GospodarsKe stvari. 0 bučelnem prezimovanju. Vsakega bučelarja mora biti v začetku zime skrb, da pripravi bučelam primerne toplote ia pokoj. Ko paša preaeha ia ae zima približuje, zamašijo si bučele same razpoke \n mafljše ljuknice, vei-je razpoke mora pa bueelar zamazati ia žrela a preljukBJenira koaitarjem (plehom) zadelati. da miši v paaj ne pridejo ia ptiči (aeaice. brglezi i. dr.) bučelj pri žrelu zobati ae morejo Vsi paaji Baj se gotovo zapažijo ia v leaenih premakljivih paBJih naj ae prostor, kolikor aiogoče, zmanjša. Kadar nirzlo vreme nastane, stisaejo se bučele med satovje ter visijo druga aad drugo, tako, da se skupao ogrevajo. Bučele Be otrpnejo iB Be spijo zimakega spaBJa, kakor aršeai, ia vse druge žuželke, temveč ao gibčae ia potrebujejo hrano ia primerao toploto. Kolikor bolj so v pokoju, toliko bolje se počutijo ia maaj medii potrebujejo ia toliko dalje zamorejo blato brez škode zadržati. Vrata aaj se tiho odpirajo in vsako delo v bučelajaku Baj se brez ropota opravlja. Nasledki zimakega mraza ia mot _je pokoja so vedao nevarai. Če je v paaju premrzlo, ae morejo se bučele dalje za medcm premakaiti ia tako aavadao zmrzaejo. ia če se motijo v pokoju, se vselej nekaj bučel od družine loči, katere navadBO vtrpaejo ia tako paaj oslabi, in marsikateri bučelar si pa v apomladi ae v6 razjas Biti, zakaj da je toliko mrtvih bučel, ali zakaj da so pri strdi pomrle. Večkrat, ko,se bučele vzaemirjujejo. toliko več hraBe povžijejo ia marsikateri paaj trpi lakoto, ali celo pogine zavoljo premaogega nepokoja. Ce se pa to ae zgodi kei* je paaj obilo s hraao previdea, tedaj je pa aasledek, ki paaj ravao tako lahko vaiči, to, da bučele zarad ntpokoja preobilao hraae povžijejo, ia tedaj blata ne morejo zadrževati toliko oasa, ko bi ga lahko. kedar bi pokoj imele. Vsled tega se eaa aa drugo poaesBažijo, med ia satovje, ter aavadao vsled tega v apomladi griža aaatane. Po zimi je tudi spremealjivo vreme škodljivo ia če panj prevrtajo, jih zvunaj maogo otrpae in tako paaj oslabi. Zrela naj se z deskami zakrijejo, da tople solačae žarke zadržujejo. Dobro je meaeca f'ebruvarija. če toplo vreme aastaae. pred bučelajakom saeg odmetati ia par ur žrela odpreti, da se bučele osaažijo. F. P—k. Maža za drevesa, da jih zajec ne ogloda! Kdor Boče aadaega drevja 8 slamo ali s trajeBi v jesea obvezati, Baj napravi tako-le: Kupi ae za par krajcarjev ožeaka, kateri ae akuha in k mešaaici iz ila, kravjeka iB Sloveakega blata prilije ia preaieša. Dobro je tudi krvi priliti, katera ae potem škorje dobro drži, da potem omaž hitro ae odpade. Če v jeaen dolgo dežuje, mora se po zimi v vlažnem vremenu spet pomazati. Če tako storiš, ne bode ti zajec gotovo z nobeaega dre- j veaa škorje objedel. Sama omaža iz ila, krav¦ jeka in apaa bič ae pomaga, ker hitro odpade ! ia aič ne smrdi. F. P —k. ! Sejmovi. Dae 1. oktobra v Koatrivnici. Dae 3. oktobra v Arvežu, Ba Dobrni, v Dolu, v KoBJicab, pri sv. Heleni poleg Smarja iB v ! Mariboru. Dae 4. oklobra v Artičah, v Jurkloštru. pri sv. Leaartu v slov. gor., v Radgoni ia v Žalcu. Dne 5. oktobra v LučaBab. Ba Ptuju. Dae 6. oktobra aa Bregu v Ptuju in v Pišecah Dae 7. okt. v Radgoai.