isto usodo. Ko so zavezniške velesile leta ltM4 tik pred svetovno vojno Rusiji same obljubljale Carigrad, ako >e jim pridruži.
niso mislile iskii-no. inarviH* -o >.*' takrat delal«' račune. kako hi vojno tako izpeljale. da hi jim obljubo ne bilo treba držati.
Sijajno so uspele, kajti v /.adnji svetovni vojni se je |»o novi!« i via igra. Dolge mesece angleške in francoske čete na skok vale Dardanelle, da Hi odprle do Rus. i je, a niso n-iich« — zgodovina lto )ta |m» veda la. da nUo hotele uspeti — in ko je hila vojna končana, se je Rusija valjala v Ik»Ij še viški revoluciji, v (\irigrad pa so prihitele prej kakor katn drugam zmagovalne -ile, njim na ee'ii Anglija. Samo da ne hi Rusija mogla v Carigrad.
Zato lahko rečemo. da je hilo v trenutku. ko <ta tovariš Pot-joii&in in ministe rKaradžogfu 1 »od pisala sporazum, ki obe državi stavlja v eno in isto |ioli-tieno in vojaško fronto, zares končano zanimivo poglavje, »•no na jI »olj htirnih poglavij ev-ro|i>ke zgodovine.
Ali je sovjetska Rusija žare* opustila vsafke težnje po uresničitvi -anj. ki jih je sanjala j km 1 svojimi carji? Kdove. kaj Ih> prinesla Itodočnost. kajti zeml je<pisja in življenja narodov imajo svoje zakone, ki jih politika ne more spreminjati. Kvečjemu odložiti. Tre-
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
w
r«t.noTljfot 2. aprila 18M . tnkorportrana 12. J«ouar}a 18U6 v drlavt llllnul«. ■ tnlflrm tr mestu Jollet, lUlnoia POHLL JK ZK 46. LETO GUti.! urad t lartnf dmmm: MS Nm. Chlcaga SU MM. UUb^«. 8KIPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.45«,m« HOLVENTNOST K.. K K. JKDNOTE ZNAftA 119.80% K. B. S ledmata iat mmi Si.tM thaof In tole v BŠrMtom ta

EKIPNO HTKV1L<» KRAJEVNIH D RUTE V 18C
SHI PMH PODPOR JE K. R. K. JEDNOTA IZPLAVALA TRKOM
K VOJKO A 4C.LETNEGA OBSTANKA OKROG S?.*M,M0
OKKMt K. H K. JEI»NOTE JE: **V8E ZA VEHO, DOM In NAROD!"
(> hnft-4 savarorati prt d«l>rt. |Mi«enl in aolvrntnt p<irtp(»ri«l organizaciji, xar.ruJ ar pri KnuijA^Hlavniaki Kat«li*ki J«*MtU kJ^r m laliko Mrarujri la smrt n I ur. rasne poAkudl*. operacije, proti bolem 1 la mifmifioitL
K. H. K. Jedauta at*r*>jeoia v arojo areuo Aane tn fl«nl<* od 1® do «U leta: otroke \m takoj pn t"jutro la do 1«. leta. Zararuje* ae lahko «<d	da fauno piMmrtciae.
V	MtadteAMB oddelku K. K. K J. ae otrart lahko aa ram je jo ▼ ratrvdu **A" all -R." MewAil pri*t|«>rek t Mladinski oddelek Je aelo alaek. mmo Ur aa raared "A" la SOr aa raaed "B** In oataoe »talen, dani aavaroealntoa a »«akl» daem aaraATa. V aln«aja «nrtl otra ka aa*aroeaiM«a w raanda -A" ae |da«a da S4fi0.00 la »ararorane^a r raareda "B" aa |4a«a do «1000.00 poamrtaiM.
BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruje« m lahko aa «2j00; $1jQ0 In SAr na daa aH JS.00 mm
^ H. K. Jedaota nudi eiaaatr« pat a«ji»oder»eJ*k wr* aara-
roeaaja.
Ctaai la Maaiee nad 00 lat atari lahka urajMcJo prtaadaJaCo Jlaa
raaarva laptaAuM) v lotovlil
Nad 70 lat atari Oanl la Claalca ao praaU vaeta aa«aUnlb aa*»-
Jedaota Ium aroj Ja aakrat aa tadaa w Uva vaak Aaa la Baalca.
Vaak Mloeeaae hi Hlareaka bi Moral (a I Mtl Mrororoo(a) url K. R K. jedaotl kot prarl Materi vdor la rt rot O ta alal On oil
atapi takoj
V	raakl aloraaakl naselbial t Zdrvioalb drSarah M Maralo b!tt
druitTo, apatfajo^e b K. M. K. Jadaotl. Kjerkoli So nimate druStra, apadajufeca k taj katutUkl podporni oc«aahMel|l. oataaoritm ga; t-» ba Je le aaeM uueb r ataraatl od Id do 00. lata. — Za nadaljna po. Jafldld la aaeadlla plMte a« daraeca tajnika: « , »
, JOUR. QLXJNOI8
nutno nam zdi, da sovjteska Kusija iskreno misli, ko je s Turčijo končala več sto let t rajaj« »č<i 1m>Hh>. Za >ovjetsko Ru .-ijo Turčija »lanes ni več za ž«*l»*n plen. marveč j<> za njo bolj ogromna neftrcaut^ljiva utrdim, ki je na Kavkazu in ua Črnem morju loei od njenih velikih nasprotnikov v Evropi. Oardanelle in Bospor Rusije danes ne zaninuite več t»»!ikt» Uakoi |mh| carji. Damv Srwlo-zeuisko tiKirJe ni v«" -volmdno morje. Anglija ^a labko zapre ua olieli izhodih, pri Sue/u in pri Gibraltarju. Tudi plovba po tem morju ^ainem ni več svolaxlnii. Izpostavljena je to povom, ki daleč nesejo in letalom. ki po v sod i pridejo. Dar-danelle in B«»spor ni>o več vrn ta v avf^hodo, aiupa4c v nekoliko večjo j«>čo. Ako današnja Ru-ija i^č«* potov do svo nejra morja, jili mora i-kati drugod. Tja proti vzhodni A ziji. Gori proti severnim morjem. l>o!i sk<»7,i Perzijo. A p«> vxnl se kopičijo nme ovire. Turčija ji ne dela ovir nikjer več. Zveza ž njo pa je kori-t-na obranila.
Tudi Turčija sedanje Rusije ni* more smatrati za nasprotni ka. Turčija je v -voji |M»voini dolii iz|>os1avljena poželjivim | h bledom evropskih velesil, ki V»i rade -Vft.io sre«lozeiuski» veljavo raztegnile tja |mi Anato-liji. ali ki l»i rade iz Kvrope čez njeno ozemlje |imflri«* do Bagdada in dalje do Indijskega morja. Zato je Turčija Rusiji Itvaležna. da ji krije lirlu-t.
Mol oltema Potjomkiiiama. oni m rz le. t a 1774 in onim i/, leta 19.19, je preteklo 1(»T» krvavih let v zgodovini rnsko-tur-šTvili odnfišajev. Videli homo, če Potjmnkin II. ni Sepie uresničil ruskih sanj. ki jih je prvi zasanjal Potjomkin l.
Žrtev vampirske vraže
NAJMANJŠA MERA —
TISOCINKA MIKRONA.
M*-dnanalna konferenca pri staw'V metra, ki se bo letos se stala v Parizu, se Im> poleg drugi h vprašanj jw>čala tudi.z vprašan jeni nad;<ljnesra razvo ja metrskega sistema in tehnične izpopolnitve enotne mere in ut«ži. Zlasti -pa Im» obravnavala vprašanje, 'kako Iti >e dosegle zanesljivoe najmanjše mere. KM najmanjša mera je dane- že vpeljan mikron, ki je tiaočinka milimetra. Pa tudi ta majhni mikron *te drohi i»o metrskem sistemu, naprej do tisočinke mikrona, kar je mili jonski del milimetra. Treba je hilo posebnih priprav, da se ta dtilžina sploli more opaziti. Služi pa ta matematično majhna dolžina pri se«tavi najliolj natančnih srtrojev in aparatov. Omenjena konferenca pa se tw» letos pečala tudi s predlogom, da <e na meat o fini metra, ki je kljtfh vsej opreznosti do neke mere le f>odvržen vplivom vročine in mraza, kot vzorec enotne mere vpelje s vetlobni val, s čimer b: bil vzorec dolžinske enote neddvisen tal lastnosti platine in indija. -
V vasi Strojkovac pri Les-kovcu v Srbiji je padla sjn^t žrtev, v tamkajšnjilivkrajih silno razširjene vaiupinske vraži*. Pred nekaj teilni je v Stroj-koveu umrl neki kmet. Kmalu >e je razširilo po vasi. da imirli poitriči sfraši po v'asi kot vuuipir. V hiši bratov (Jjorgia
ANGLEŠKI DVORNI BRIVEC JE OSTAL DOMA.
Med spremstvom kralja Jurija VT- na njegovem potovanja v Ameriko ni njegovega brivca. Listi ugotavljajo, da je kralj Jurij V. na svoja pott»-vauja jemal vedno tudi svojega brivca s seboj. Kar se tiče brade kralja Jurija VI., so Angleži sedaj sicer *brez skrbi, kajti vladar i<ma navado, da se vsako jutro sam obrije. Skrbi jih le to, kdo mu Iki v teh »Šestih, sedmih tednih strigal lase.

'GLAS NARODA''
pošiljamo v staro do movino. Kdor ga Ko-cc naročiti za avoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari I kraj stane $7. — V I Italijo lista ne posi-
1 jamo.
\
iu .lovana Gjorgieviea -o jhi noči večkrat slišali čuden šum in rojMit. Prebivalci hiše so bili trdno prepričani, da to po vzroča vampir. Neke noči je šel Cijorgie z nabasano puško v podstrešje na prežo. Kmalu je začni ropot prihajajo«'i h korakov in ko je zapazil temno jNi.stavo. ki se plazi |m» podstrešju. je sprožil. Strel je prebudil vse hišne prebivale*', ki --o prihiteli •/. lučjo na |»«»«|-stnwjc. Tam so našli umirajočega .lovaiia <».i*>rgieviča <»jor-gievič je, mi«lee. da ima pred seboj vampirja, nslrolil >voje-ira brala.
vala večji znesek, zazidal vrata v cerkveni stolp, da bi pospešili izpla-Ilo te vsote. Vrata pa so bila zazidana le kratek čas. ker >e je (ioldoni sod noj obvezal, da podere zid na last ne stroške, ko >o >e bili s|>oru-zumeli glede plačila sporne vsote.
se je v trenutku vi»s vnel. Mož ga je sicer hitro vrgel z glave, pa je kljub temu »dobil močne opekline po obrazu.
BOLNIŠNICA ZA RIBE.
KLOBUK SE MU JE VNEL NA GLAVI.
Svojevrstna ne>reča se je primerila nekemu meščanu iz lleiilekrima v X»'iiičiji. bil pripravljen, da gre iz lii-e. k«, opazi da je klobuk nekaj umazan. Brž ga očedi z bencinom, pokadi ua ulavo in o«li-«|e. Klotaik je -irer >«• <lajal
i \" Pittsliurghu. Pa., imajo I pravo pravcato bolnišnicio, ki tje namenjena -unto zato, da se v njej zdravijo ril»e razuili ribi gojstev. Država ima namreč veliko skrb, da bi ohranila ru katere redke vr-tc rib, ki že skora j izumirajo, jih razmnožila in -pt-t ž njimi poživila vode. I"got«»vili .<o, ila morska voila na izči*|»ane rečne ribe vpliva zelo blagodejno. P»o!ni krapi na primer v slani vodi zelo dobro jNKtlravijn. Te/ko ra
UPNIK ZAZIDAL VRATA V ZVONIK.
\T kraju Cognentu v Italiji, je zidarski mojster tioldoni. ki mil j«' ce'kvena občina dolgo
,|uli po beneinu, tenia mtldilol ^^ ^ (>j bn>/
se mu je lil je ,hKc| v priča «|lllllliWii .n),nv„ pogrnile >o že
kovanju, da .se l»n na prostem i
. ... .j... ...	*	,	■— ili - pravimi <m»m':i<m jami.
*	'"'•"•Hidvega duha.j	u so
S*a tpravru |«i si j«- prižgal ciga-reto ni plamen vžigalice je d«i-segel benrinske hlape. Klobuk
t*- Tuntov tfžkega s|«nlka rirali irt mu prerezali gnojni mHiur.

MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. <iy3 strani.) V duhu ei-
tatelja oživi romantika v najbolj P'j>trih barvali. — Kri in ljunezen. — Vite-tvo in maščevanje — t'a-i, v katerih sla spretnost in gibčnost odločevali.
C« na ...................... B5c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
strani.) — Kden najboljših romanov znamenitega ameriškega pi satelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman ji* zanimiv od prve do zadnje r-trani Citate)j ga ne bo odložil, do kler ga ne bo preči tal do konca. Cena......................$1.25
OD 2IVLJENJA STRTA. Spisal M. J.
Breme. (337 strani.) Strašna n soda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$100
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan
Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške h £<iC9odj) bo ostal v spominu sle-bera* mu, ki /m a* jc^Cital. Pregelj je mojster sloga in jezitem.. Prittsva-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga šč nekaj krajših črtic. Cena ......................$l i>0
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (9S strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter
Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — ^rni graben. — Veliki G roga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c.
POD SVOBODNIM 80LNCEM. Spi-sal Franc S. Pinigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisnje življenje starih Slorencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. i 12 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bolitelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s ainli-teatru. Spletke egijičanskcga "čarovnika." (llauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. zvezka 263 iu 230 strani.) <*V *e hoče od srce nasmejati, cilaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro A v.-tri jo. £»vejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač i>a krohot.
Cena.....................$2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NOCI. Spisal Gay de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljiv«> po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1-00
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Kna najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. c*na................... O
SAMOSmrUL &pna* Anton JTavačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil 3 svojo zbirko "Naša vas," Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih ertic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko Čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil fiiutkl. (151 strani.) Naš najboljši hamoriat je zbral v tej knjižici nekaj Srtie, ki so tako ljubke in prisrčne, da Čitatelj ob citanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizljn je naravnost klasična. Cena____$1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Komati iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani. istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini xnana iz j začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISOSK*. KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
<41* strani.) "Cvetje v jeseni" in '4 Vi soška kronika" sta najboljši cle. It pisatelja Tavčarja. Kritika j«* so-glasnega mnenia, da je v teh dveh delih prekosil samega Obe se-jnnji «e vršita v &kofjl Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena.......... ............ $2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je* na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne žeu-ke.
Cena...................... $1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. 8. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je prizrran češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena....................85e»
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Gar borlSll. 0246 strani.) Gaborian je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagouetke, dokler ne pre^ čita do konca.
Cena.......................$L00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejšo delo pisatelja 44Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena....................... $2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
(99 strani.) Janko Kersnik je po. leg Jurčiča najbolj znan in priljubljen >lovcnski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena...................... $1.00
HCl CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman s užitkom preči tal od začetka do konca. Cen®......................$L50
Company
"0LXB NXBOPA"^ New York
Wednes3ay, May 31, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
S teboj do smrti
is življenja. — Za
"Glas Naroda' 21
priredil L H.
Sreča p* je kot val zgrnila nad njeno glavo. Niti naj manj ne nihsli, da mere biti med njim« kaka zapreka. Če se ljubita, kdo rn kaj jinta more braniti? Da je kaj mogoče, k<*t je beda življenja, tega ne ve, niti ničesar ne ve o tisočerih možnostih, ki »e morejo nakopičiti med dva, ki se ljubita.
Zelo pozno za*pi in prestraši se, ko sprevodnik potrka na njena vrata in jo ibudi. ,
Takoj se predrami in je dovolj prespana in "rzpočita. V vsej »reči ne ji odpre sire in poleti Dormerku naproti. Naglo se cdileče. |n ko nato odpre vrata, 'tedaj Dormeck že čaka na njo. Rd«*<- val w rnaslije če« njeno lice in Dormeck le predobro vidi, kaj *e godi v njeni duši. Prime njeno roko in jo poljubi.
44Dobro jutro, gospica Senta! Saj vas -nneni tako klicati t fSaj sva vendar otroka .*osedov. Ali ste kaj dobro
^palir*
Na njeno dovoljenje, da bi jo smel klicati Senta, niti ne čaka, ker se mti ali samo ob sebi razumljivo. Meuti pa se zdi prekrasno, da jo naaivlja tako zaupno, da proti temu nima
ni<S»»ar.
".Hvala, gospod Dormeck, še precej dobro sem .spala, rpara, da ate tudi vi.'*
Dormeck jo pogleda z vročimi očmi. 44Ne, skoro prav nič. Preveč sem mislil na vas," pravi
akoro očitajoče.
Sen t i šine zopet kri v lice. "Žal mi je."
"Da sem moral toliko na van misliti T** Njene oči blaženo zažare..
44Ne, da ste t»ko malo spali. Prav odkrito — tudi jaz »em zelo malo spala." 44Zakaj pa ne?" Senta zmedena zmaje z glavo.
44Ne vem."
"O, škoda, mi*li! sent že, da *tc tndi vi mislili na mene." (sprevodnik, ki ji* prišel mimo, jo reši odgovora. Vpraša ju. ako bosta zajtrkovala v vlaku. Hans Dormeck odkloni in (ko izjprevodnik odide, pravi Senti smeje:
44Zajtrk v spalm^m vosa ni nikdar dober; predno vlak odpelje, ituava še eno uro časa. Dvajset minut l»o nama vzelo, da prideva na dri»go | nistajo in tako imava še dovolj časa. da zajtrkujeva v hotelu. Ali se zaupate moj«mu vodstvu, 4o*pica Senta?"
Senta ga verno pogleda
44Prav gotovo, gospod Dormeck."
44.Torej, ali bom vedno o>tal go*pod Dontierlc?" jo vpraša. K .-reči privozi vlak na postajo in hmlniki se takoj napolnijo s potniki. Tako je Senta zoi*-t refeena odgovora. Vi vedela. Icaj <bi mu oilgovorila, kajti, četudi je njun pogovor postal se t afro zaupljiv, da bi ga kako drugače klicala. Se-laj |Ni tudi ninuita <"asa za pogovor.
Dormeck pelje svojo spremljevalko k taksiju iu Senta se prav nič ne obotavlja. Ali je m<tgla biti v boljšem varstvu, kot pri njen? Peljeta m* v neko hotelsko ret* a vrači jo. Dormeck Sem to vpraša. kaj fcore j>iti, čaj, kavo, ali čokolado. V zavodu je imela vsako jutro čokolado, čaja pa ni tna rala. Tako aaroči kavo in se pri tem sama sebi zdi kot re-volucijonarka. Zdi se ji kot dokaz novo pridobljene svobode, da si je mogla naročiti, kar je hotela
Izvrstno ji tekne zajtrk s prijaznim spremljevalcem v elegantni hotel&i j^lilnici. kjer je zajtrk o valo še mnogo drugib ljudi. Senta je z veliko slaatjo Od Frankobroda ni niče-»ir jedla. Ver na postaji ni imela mnogo časa.
Zaljubljeno gleda Dormeck, kako grreejo njeni beli zobje krhki, beli kruh. In marsikaj ji reče, kar v avojifc razmerah ne bi umel reči. Toda včeiajšnji ddbri sklepi so bili |»ozab-I jeni. lovori «4adko zaljubi je ne norosti, občuihije njene lase, njeno polt, njene oči in njene ustnice. Senta vsa blažena posluša, je presrečna, da mu je všeč, kot |»a bi mogla odklanjati njegove priliznjene besede. Zakaj naj tudi bi! Ta ko neizmerno krasno je bilo vse to poslušati. Najrajše bi mu tudi uma povedala vse, kar je na njem videla očarljivega, pohvalila <bi njegovo ponosno, vi-soko postavo, njegove smehljajoče --e ustnice, njegov lepi, sorazmerni «*braz in — oh — njegove oči. Ljubi Rog, kaj se ji na njem ni adelo lju-Iteznivof	je bila tudi ona njemu tako všeč, tedaj je bilo
dofolj sreče.
. l^e prehitro poteče ča* ka morata »liti. Dormeck je vedel, da njenemu očetu ni bilo znano, kdaj bo prišla Senta domov in prav rad bi jo pregovoril, da žnjim en dan ostane v Berlinu in da nadaljujeta vožnjo »šele jutri. Dormeck že odpre usta, da bi ji to predlagal. Tedaj pa ga zopet tako zaupljivo 'pogleda s svojimi modrimi očmi in tedaj se ji ne upa glasno povedati svojih mifii. Prvič v svojem življenju ie bil proti krfki ženski v (zadregi in boječ.
Plača račun in se odpeljeta na postajo, ne da bi imel toliko poguma, da bi ji prigo varjal, da dalje ostane ž njim. Vedel je, da bi mu to prošnjo kratko in odločno odklonila, in v tem se ni ntotil.
Kmalu zopet si »sedita nasproti v oddelku železniškega voza in zopet sama. Ure jima potekajo kot minute in £ta polna tisočerih Uaftenosti. Ne samo Sen-ta vedno ibolj obeša svoje srce vedno tesnejše na Donmecka, temveč tudi Han-ovi občutki «o vedno večji do nje, četudi so bili drugačni kot pa njeni. Do ušes je zaljubljen v .njo in si jo poželi z vso strastjo, toda jpri tem misli samo na sebe in ne .pomisli, da ji dela veliko krivico, ker skuša njeno srce vedno bolj na-vecafti na aebe. Njegova ljubezen je bila sebična. Vedel je, da more Senti njona ljubezen do njega prinesti samo bolečine, sam pa ne napravi ničesar, da bi jo obvaroval take Ijtfaizni. In ravno nasprotno: vedno bcflj si jo želi prikleniti k «et>i, četudi samo za mimoidočo igračo, ker resno ž njo ni mogel pričeti. .
Andrejančev Tone
Mladostni spomini najstarejšega fanta v Poljanski dolini.
Nadaljevanje PIŠE JOHN BATICH
"... Povem Nacetu, i n hlapcem, ki so že smrčali v o-tavi, kaj se godi pri čebel ji u;-Jcu_ Nakar zaupijemo na vse grlo, da sio se čebele nas prestrašile. Ti-sti, ki so prizdigo-vali čebeljnak so spustili ter jo pobrali v tem vsak svojo pot."
44Oni, ki je bil na tleh pod čebeljnakom je pa tudi grozno zatulil, ker skoraj vsa teža če-
SODNUSKI OGLASI
iz
•tare domovine.
Og 99 i lis
beljnaka, ga je pritisnila čez pas, da nikamor ni mogel. Sreča je bila v Je*=ovju, ki ga jo sproti jjodkladal, ker če ga ne bi bilo, bi stena pretrgala reveža na dvoje.
"Ce smo morali s koloiu privzdigovati čebeljnak, kadar je bilo zanjga preveč. Imeli smo ga v pasti, ki se je ni mogel rešiti. Ni ravno upil, vse je ivolj-no prenašal. Ce je bilo zanj prelita lo, smo pa malo prizdi-gnili in podložil kaj pod na£ kol, da je bilo lažje za nas. —
Naš namen je bil, držati ga v takem položaju do dne, potem malo pretepsti in izpustiti. Bili smo pa celo noč v nevarnosti, da nas ostali trije ne bodo napadli e» kamenjem ali drugače, ker ti so gotovo preža 1 i v bližini okrog in opazovali,'kaj se z ujetim tovarišem godi. Pa tudi v tem smo bili brez skrbi, ker vedeli so, da ee nas bodo uapadli, da bomo morali kol, na katerem je bila te-
UVEDBA POSTOPANJ A ZA PROGLASITEV MRTVIM NTRŽINAR MARUA, rojena 6.3.187(>, Delnice 7, r. k. ve-re, samska, goltata ltčil hči Jurija in Marije rojene Šarek, *-tan. v Delnicah obč. Poljane, srez Škofja Loka je odšla pred 35 leti v Ameriko. Po njenem odliodu od doma ni bilo nobenega gld.su iveč o njej. Ne ve se je li dospela v Ameriko aH ne. Poizvedovanje o njeni usodi je bilo z ozirom na to nemogoče. Domneva se, da je mrtva.
Ker je ]>otetiitakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu §-a 24. št. 1 o. d. z. se uvede na prošnje njene sestre Stržinar Alojzije, zaseUnice na Blejski dobravi j>ostopanje za proglasitev mrtvim, ter-se izda poziv, da se o jiogrešanki poroča sodišču aH s tem i>ostaivljenc-mu skrbniku, gospodu Križ-narju Juriju, i>os. v Delnicah JO.
STRŽINAR lMARUA,
se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o -se4>i.
Po 1.5.1940 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljana (M. IV., dne 24. mana 1939.
Dr. Kotnik, L r.
Og 31|39—5 1'VEDBA «P< 1ST* »PANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM BOGATAJ ANTONIJA, rojena Leben, rojena i6.1HH6 v Borovnici, rk. vere, on to žena. ^vodovodnega instalaterja žena,'ko delo, toda zahtevalo se je liči Leben Janeza in Ane roj J pri tem delu ustrajnost, in tu-Istenič, je odšla leta 1907 v .di ne površnost, da bi se sno-Sev. Ameriko, kjer se je omo- pje le na pol omlatilo. Pri vsem žila po rk. ritusu z Bogataj so [»a morali mlatiči paziti, da
je navadno trajala pri večjih kinetih do 14 dni. Kdor je hotel dobiti mlaftiče, jih je moral žaba rat i pravočasno. V splošnem ko manjši iunetje lažje mlatiee dobili, kot veliki, ki se po kor -čanem deta za mlatev niso mogli navadno nikamor ;več udinjati. Tudi boljšo plačo in hrano so imeli pri manjših. Vendai za Anžonovca, ;ki je veljal za najvejega (kmeta v vasi, to ni veljalo. Najel je lalJko nilati-čev, kolikor je hotel, da so o-tnlatili, ne le njemu, še drugim v ivasi so omlatili. Mlatilo je tedaj xito, pro.-o in fižol so pa s konji omeli. Pri pšenici se je gledalo, da slama ni bila preveč stolčena, da se je dala |>orabiti za skopo, t. j. slamo za pokrivanje streli, katere se je tedaj iveliko porabilo. Na strehah je bi-la tedaj največ slama. Mlatiči so bili tedaj veliko bolj 4'gor vzeti" od drugih taberliarjev. Kot taki tudi nnrt»eue šale niso poznali. Znane so 4tiSkarje", ki ^o jih mla-tičem nosili taki, ki so jih hoteli razjeziti. Škarje M ali dve prekrižani palici, je pomenilo mlatičem toliko, kot bi jim ik>-vedal, da žita i>opolnoiiia ne omlatijo, Z drugimi besedami, kot bilku rdeča cunja, ali površni delavci. Kdor jim je prinesel 44škar-
AKO NAMERAVATE OBISKATI
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO BREZPLAČNO ako naroČite
Slovensko-
Amerikantki Koledar
ZA 1939
Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih še nekaj 1
Glas Naroda'
216 Wrat 1Mb Stmt New York, N. V.
(Lahko pošljite »šoto v fiofttnib »oamkah po 1' oziroma po 3 c«nte)
vse parnikeII
SLOVENIC PUBL CO.
THOO«LAV TRAVEL DEPT. tU W. 1Mb 8L, N«w lifi N. V.
KJRETAJNJE
PAKNIKOV
SHIPPING NEW.1?
ža čebeljnaka spustiti, to bi po-|je'* je moral bežati. Sam sem j t menilo konec njihovega tovari- 'videl, <ko so šolarji na potu do-ša, ki je ležal na -tleh. Tako smo vztrajali do dne z našim jetnikom še vedno pod steno. Ce smo opazili, da bi -se bil rešil in j>oteiu morda še celo ušel, smo zopet malo odjenja li, na kar je že dal svoj znak,
mov mimo nekega inxla kjer so mlatili, kaizali mlatičem samo prste križem, so še stari dedci ubrali s cepini za njimi.
^Mlatilo ise je z dvema, štirimi in šestimi mlatiči; tudi na dva ali iveč podov. Z t4šestico"
da ima <kxvolj. "Drugače pa ^ ,uiatili Je izvežbani mlatiči, govoril ni, četmH smo ga vpra-]in uek»teri p nrv izurjeni, so sevali, t4Kdo jeT^ Da, ako namjzna|i pika-i>ok spraviU " pove, ga izpustimo. Ko pa takt |»olke, brez, da bi z dnem pričeli ljudje hoditi mi- ul<JšaJi.
v vizo
Ds pa bi jo tem manj smel zaplesti v ljotanikovanje, ki bi jo uničilo, na to niti ne pomisli.
/
prihodnji*)
ino na svoje delo tsmo marsikoga opozorili na našega jetnika. Ko so pričeli prihajati otroci in ženske, posebno pa še sam Anžomovc, smo ga morali izpustiti. Komaj se je revež pobral in ozrl Okrog. Ubral jo je v bližnjo koruzo, in od tam v gozd, za njimi pa ki so lajali j K) gozdu cel dati kot ob lovu.
"Nilič ga pa ni poznal ali vedel, k<lo je. Ce bi bilo po našem in bi ne imeli drugega početi, bi ga držali v čebeljnaku magari cel teden. — Anžonov-<*eve čel k* le so imele od tedaj mir."
Med (»osebne dni v letu Tone prišteva tudi dneve mlatve, Za časa njegove mladoKti še liito )»oznali mlatilnic in jih zato tudi imeli niso. Vsa nila-teiv je bila « cepmi. Mlatev na>v<adno ni bila bogvekaj tež-
Francetooi. Po dveh letih zakonskega življenja, «ta se zakonca razšla. Tedaj se je mož preselil iz New Yorka v Brook-lin in to leta 1909 ter od tedaj dalje ni imel nobenega etika z njo. Vsa poizvedovanje o njeni usodi <so ostala brezuspešna. Domneva da je mrtva, ker bi se sicer gotovo oglasila.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu §24 št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo njenega moža Bogataj Franceta, vodovodnega instalaterja na Mali Rupi 36 p. Kranj postopanje za proglasitev mrtvim, —
ter se izda poziv, da se o po-grečariki poroča sodišču, ali s tem postavi jenom u skrtmflru, gospodu Bogataj Francetu, vodovodnemu instalaterju n a Mali Rupi 36, p. Kranj.
BOGATAJ ANTONIJA se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1.5.1940 bo sodišče na vnovično prošnjo odločil* o pnoglatiitrvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 5. aprila, 1999.
Pr, Kotnik, L r.
so tolkli |m> snop j i po taktu in <la eden drugemu niso bili napoti.
Mlatiči so imeli navadno boljšo plačo in za hrano so dobili med drugim vsaj enkrat štruklje in tudi pijačo. Mlatev
Tone pravi, da ni bil ravno pri teh, mlatil je pa od kraja.
Bilo je tedaj navada, da kjer so veliki kupi, tudi kaj izgine. To je bilo pri Anžonov-cu, kajti namlatili so do JIM) mernikov pšenice in k temu sorazmerno drugega žita. Pripetilo se je }pogosto, da so ob mla-tvi našli tu in tam vrečo žita, ki je bila munenja za odhod. Tone prirvi, da velikokrat je izvohal kak žakclj, nesel ga nazaj na |hhL, ter tam izpraznil in nai*olnil s ]»eskom. Potem ga je postavil nazaj kjer je bil. Žakelj je bil vedno odnesen, gotovo je bil razočaran nad vse bino tiisti, ki se je trudil, da je —	prinesel domov. Kna-
ko so delali z jajci, ko so praznili kokošja gneada, Nadomestili so jih z •gnilimi ali z pokvarjenimi jaj<^. Ce pa je bila že kaka košara kje pripravljena za odnesti, pobrali so jajca in naložili w košaro kamenja. Kdo so bili ti odjemalci, se ni nikdar poizvedovalo, če tn<H bi jrli bilo lahko zaslediti. Prenehali so pa sami od sebe, ker so mislili, tla se bolj pazi na nje, kot se je.
Vprašal sem tudi Toneta, kdaj so od nas pričeli v Ameriko hoditi. Dejal je, da za škofom 'Mrakom, ki je bil Ovnič-
ikov iz Hotovelj, in je odsc-1 tja kmalu za Barago, ni slišal za i nobenega, da bi mu bil kmalc {sledil. Šele čez dolgo so šli tja Adamovi iz Viuahjev iu Šuštarjev Jaka iz (Srednjevasi. Tudi nekdo iz Javorjev je bii prvi v Ameriki in bil v Civilni vojski. Dobival je H'lii ftcnzjon in ko je umrl (1. 1903; je prišel še celo ameriški konzul iz Trsta na pogreb.
Tudi Buli iz Zadobja je l»il med prvimi Amerifcauci. Bulia h* Tone še oobro spominja, ku je bil 1908 doma na obisku. Pozneje so se pa ljudje okorajža-li ter se podajali na pot **čcZ lužo*' eden za drugim. Ni pa bilo to vsakdanja stvar. Y.»a-kega, ki se je drznil v Ameriko so zelo občudovali. Amerika j«' bila tedaj za ljudi to, kar bi bii danes morda soverni tečaj. KJor je prišel ali vrnil se iz Amerike, <>o ga imeli za junaka iu se mu čudili, da ga niso |M»|ega vsega še sneti le «lriv-je zveri iu Indijanci.
Vprašal seui Toneta, da zakaj on, ki je bil tako močan in postaven fant, ni šel v Ameriko, kot smo šli mi drugi.
Rekel mi je, da je več kot desetkrat imel |hjvezano culo za f h Ihod, vsaki k rat mu je pa prišlo kaj v na | m »t je, da se ni mogel odločiti.
Največ, mu je pa bilo, ker bi bil moral njegove prijatelje za seboj pustiti.
44Neko«', ko so šli ti in ti \t naše »vasi," pravi Tone, t4sen: bil namenjen tudi jaz, kosil >eui steljo v 44dremljah7A\-frtačil sem <kom» v grmovje z namenom, da jo nevidiui ve*"*, zlomil še kosišče, da bi bilo 1m>Ij držalo."
V zadnjem trenotku se j" Tone premislil iu ves skesan šel z novim kosiščeni nazaj v gozd, kjer je iskal dva dni i»o grmovju odvrženo koso. Bilo mu je (ki tudi za domačijo, ra
odplutm —
2.	junija: Europa t Bremen
3.	Junija :
Rfi T (Jedot«
6. Junija: lie »le Krame » Hit rt
?. junija : Que<-n Alarjr v Cherbourg New Turk t Hamburg
10. Junija:
Vuli-ania t Trst Columbus v Bremen
13.	junija: Hn>m«'ii t Brtwo Charaplain t Havre
Nipuw Amsterdam ▼ Boluugn«
14.	junija:
A<|uitania r Cbemourg Normamlie t Havre
Hansa t Hamburg
17. Junija: O>ate ili Sarola t Ono«
31. junija:
Kuro|« t Bremen
21. junija :
Queen Mary r Cherbourg lie »le Frait'-e r Havre l*-utM«-hlanfl t Hamburg
24. Junija:
Naturnia t Trst
27.	junija :
l»e »Jrasne r Havre
28,	junija:
A<|uitnnia v Chehoiirg Norman<lie v Havre HhujMitc r Hamburg
junija : Bremen v Bremen Mauretania v Cherbourg
kateri je mislil, da bo nekoč VgoS|»odaril. Pa če bi šel v Ameriko, Bog ve, če bi bil doživel let. Ker kaj žalostno je bilo »dišat", o«I mnogih, ki so prva leta odhajali v Ameriko, »1-i tega in tega je v jami zaMilo ali zmečkalo, drugi je padel v šinelei v raztopljeno železo.
I tretjega je vlak povozil, četr-, lega so ubili roparji. Take no-viee niso bile nič kaj vabljine in vsak, ki je imel doiua Ic koli kaj urejeno življenje, se jc lička j urejeno življenje, se je ]»odal v ngotovost v Ameriko.
(Dalje pride.)
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni* ških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Krajr
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
t



\ t 216 WEST 18th STREET, NEW YORK