Največji ilovemki d nemile v Združenih državah Velja za m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily m the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea S—3878 NO. 91. — STEV. 91. Entered ss Second Claw Matter, September 21, 1988, at the To*t Office at New York, N. Y„ under Act of Censresa of March 3, 1879 IEIZFON: CHelsea 3 8878 NEW YORK, SATURDAY, APRIL 18, 1931. — SOBOTA, 18. APRILA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK Spanci odpravljajo ostanke monarhije SENATORJE, KATERI SO IMELI DOSMRTNO SLUŽBO, JE VLADA ALCALA ZAMORE ODSTAVILA Provinca Katalonija se hoče popolnoma odcepiti od Španske. — Trije ministri so poleteli v Barcelono, da se pogajajo s predsednikom Macio. Cerkvena lastnina je dobro zaščitena. — Strmoglavi jenega kralja ne bodo pozvali pred sodišče. "Republika nima časa, ukvarjati se s takimi neumnostmi." — Alfonsa je pozdravilo v Parizu nad osem tisoč oseb. MADRID, Španska, 1 7. aprila. — Trije ministri nove španske republikannske vlade so se danes podali z aeroplanom v Barcelono, da se pogajajo s polkovnikom Franciscom Macio, predsednikom nove katalonske republike. V glavno mesto so namreč dospele vesti, da se namerava Katalonija odcepiti od Španske. MADRID, Španska, l 7. aprila. — Provizorična vlada, kateri načeljuje Niceto Alcala Zamora, je danes uveljavila prve odredbe za ustanovitve republikanske vlade na Španskem. Najprej je bil razpuščen španski senat, v katerem je bilo sto osemdeset senatorjev. Senatorje je namreč imenoval kralj ter so vršili senatorsko službo do smrti. Poslanci so bili izvoljeni pri volitvah. Potom senata se je kralj lahko vzdržal na prestolu ter je izvajal kontrolo nad parlamentom. Senatorji so mu bili namreč vdani iz dna duše, ker so imeli dosmrtno službo in polegtega tudi sijajne plače. Tudi razmerje, ki je vladalo med cerkvijo in državo, bo popolnoma predrugačeno. Minitrstvo je zatrdilo, da se bo to vprašanje za-vršilo mirnim in spoštljivim potom. Cerkveno premoženje ne bo zaplenjeno, toda cerkev bej morala pač zavzeti isto stališče kot ga zavzema po drugih republikah. Dozdaj je monarhija podpirala cerkev. Leta I 929 je dobila cerkev na Španskem več kot trinajst milijonov dolarjev državnega denarja. Zakonodaja, ki je bila sprejeta pod diktatorst stvom, bo temeljito revidirana. Governer Španske Banke je postal Julio Cara-bias Salcedo, carinski ravnatelj pa Antonia Sacristan. Vlada je sprejela resignacije španskih poslanikov v Londonu, Parizu, Bruslju in po drugih mestih. Nekateri so predlagali, naj se pozove odstavljenega kralja pred sodišče, oziroma naj se ga sodi v odsotnosti, če bi ne hotel priti. — Na kaj takega niti ne mislimo, — je rekel zunanji minister Alejandro Lerroux. — Zdaj imamo preveč drugega dela, da bi tratili čas s takimi neumnostmi. — Najbolj pereče vprašanje, s katerim se mora zaenkrat baviti vlada, so razne avtonomne republike, ki so se osnovale v okrilju Španske. V tem o-ziru hočejo posnemati federalni sistem v Združenih državah. Kabinet je zboroval skoro vso noč. Posebno vznemirljiv je položaj v Maroku. V Tetuanu je maroški vrhovni komisar, katerega je imenoval bivši kralj, prepovedal republikanske demonstracije ter zapovedal svojemu vojaštvu streljati na republikance. Vrhovni komisar se bo moral zagovarjati pred vojnim sodiščem. PARIZ, Francija, 1 7. aprila. — Rodbina bivšega španskega kralja se nahaja začasno tukaj. Kralj se je sestal s kraljico Victorijo in svojimi šestimi o-troci v hotelu Meurice. NOBENEGA KOMPROMISA Z LEW1S0M Zanimive razprave s o značile potrebo nove or-garrzacije. — Izvoljen je bil komi te j, ki se bo pečal s problemom. ST. IXXflS, Mo., 17. aprila. — Na današni soji tu zborujoče konvencije je bilo razvidno da bo odklonjen vsak kompromis s starimi u-radniki. Lewis , odpraviti brez-potrebno konkurenco med prodajalci premoga v teh deželah Na zadnjem ^xwovanlju, ki se je bavilo s tem predlogom, je bil imenovan odbor, ki bo izdelal vse podrobnosti. ODPOR PROTI BREZOBZIRNIM DEPORTACIJAM Priseljeniški urad je ob-tožitelj m sodnik.—Odvetnik zahteva temeljito izpremembo. — Kongres se bo v prihodnjem zasedanju temeljito pečal s priseljevanjem, ka j A poročilo Wicker -s ha move komisije navaja nastope vladnih uradnikov, — je izjavil Reuben Openheimer, odvetnik v Baltimore. Deportacijska povelja so do-sogla cfjTomno število. Oppenlheimer je preiskal slučaje 500 ljudi, ki so bili deportirani v zadnjem fiskalnem lotu. V poročilu, kaiterega je sestavil se glasi, da so bili deportirani inozemci iz najbolj plesnjivih razlogov. V poročilu priporača ustvarjenje prizivnega sodišča, pri katerem bi lahko vkxali priziv inozemci, obsojeni na deportafcijo. Pod obstoječo pos'.r?ivo je priseljeniški urad tako obtoži tel j kot sodnik. Zvezna sodišča so namreč že pogosta odločila, da ne morejo pore-či vmes. ker je priseljeniški urad edino merodajen. MOKRAŠKE SILE NA DELU Miss Gross je obdolžila strica Sama butlegar-stva. — Zvezni sodnik Finch je odločil, da se ne sme jemati odtisov prstov prohibicijskih zločincev. WISCONSIN JE ZA ODPRAVO PROHIBICIJE Policijski sodnik bo spravil pet policistov, ki so brskali po privatnih stanovanjih, pred velepo-roto. AMERIKANCI NAJ ZAPUSTE N1CARAGV0 Za Amerikance, ki niso zadovoljni z zaščito, ki jim jo nudi nicaraška vlada, je najbolje, da se izselijo. ROMUNSKI PRINC SE JE PONESREČIL BOMBAY, Indijta, 17. aprila. — Romunski princ Bibesco se je v družbi svojih treh tovarišev težko ponesrečil. Aeroplan, s katerim so se vozili prati Allahabadu je padel na zemljo. Poškodibe letalcev so sicer newirne toda, ne smrtne. WASHINGTON, D. C., 17. aprila. Potom ameriškega poslaništva je naročil državni department konzulatom v Nicaragvi, naj čim prej odpet njej o domov orii Amerikanci, ki domnevajo, da nicaraška vlada ne ščiti -lilcerv. Pred hotelom se je zbralo najmanj osem tisoč o-seb, ki so ga navdušeno pozdravljale. Casniških poročevalcev ni hotel sprejeti. Izročil jim je listek, na katerem so gtale besede: — Vesel sem, da sem v Parizu. WASHINGTON, D. C., 1 7. aprila. — Španski poslanik in osebni prijatelj odstavljenega kralja Alfonsa, Don Alejandro Padillo y Bell, je resigni-ral. \ Na svojo resignacijo še ni dobil odgovora iz Madrida. Vodstvo poslaništva je prevzel grof de Monte-fuerte, dosedanji posl^niški tajnik. GIBRALTAR, španska, 17. aprila. — Sem je dospel maroški nadkomisar Jordan. Rekel je, da ga je ijnenoval kralj ter da ne bo služil pod republikanskim režimom. KUERTENOVA PRIZNANJA Kuerten je baje nameraval postati "največji zločinec sveta". — Železniške vlake ali poslopja je hotel pognati v zrak ter ubiti obenem dosti ljudi. DUESSKT ,TX>RF, Nemčija, 17. aprila. — Današnjo obravnavo proti Petru Kuertenu, ki je že priznal, da je umoril devet ljudi, so prekinili razburljivi prizori. Gospodična Kurt, nekoč prijateljica obtoženega, ni Kuertena pogledala niti za trenutek ter se nato nezavestma zgrudila na tla. Ta odgodek je povzročil veliko senzacijo, a ni napravil niti najmanjšega vtisa na Kuertena. Več prič je bilo zaslišanih glede umorov, katere je obtoženi že priznal. Dekla Marije Hahnove, ko je truplo so našli zrokopano v zemlji, je bila prva priča. Kot dbtežilni materija! je bila priložena sekira in lopota, s katero je Obtofteni sam izpokal njen grob. I Tekom današnje razprave je Kuerten priznal, da je sklenil moriti na , defoelo. t Bavil se ije z načrtom, da požene v zrak vlake in poslopja, da vidi, kak? bi umrlo dosti ljudi. Neka deklica je izpovedala, kako jo je napadel morilec z bodalom. Trideset ram ji je že prizadel In nehal je šele, ko se je bodalo zdrobilo. MADISON, Wis., 17. aprila. — Državni senat je odobril danes resolucije, ki poziva kongres, naj skliče ustavno konvencijo glede preklica osemnajstega amendmenta. PHILADELPHIA, Pa., 17. aprila. Policijski sodnik John O'Malley je rta vul danes pet policistov ped tisoč petsto dolarjev varščine ter jih pri držal zi veleporoto. Obdolženi so, da S3 na nepostaven način stikali po privatnih stanovanjih in iskali pijačo. Nadajlje je odločno kritiziral one policijske sodnike, ki izdajajo povelja za preiskavo stanovanj. Naj-rajše bi izdal warrant, naj se preišče stanovanja raznih policistov. Uverjen je, da bi našli pri njih velike množine alkoholnih pijač. DETROIT, Mich., 17. aprila. — Znani letalec Russel A. Hosier je tri obsojen na dve ieti ječe, ker je v zrakoplovu vtihotapljal žganje. Kaven bo odsedel v Leavenworthu. NA CUBI JE ZAVLADAL MIR HAVANA, Kuba. 17. aprila. — Notranji minister dr. Jose elemente Vivanco je rekel, da so se zadnji teden razmere na otoku jako izbo] j- irjile. Vojaški oddelki, ki so bili poslani v razne okraje, bodo v teku par dni poEvaaii nazaj. MACD0NALD JE ZMAGAL Nezaupnica konservativcev je bila vnovič zavrnjena v poslanski zbornici. — S pomočjo liberalcev je dobil MacDo-nald znatno večino 54 glasov. in ADVERTISE •GLAS NARODA' SOVJETI SKUŠAJO SKLENITI POGODBO S KITAJSKO ŠANGHAJ. Kitajska, 15. aprila. Danes je bilo objavljeno, da skušajo sovjetske Oblasti skleniti s kitajsko vlado pogodbo glede prodaje petroleja. Vsako leto bi lahko prodali Kitajcem petdeset milijonov galon. Kitajci naročajo sedaj petrolej iz Mehike. Rusi bi ga jim prodajali za tretina ceneje. LONDON, Anglija. 17. aprili. — Ministrski predsednik Ramsay Mac-Donald, podpiran od vc/:ine liberalcev, je dcb:i v večerni seji poslanske zbornice novo zmago, ko je porazil nezaupnico konservativcev z 305 glasovi pro j. 251 glasovom. Večina je znašala 54 glasov ter je izdatno večja kot jo ije mogla dobiti vh:da tekom prejšnje krize. Stanley Baldwin, voditelj konservativcev, je predlagala nezaupnico na temelju izjave, da ni vlada izpolnila svojih obljub tekom kampanje, da bo preskrbela dela nezaposlenim. Porae v tej točki bi prisilil Mac-Donalda, da razpusti parlament, ter priporoči kralju nove volitve. Današnja zmaga je presenetila celo pristaše MacDonada in vse prijatelje neodvisnega krila. Najmanj 33 liberalcev je glasovalo za vlado, deset jih je bilo proti in pet se jih je vzdržalo volitev. Prvi vtis današnje odl~>iitve jo bil. da je stranka MacDonalda mič-nejse v sedlu, kot ob kateremkoli času, odkar je prevzela delavska stranka vajeti vlade pred več kot dvemi leti. Nezaupnica je bila sprem L j ana od oatrih izpadov proti vladi MacDo-naida. Obrambo je vodil minister Tom Johnson, kateremu je vlada prepustila skrb za nezaposlene. Njegovi {temeljiti in pri prosti obravnavi se je bilo zahvaliti v prvi vrsti, da je zmagala stranka ministr. predsednika. Za oskrt>o nezaposlenih je izdal i vlada že več kot 170 milijonov funtov fiterlm.gov. Istočasno je pripomnil, da vlada potrebna nezaposlenost tudi v Združenih državah, Nemčiji in Franciji. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah.* 0SEMNAJSTLETN1 UBIJALEC Sodnik Adel je včeraj obsodil v Long Island City osemmajstle'tmega Lawrence Mosera na dvajsert, let ječe. Moser je ustrelil 22-letnega J. Mangina, s korjega sestro je bil poročen. j^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vast ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4°/o že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslevljencl prejmejo toraj nadaljnih potov in stroikov. Pooetmo vrednosti ao tudi povratnico, ki mo opremljeno ■ naslovi J encev ln žigom zadnjih pošt, katar* dostavljamo pM^ir teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaj* tU« sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnoeokrrt ▼ rasnih q!vh čajih tudi na sodnljl ▼ stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y, , Telephone BArclaj 7—0380 ali 0381 ' 1«t MIROV NEW YOBK, SATURDAY, APRIL 18, 1931 LAMEST SLOVENS DAILY fat 17. S. "Glas Naroda5 Owned and Published by nofKNio nnuBmo company (A corporation) Lb Beoetflk, Ittu. KM W of bntnr— of Uxo oorporatlon and addresses ol above olllcers: Utt Star—Boroath of Kanhattin. New York City. N. Y. GLAS (Voice m NARODA" the reoplo) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Velik polar v Brčkem. V Brčkem pri Sremski Mitrovici je to dni khruhnil velik .požar, ki .škodbam podlegel. Sina so orožniki [aretirali. — Slična tragedija se je odigrala s* erto 1M0 velja \m m Ameriko ln Kanado ............................ $0 00 Za New York za celo leto *7.00 Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto__$7.00 Za pol leta .................................43.50 F* pol krta ............ , $3 00 Ka četrt leta ____________________41.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "OIm Naroda" ishaja vsaki dan lsvsemftl nedelj in praznikov. se je n3iglo širil na vss strani. Ogenj'tudi v va5i Marica Glava pri Tuzli, je nastal v maii delavnici in se raz- Stevo Ilič je bil velik pijvanec in se širil na sosednjo IDšo, kjer je bilo ! & ▼ pijanosti rad prepiral 5 sinom $iklaxtešče bencina, ki je csksplcdi- Ixxzarjem. Nedavno sta se zopet raL Kct je pihal močan veter, se ROPAR RUDOLF MOHORKO JE ZVERINSKO UMORIL VSO DRU2INO: — GOSPODARJA, NJEGOVO SESTRO, DVE HČERI IN REJEN-CA. — PREŽIVELI SIN JE ZBLAZNEL je ogenj razš ril še na tri poslopja. Gorelo je vso noč. Vse hiše so po- sf*rla, na kar je sin o^eta zagrabil, tre ail na tla in hodil po njem. Oče je še iste noči umrl. Sin se je gorele do tal, zgorelo je pa tudi | moral te dni zagovarjati pred so-mnogo živine. Škoda znaša 1 milijon Din, k sreči so pa vsi posestniki zavarovani. Dopisi brm podpisa ta osebnosti se ne prloMojejo. Denar naj se bla-fofoll potuj at! po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da se nam tudi prej An je bivališče naznani, da bitreje najdemo naslovnika. •OUI NABODA", US W. 18th Street, New TWfc, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 NEMŠKO AVSTRIJSKA POGODBA IN ITALUA Kupčija z dekleti v Vojvodini. V Backi Topoli so prišli orožniki na sled podjetni družbi, ki je kup-čevala z dekleti. Orožniki so bili namreč obveščeni, da znani moški iz diščem. Obsojen je" bil na 8 let težke ječe. Dve žrtvi zastrnpljenja z vim dioksidom. ogljiko- V Bo&jtnskem oN vem se je .te dni pripetila težka nesreča. V kavarni sta bila zaposlena Čamir Kurjaiko-vfč is Bečkega in Ibrahim Gjaki. Po Topole cesto potujejo z raznitm de- delB ^ OTečer kleti v druge kraje. Orožniki so u-gatcvlli, da so mlada dekleta odvajali v javne hiše ali pa v razkri-č-ajne gostilne. Tako so med drugim ugotovili .da iso 14-letno Roziko B. c d vedli v Novi Se-ie, kjer so jo izročili v najbolj raiakričano beznteo. Ker je bila dcklica 14 let stara, so pcnare.lili njen krstni list. Orožniki so aretirali nih posestnikov^ več ugled- Nemški poslanik v Londonu von Neurath, ki je bil pred leti nemški poslanik v Rimu, ji> remeniti dosedanje nemško in avstrijsko zadržanje napram Italiji. zali nočnega čuvaji, mlinarja, kise je branil, pa ustrelili. Streljali so tudi na njegovo ženo, pa jo k sreči niso zadeli. Zločinci so odnesli precej bogat plen in izginili brez sledu. Čez dve leti so pa orožniki zločinski tolpi vendar prišli na sled. V Indiji so aretirali Vincenta Nagya in An drey 3j Urge, pri katerih so našli uro umorjenega Kniesla. Nagy je iapavedal ,da je roparski napad zasnoval cigan Josip Kcmparov, sodelovali so pa tudi Pa-vel Lakatos, Svetislav Nikolič, Andrej Sarkezi in Rada Jovanovič. Do£im se je o-orožnikom posrečilo vse čiane zločinske tolpe potoviti in izročiti sodišču, se je KompaTov prav spretno skrival. Te dni ga je pa na. kolodvoru v Karlovcu aretiral stražnik Ivaniševrč v hipu, ko je hotel vsto-F' -i v vlak. Ogan se pa ni pustil are-•Lirs'ti, potegnil je samokres in u-atrelil na stražnika, k sreči ga pa ni zadel. G.trazniku se je posrečilo cigana raze reži ti in vklcniti. Sc- i veda Kcmparov Irdovratno zanika i eloAčin, našli so pa pri »jem razne I predmete, last pokojnega- Kniesla. i Cigana sa izročili sodišču. MARIBOR, «. aprila. — Včeraj dopoldne se je po Mariboru nenadoma razširila strahotna vest, da je postala kmečka druž na v Jelovcu, občini, ki leži v Dravski dolini med Kamnico in Selnico, žrtev roparskega napada. Na kmetiji so bivali 60-letni vdo-vei gospodar Alojz Dcbaj, njegova 70-letna sestra Kunigunda, 30-letna hči Alojzija, 25-letna hči Terezija, sin Ivan in 6-letni rejenček Raj ko Oosar. Vsi so živeli v najlepši medsebojni slogi in tudi gospodarsko precej dobro uspevali. ■Na veliko soboto zvečer so skupno povečerjali in odmolili, nato pa legli k počitku. Gospodar je spal v sobi na desni strani veže poleg Po umoru vse družine je ropar I Peter Zgaga 1 Časi se izpreminjajo. Svoječasno je prišla lepa mlada deklica s farme v New York ter raeibil vfi:ko omaro, razmetai vse pobila službo za pemajst dolarjev perilo in vzel iz nje kovčeg, v ka- j ^ teaen. terem je Dobaj hranil denar za do-; če je bila res lepa, prijazna in maco rabo. Iz njega je vzel in si'.xikupna ^ je znala moškim ^ prisvojil vso gotovino, okrog 2000 ', do 4000 Din, kar natanko ni zna- svojim no. Pustil pa je tri hranilne knji- , žice z večjimi in manjimi svotami, ker se je menda zavedal, da denarja ne bi mogel dvigniti. S seboj je vzel tudi Dobajevo* suknjo, katero pa so zvečer našli v dolinici pri potoku, kjer jo je na begu odvrgel. Preživeli Ivan Dobaj je morilca navidezno spoznal, ker je pred približno 14 dnevi bil pri njih in jim pomagal pri prodaji jabolk. Le tako je tudi izvedel, da je stari Dobaj glavnega vhoda, ženske z malim re- takrat prejel okrog 25,000 Din, ni jencem pa na levi, le sin Ivan je imel svojo posteljo v gospodarskem poslopju za hišo. Tudi on je šel bolj zgodaj spat, da bi rano vstal in streljal z možnarjem na vstajenje. Že okrog polnoči se je zbudil. Vstai je in se oblekel ter odšel ven. puška v roki in zakrpal: Denar uli mirt! Ma jo je mu je vpjel listnico, v kateri je imel 200 Din. Ko je razbojnik listnico pobral, so posestnik opazil, da so na stežaj odprta vrata. Zato je stopil v hišo. Ko je videl, da je vse naorbe in da se je moralo nekaj agoditi, je pog:edal v in s nova planili nanj, vendar se je očetovo spalnico in je našel očeta roparju posrečilo sprožiti puško. Krogla je zadela mlajšega« sina Slavka v levi stran prsi. Ropar je izkai-riatil hipno zmedo in pobegnil. Težko ran j end ra, Slavka so prepeljali v bolnico, kjsr se bori s smrtjo. Dve zanimivi obravnavi. Pustolovščine mlade učiteljice. 28-letna učiteljica Nat-.Hija zič je v Subot ci, Novem Sadu Pred zagrebškim 'sodiščem slu se vršili dve zanimivi razpravi. Zagovarjala sta se oče in sin sicer Ivan in Mato Bradic zaradi uboja. Leta 1924 se je vračal stari Bradič s si-n^m, ženo in hčerko z vozom iz Kr-varskega, kjer se je vršil živinski sejem, v Dolnji Hruševac. Pridružili so se .jim Ivan in Franjo Juvun ter Juro Pamžič. Pot Jih je vodila. skcizfi gozd Poljanice, kjer jih je srečala večja družba drugih kmetov, vračajočih se s sejma. Med nijimi -je bil tudi Stjepan 6ainč. Med družbama je nastal prepir in Čačič je nerretioma vzkliknil: "Belajci so ime!" D:runo n zahtevali od naxlzcmibe, naj se legitimira. Ugotovili so, da ima ponarejene listine in so jo aretirali. ♦ • Pri preiskavi <90 ugotovili, da jo zasledujejo oblasti, ker je v Ku-matnovem ubila svojega ljurbčka in pobegnila .poleg tega je pa ostepi- mrtvega, imel je presekan vrat. V strašnem razburjenju je vstopil nato na drugo stran v spalnico k ženskam in našel tudi te umorjene. Ležale so deloma v posteljah, deloma pa na tleh v mlakah krvi s prekla-nimi ali zdrobljenimi glavami. Poleg njih je bil 6-letni rejenček Raj -ko Gosak, kateremu je morilec tako razdrobil glavo, da so se možgani razlili po postelji in oškropili steno. V strašni grozi je Ivan Dobaj zavpil in planil skozi glavna vrata na prosto, kjer je na oglu opazil mlajšega moža, v katerem je takoj zaslutil morilca. Pograbil je kol in se pognal za njim. Toda ta je še pravočasno pobegnil v noč. Sin Ivan je zbežal do najbližjega soseda, kjer je povedal, kar se je zgodilo, nato pa je v diru odbr-zel v Selnico k orožnikom, ki jih je alarmiral in pripeljal na kraj strašnega zločina. Oblasti zo takoj poslale v Jelovec komisijo, ki je ugotovila, da je ropar zares umoril vseh 5 članov Do-bajeve rodbine. Me rilec je opravil svoj strašen pcscl s sekiro, ki so jo našli okrvavljeno na polici nekega okna. Gospodarju Alojziju Dobaju je presekal z leve na desno vrat tako močno, da se je glava držala telesa le še na levi strani. Njegovi sestri Kunigundi je preklal glavo in sicer od leve proti desni, kakor ostalim, kar priča, da je levičar. Prav tako je preklal glavo tudi hčerama Alojziji in Tereziji, dočim jo je malemu Rajku razbil in zdrobil. Poleg tega je hčer Tereziji odsekal tudi 4 prste na levi roki, kar kaže, da se je ž njim borila in je bila najbrže zadnja žrtev. rila več učiteljev in učiteljic v Novem Gadu, Sutooljei in drugod. Is-rofcfti so jo sodki&a. Sin ubil očeta pijanca. V Križancih pri Ziavrču se je te dni odigrala krvava rodbinska tragedija. Posestnik Lukačetc je bil no-toričen pijanec in je v (pijanosti *5e-sto pretepal domače. Te dni je so-pett prišel pijan domov in hote! pretepati ženo, v prepir se je pa vmešal sin, ki je .pograbil debelo poleno in o|iiatidl očeta večkeat po » J* fepa srce gevoriti, je lahko poslala vsak starišem na farmo p"idesst dolarjev. Taka deklrta ne vzbujajo nobene pozornosti vei:. Zdaj se svet čudi nekaterim new-ycrskim ipolicčstom, ki imajo triti-seč dolv-injev letne plače, pa zamo-rejo prihraniti trideset tisoč dolarjev na leto. * Španski kraJj Alfmso je rekel, da bo toliko časa čakal, da ga bo španski narod zepet poklical. Morda ga bodo Spanci zaito pozvali nazaj, ker so mu v splošnem razburjenju pozabili dati brco v sIjvo. * — Kdaj 00 kciicc depresije? Kdaj ibodo naipočili boljši (časi? Tc vprjišanje lebdi na ustnicah vsakega posameznega Amerikanca. parskega umora Rudolfa Kancler-i Nekateri prerokujejo to, drugi ia v Sobru nad Kamnico. :ono. Kam je Mohorko izginil In kod' Toda v sv. prerokovanja so ne^a-se skriva, doslej še niso mogli do- nesljiva ko; aprilsko vreme, gnati, vendar pa upajo, da bo pri- j J iz nisem babjeveren in se nočmi šel čimprej v roke oblastem. Za- ■ spušča'/: v prerokovanji. Vem le nimivo je, da je 26-letni ropar v toliko, da sta letos dva petka več tesni zvezi z vsemi zločini, ki so se^ct lani. dva taka petka namreč, dogodili lani in predlanskim v o- ki padata na trinajsti dan v me-kolici Kammce in Sv. Križa. seru. pa še vedel, da je gospodar medtem ta denar tudi že vložil v hranilnico. Ker je Ivan Dobaj povedal to tudi orožnikom, so po fotografiji, — ki so jo imeli, kmalu spoznali, da je strahotni zločin izvšil 26-Iet-ni Rudolf Mohorko, katerega oblasti že več let zaman zasledujejo zaradi poskušenega roparskega umora pri Dev. Mariji v Puščavi in ro- Grozna smrt očeta, tete in obeh sester ter priljubljenega rejenčka je Ivana Dobaj a tako pretresla, da se mu je omračll um in je nevarnost, da bo sploh ob pamet. Dopisi S pota. Umrl je v Dulut-h, Minn., v bolnišnici, rojak Max Robnik, doma z Luč pni Ljubnem. Štajersko. V Ameriki in to na Chishohn, Minn, je bival kakih 20 let. Star je bil 40 le:. Zapušča poleg soproge 3 m*ale hčerke, v stari domovini pa mater ter v£'č drugih sorodnikov. Na Ch?s-holmu zapušča tudi tri sesrtre ter enega brata. Spadal je k društvu Friderik Baraga, št. 93 K. S. K. J. in št. 110 S. N. P. J. Sobratje so ga v obilnem š.evilu spremili do. groba. Matija Pogorele. FRANCO SE JE VRNIL NA ŠPANSKO MADRID, Španska, 17. aprila. — Znani španski letalec Ramon Franco se je vrnil sem. Tekom vstaje meseca deoembn je .bil ar ti ran, pa je pobegnil iz zapora Izza onega časa je živei v Parizu. TRUE POLICISTI USMRCENI V BURMI RANGT7N, Burma, 17. aprila. — V bojih med pristaši novega kraljevskega pre teden ta in policijo 90 bih usmalčeni trije policisti. Na pdzorišče bojev je bil poslan cel polk vojaštva. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijenfov, vsak poiideljek do 7. ure nt liei hjwiw Če imajo petki in trinsjstice kak vpliv na razmere, se le 03 ne smemo preveč veseliti boljših čascv. Ko je dospel španski kralj v Pariz. so -ga Francozi navdušeno pozdravili. Pravijo, da bo obiskal tudi Ameriko. Tukaj bo šele deležen nadušene-gu sprejema. Je pjrto tako na svetu. Sleherni ima svoje slabosti. Republikanci imajo naprimer to slabost, da se preveč radi klanjajo kraljem. * Kmalu po petnajsti maj. Lani sem dobil od newoyrskih slujnnikaric par pisem, v katerih so mi dajale prav dobro pod nos, nobena pa ni za pol pedi višje pomislila. Nositi sem moral torej predlanski slamnik. * Zdravniki priporočajo ljudem naj gredo na sveži zrak. To je dobro priporočilo, toda kdaj se je že kak zdrav človek kaj prida brigal za zdravnikova priporočila? V 'tem cziru so zdravniki premalo energični. Lan d Jo rdi, na primer, imajo dosti večjo energijo. Ako landlcrdu par meescev stanovanja ne phik*aš, te s silo postavi na sveži zrak. * Kdo je glava družine? Glava družine je tisti, katerega koncem meseca glava boli. ker mora račune plačevati. * Notoena stvar ni (tako dobra, da bi ne mogla biti boljša. In nobena stvar ni tako slaba, da bi ne mogla biti slabša. * V Evropi je vtsega skupaj še trinajst kraljev oziroma vladarjev. Trinajst je nesrečna številka. Posebno za kralje in vladarje. x Ne samo delavci, pač pa tudi razne kraljevske družine trpe vsled nezaposlenosti. * — Moja klet je polna vode — se je pritožil najemnik gospodarju. — Kaj pa vendar mislite? — je odvrnil gospodar. — Dvajset dolarjev renta mi plačate na mesec. Za ta denar vam vendar ne bom napolnil kleti 3 vinom. Bivši Španski kralj Mblva. is vseh strani sveta Mojsvte. Tudi bivši nemški kajzer mu jo braojavil iz Doorna. Zaenkrat se še ne ve. «če mu je iz-razil svoje sožalje ali če mu je če-flUML * - - - v iiiJL. J&c iai&2 "oiiAi n m m o n tr NEW YORK, SATURDAY, APRIL IS, 1931 F FOMlC: Revnemu bajtarju Tadeju so se rodili trojčki. Bil je žalosten. Kako naj siromak preživi še tri sinove? Ljubil je pa svojo družinico in smilili so se mu bedni črviči. Premišljeval je, kako naj si pomaga. da bo preživel svoje drage, saj je imel že preje tri sinove in tri hčerke. Zamišljen zadene na rame sekiro in odide v gozd po drva. Med potjo premišljuje, kako bi si pomagal, da bi žena in otroci ne stradali. Ko se približa hosti, zasliši klic na pomoč. Brž skoči k živi meji in se ob nji priplazi v gozd. V gozdu zagleda tri razbojnike. Ki so hoteli obesiti človeka. Kmet je bil močan kakor vrag iti trden kakor dren. Prvi razbojnik je lezel na drevo, da bi privezal konopec. Drugi je ■spodaj pripravljal zanko. Tretji je z mečem v roki straži! rvezar.ega jetnika. Kmet Je pristopil. V jetn.ku je spoznal samega kralja tiste dežele. Na tleh ležalo zlato žezlo in dragocena krona, ki so ju razbojniki kralju vzeli. Kmet ni pomišljal. Že Je dvignil svejo t"žko sekiro in skočil nad roparja, ki je stražil kralja. Ropar je zamahnil s sabjo. Kmet mu jo je zbil iz roke z držajem sekire. Potem jo je pobral, zgrabil razbojnika in ga s ploskvijo sablje nabil, da je bil ves črn in je obležal na tleh kakor vreča. Tedaj je prihitel drugi ropar in skočil bajtarju za vrat. Tadej se ga je otresel, ga pograbil z i noge in premlatil ž njim tretjega, ki se je kar po drevesa spustil na tla. Nato je zmetal vse tri skupaj in jih pustil. Razvezal je kralja, mu dal na glavo krono, v roko že?lo in vdano pokleknil preden j. Kralj mu je. ukazal, naj vstane, in mu rekel: — Rešil si me! Prvi razbojnik mi je vzel mošnjo cekinov. Tvoji so. To pa ni edino plačilo! Kadar boš v stiski, pridi k mani! Če me ne boš potreboval ti, me bodo morda tvoji ctrtrd? — Tu imaš mej pr.ctan; kdor mi ga pokaže, njemu bom pomagal! Kmet se Je zahvalil. Pospremil je kralja do križpotja. Še preje je segel razbojniku v žep in mu vzel moSnjo enkinov. Kralj je odšel v svoj grad, kmet Ne vznemirjajte si zandl nečista k • ž i Sfvfft'« Ritko odpravi mučni prinč, tu1 bffitt, pMiMKi odprav it i marogr, pušča luno gladko in zdravo. Zanesljivo SO lot. V vueh lekarnah. V tore* ZASTONJ. Pišite W. V. Severa Co^ Cedar Rapids, la. Rabit« &««torft'» Skin Soft* u prtjstoo kot«. _ > . Sara's KMET IN KRALJ pa domov. Razbojniki so trudni in pobiti zlezli počasi v svoj brleg sredi hoste. Zdaj je bil Tadej rešen. Veselo je delal in skrbel za družino. Doku-pil je zemlje in si sezidal lepo hišo. Minulo je pet let, kar so bili rojeni bajtarjevi trojčki. Prav tisrto uro in dan čez pet let so se pa rodile kralju tri hčerke. Kmet je zvedel in dejal v šali svoji ženi: — Ti, ko najini sinovi dorasejo, naj gredo in snubijo te tri princeske! . Ona se je nasmehnila in odgovorila: — Ti se šališ! Kaj pa, če bi res pokusili? — si je desetkrat dejal. Sinovi so rasli kakor konoplja. Deset let stari so že sami orali. Dva sta se vpregla v plug. Tretji je ral kar melcr globoke brazde. Oče je redel konccm njive, se za-dovo jno režal in jih hvalil. Ko so dovršil: štirinajsto leto. jih je nagnal stari Tadej s seboj v go-d. Dejal jim je: — Kmet sem, zato nimam meča. Vendar vas bcm učil vojskovanja! Vsak naj si odseka mlado drevo in udarili se boste! Sinovi so ri odsekali drevesa in jim posekali veje ter se začeli bo-r ti. Pa so se preveč razvneli in kar trdo udrihali po bučah. — Pokažem vam, da boste drugič složni! — je zatulil kmet in na-bunkal vse tri da so jokali kakor otroci v povojih. Ko so dopolnili dvajset let, sta jih starša blagoslovila. Oče jim je rekel: — Tu imate moj prstan, ki je krasil nekdaj kraljev prst. Pojdite na dvor in pokažite vladarju prstan. Spoznal ga bo in vas vprašal, kaj želite. Vi pa zahtevajte vsak svojo princeso za ženo! Mladeniči so se poslovili in odšli. Ko so prišli na dvor, so zagledali vse tri kraljeve hčerke in rji takoj izbrali vsak svojo. Kralj jih je sprejel. Ko so mu pokazali prstan, je bil zelo vesel. Vprašal jih je, kako je z očetom in naposled, kaj žele od njega. Povedali so mu, da prihajajo snubit njegove hčerke, češ, da jih oče sam pošilja semkaj. — Menda se staremu pamet kisa? — se je razburil kralj. Nakazal j;m je lepo sobo in jim obljubil, da jim bo že naslednjega dne sporočil svoj odgovor. Odšel je in poklical svojega prvega ministra. Vprašal ga je, kaj naj stori. Minister je bil slabe volje, ker ga je bolelo kurje oko. Zato je svetoval kralju, naj snubce kar zapodi. Naši junaki so pa čepeli v sobi In se dolgočasili. Pa zagleda eden velike, kamnite | krogle, nasajene na železnih drogo-, vih. Na krogle so bili pritrjeni že-' lezni podstavki z rožami. Bile so težke, da bi jih trije možje komaj premaknili. Poigramo se! — je kriknil pr- TRGOVINSKO POLITIČNE KOMBINACIJE V SREDNJI EVROPI Načelni sklep Nemčije in Avstri- siti če bodo tedaj likvidirana seda-je, da skleneta carinsko unijo, je j nja carinska vojna med Cehoslo-po;isnil v ospredje splošnega za-j vaško in Madžarsko Seveda pa je nimanja najrazličnejše trgovinsko- pri tem tudi upoštevati, -da obstoja politične kombinacije. Razmotriva-jo se razni predlogi glede regionalnega carinskega zbližan j a med posameznimi skupinami evropskih dr- v gotovih madžarskih, političnih krogih stremljenje za priključitev Madžarske k nemfško-aivstrijski uniji. Trgcvinsko-politiEni položaj, ki je žav Male antaoite in eventualno -udi na„la!l v Srednji Evropi po sklenje-Poljske, kot protiutež proti nemško- ni carinili združitvi med Nemčijo vi in pograbil kroglo. Ostala dva avstrijskemu bloku. Taka carinska in Avstrijo, postaja vedno bolj za- združntev bi aila seveda mogoča m o tan in nejasen. Avstrija se iri-predvsem v obliki regijonalno-pre- haja v težki rfitomi Zato se že ču-ferenčnega režima. Iz Pariza pa po- ' jej,? dunajski glasonri, da ne gre od- sta takoj segla vsak po eni in pričeli so z njimi balinati. Kralj je menil, da je nastal po- Prvi minlstter se je pa od samega strahu kar sesedel. Mladi snubci se niso nič brigali za nikogar. Zamaknili so se v svojo igro, zbijali drug drugemu kroglo in se smejali, da je kar grmelo. Odprla so se vrata. Vstopil je kralj s svojim prvim ministrom. Pa je priletela krogla, in ministru gladko kakor britev odbila kurje oko. Takoj je bil dobre volje. Kra'j se je čudil močnim mladeničem in pohvalil jih je, Hotel se " jih je pa takoj znebiti, ker se je bal, da bi mu porušili palače. Poklical je torej hčerke. Bil je prepričan, da se nobena ne bo odločila za kmečke sinove revnega bajtarja. Ko so pa hčerke snubce zagledale, se je takoj vsaka v svojega zaljubila in ga hotela za moža. Kralj se je popraskal za ušesom, da bi mu -kmalu krona zdrknila z glave. Zapačil se je in se odločil: Jutri se vrše na mojem dvoru junaške bojne igTe. Če premagate sami triji vse junake, k: se udeleže teh iger, vam dam svoje hčerke, sicer pa izgubite glave! Upal je, da se bodo mladeniči premislili. Pa niso kralja niti vprašali, koliko bo junakov, ki jih morajo premagati. Kar zadovoljni so bili in odšli počivat . Kraljeve pernice so bile mehke, a naši junaki zelo trudni. Dva sta zjutraj kar poležala Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4% in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank 0Cf*0aiT0*Y 0¥ Tmb statb or n*w yokk * if * *_ mw xouc tr. t. tres, saj se je vsa palača tresla. — da namerava Briand n-a, klanjati angleški predlog, po kate- majskem zasedanju Druš.va naro- rem naj se vprašanja, ki so v zvezi dov predlagati osnovanje velike ev- 3 nem&koavstrijsko carinsko unijo, ropske carinske zvez? (pri tem se- razčistijo pred Društvom narodov, veda ni'mišljena potpdlni car nsku. Avstrija se je s sklenitvijo carinske unija) s Francijo, Nemčijo, Av:tii- 'unije sama izključila iz vrste sred-jo, Belgijo, Čehoslovaško-, Poljol:o, j nje-evre pskih držav in prihaja v Jugoslavijo, Madžarsko m Romuni- nevarnost, da bo prišla v gospxiar-jo. Tu se naj izkaže iskrenost po- vkc-politično iroSacbJo. To ugotovi -vabila za pristop :k nemško—avstr j— tov smatra "Die Biifte" v svojem u- > ski uniji, ki ga Nemčij tak- nogla- (vodniku kot najvažnejše spoznanje' ša. Taka združitev bi pomenila jz zmede zadnjih dni. praktično realizacijo Panevrope, ki m KDOR ŠE NIMA slovensko-ameiOkanski KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. je seveda moleča Is na podlagi zb!i-žanja Nemčija in FrjTic'ije. Kakor je podoba, misli Avstrija gledo načrta razširjenja carinske j unije bolj iskreno nego Nemčija. | Dunajski pcliti'lni krogi s:alno p:- j udairjatjo, da gre le za zbližan je v um, kakor utegnejo misliti naše da- VOLTAIRE IN SVILENE NOGAVICE Svilene nogavice ni'so povojni iz- BLAZNIKOVF. PRAT1KE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. "GLAS NARODA" 216 w- 18th Street New York City POZOR, ROJAKI Iz naslova na Usta, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč own. vite naročnino ali direktno, ali pt pri enem sledečih naših zastopnikov carinsko-političnem. pogledu in da ni sklenj eno še nič definitivnega, dočim iv Berlinu zatrjujejo, da je s pred pogodbo car.nska unija v principu povsem sklenjena. Dunajska "Die B6rse" je mnenja, da hoče Nemčija s tem postetparujem o-neanogočiti sebi on Avstriji vsak ko-ra.lc nazaj. me in dekleta. Povojna doba jih je samo vulgariizirala, kajti prej so tile ncgav&e d zilga desetletja taiko malo vidne, da ni n.hf.e govoril o DENAR IN LJUBEZEN V prejšnjih časih, ko so študirali a i si kako drugače ustanavljali njrh. Toda nogavice so slovele -že v i eksistenco samo moški, se je često 17. in 18. stietju. Svilene nogavice j pripetilo, da je ta ali oni študiral e:o nosili samo begatiaši. Res je, da na račun svoje neveste odnosno je prišla umetna svila« v rabo pa- i njenega očeta, potem se je pa po- neje, kaker sm:dni.k, čeprav sto- Avstrija je ime .j še nedavn3 d. j- j ji smodniku zelo blizu, samo ne ti-ge načrte. Hotela je doseči gospe- | ~i-mu modernemu. ki se imenuje ročil z njo. Takih primerov svet tudi sedaj ne pogreša, samo da niso tako pogosti. To seveda ni baš darsko zbližan je med nasledstveni- 'ni: rocehrza. V Francijo so bile za- 1 možato, kajti energičen moški se mi državami, ki bi bilo po mnenju j nesene svilene nogavice iz Italije ŠLevčJnih vv/itrijskih gospodarskih za čaza Karla Vin. Henrik IV. jiih krog;i7 bolj primerno. V smislu te- je imel zeIo rad in zato so jim po-ga načrta je ponudila sosednjim dr- svetili v veliki Enciklopediji več žavpm nekak preferenčni režim.} strani. Immc«7-mi a-vstrijski gospodarski j Tu smo pri Voltairu, ki je cenil tednik "Die Btirse" je mnenja, da;svilene ndjavžce tembolj, ker jih je Tretji ni bil je carinska unija z Nemčijo za av- 'sam izdeloval in prodajal. Voltaire tak zaspanec. Skočil je kvišku in strijsko industtrijo skok v temo in!in Victor Hugo 9ta tista, francoska izraža prepričanje, da bi se v pri- 1 pisatelja, ki sta S3 najbolje spozna-meru tajnega glasovanja 80% av- la r,-1 Hugo je teroriziral straji-kih industrijcev izjavilo preti tn^cvckc samo založnike. Voltaire je uniji. i pa izžemal, kogar je le mogel. Iz- Avstrijski gesp: d sirski krogi se deloval je svilene nogavice in da bojijo, da bodo v primeru medse- je trgovino visoko cenil, je raavid-bejnega gospodarskega zbliianja o- no iz njegovega pisma kneginji de stalih nasledstvenih držav izgubili, Chozsit. svoja stara' prodajna tržišča in da -——- ju silil naj gresta ž njim. — Kar ti opravi za naju dva! — sta dejala mladeniča v polusnu. — Pa bom! — se je odrezal. Vzel je kamnito kroglo, vtaknil skozi sredo močen konopec in jo zasukal z eno roko nad glavo kakor leseno igračko ter odšel na bojišče. Ko so bojevniki zagledali bajtarje vega sina s tako igračo, so kar zazijali . On je pa sukal kroglo in pri tem ovijal konopec okoli prsta ter se jim bližal. Vzdramili so se iz začudenja in vsi zbežali kar so jih nesle noge. Še kralj se je od samega strahu skril pod kamenito itfizo. Mladenič je pa udaril s kroglo po mizi, ki se je takoj razletela, kralj je plašen vstal in se boječe nasmehnil drznemu junaku: — Vse dobite, kar ste želeli! — je obljubil. Prav tedaj sta jo primahala tudi druga dva brata, da bi mu pomagala, če bi bil v stiski. Kralj je poklical hčerke. Napravili so kar tri poroke in svatovšči-no, kakršne še ni bilo v deželi. Povabili so tudi starega Tadeja, njegovo ženo in vse svoje brate in sestre. Starec je na svatki tako vriskal, da so vsi skoro oglušeli Kako bi pač ne bil vesel, če so se sinovi tako dobro poročili? bo morda ta izguba celo pretehtala dobičefc zaradi carinske unije z Nemir j e. Zato Avstrija nadalje forsira poganjanja z Madžarsko, Jugoslavijo in Čehoslorvaško, in sicer na podlagi starih načrtov, odnosno predlo- i "Julius Meinl", komencijalni svet-ga prikrite preference. Taka poga- fnik Julius Meinl, se poreči v krat- CENA DR. KERKOVKA URILA JE ZNIZANA Angležko-slovensk« Berilo KNJWAHtf 'OAS MMBA 0 MEINL SE POROČI Z JAPONKO Znan ipredsednik delniške družbe j an J a pa se malo skladajo z uvedbo carinske unije. Da bi vsaj do 1. julija dosegla revizijo pogodb z Madžarsko in Jugoslavijo, je Avstrija za ta termin odpovedala pogodbi tema dvema državama. Ker pa kem z J?;ponskcL Japonska nevesta širim sveta znanega trgovca Mein-la, gospodična Mičlko Tanaka, je iz li*ne japonske rodbine. Na Dunaju prebiva že nad leito dni in s'ud'ra na konservatoriju glasbo. pri tej odpovedi ni predvideno, da j Kct iJ? gospodična Mlrako 'krščanske ostane po poteku odpovednega roka vere, bo zakonska zrveza sklenjena vsaj kla-vzula o največjih ugodno- (,po katoliških obredih. Dan poroke »tih v veljavi, ni povsem izključe- še ni določen. Samo cb sebi umev- no, da pride-1. julija do brezpogod-benega stanja, odnosno carinske vojne med Avstrijo in Jugoslav?)}o ter med Avstrijo in Madžarsko, zla- no, da bo imela nevesta bogato doto, čepr;.v bi bila kot Meinlova soproga twdi brez nje dobro preskrbljena za vse življenje. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ■■ i » Ti . ■ ■ -- ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" članstvo, pač p* vsi Slovenci v vaši okoKcL XBIB ZA MUSE SO ZHRNE J mora znati prebiti skozi življenje sam brez podpor, toda sila kola lomi, beda je težka in zato tako ravnanje ni veljalo za nečastno, če je ostal dotični mož beseda in se je poročil z dekletom iz rodbine, ki ga je denarno podpirala, da se je postavil na lastne noge. Pripetilo se je zelo redko, da je mladenič prelomil cbljubo in se poročil z drugo. V takem primeru je nastopil proti njemu nevestin oče in ga prisilil. da je vrnil vsaj denar, ki mu ga je dajal. Toda dekletu ni mogel nihče plačati uničene ljubezni in dolgega brezuspešnega čakanja. Če b; se bil pa tak moški protivil povrniti denar, bi ga poštena družba bojkotirala. Zdaj pa vzemimo nasprotni primer, da se pusti podpirati ženska. Od pravdavnih časov žive na svetu od moških podpirane ženske, ki niso njihove zakonske žene. Take ženske so veljale za vzdrževane in takezvana dostojna družba jih je a-ničevala. Družabno so bile strogo ločene cd žensk, ki se niso dale podpirati od svojih zaročencev aii prijateljev. Poštena dekleta prejšnjih generacij so bila v tem pogledu napram sebi zelo stroga. Če so Ibiia siromašna, so se raje do skraljnosti omedila, samo da jim ni bilo treba sprejemali od ženina pred poroko nobene podpore. Za to junaštvo Ijih je nžtgradla. družba s spoštovanjem. Zadnjih 15 let velikih družabnih perturbacij in dalekosežnih sornjal-nih prevratov 'je pa postavilo na glavo itudi ti moralo. Prišlo |je novo pokcilenje. ki v tem pogledu ni več tako rahločutno ali ki nima pred socHcot, k »k or pravimo zdaj. V strašni bedi med v^jno je šlo često samo za to, da se reši življenje trpečega moškega ali ženske in zato ni bik) mogoče oekosrčno razmišljati. ali kaže sprejeti podporo ali ne. V takih časih padajo mnogi zakoni, med njimi tudi moralni. Zdaaj ne ralbimo več neprijetnih izrazov, kakor "vzdrževati", "podpore" Itd. Novi moralni zakon se glasi: Če se imata dva rada, podpira oni, ki Kaj ima, tistega, M nič nima-. To, kar je bilo za dekleta prejšnjega pokolenjj a še zelo ponižujoče, namreč vzdrževati si prijatelja, je zdaj že samo ofb sebi umevno. Premožen moSki, zaljubljen v siromašno dekle, si misli Zakaj bi jo poč pustil stuadati, če imam dovolj za dva? Ali bi ne bilo to sebično in grdo? Enako mislijo tudi premožna dekleta In vdove. Glas Naroda' dnevnik v CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar S an Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cuiig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph BUsh, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutafh, Frank Atfgustifi North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN .U Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Oouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas."° Karlinger, Jacob Resnik, MatC Slapnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan_ čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kam'n Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balioch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprivSek Midway, John Zust Moon Rim, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakahe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALT .IS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamandville, Joe Rottcb največji Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike* rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta $1J0. New York City je $7. cela let*. Naročnina sa Evropo i« f7. za celo leto. «o NEW YORK, SATURDAY, APRIL V 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY tfl U. S. A. MIIIIHHmimilHIIHII»HIHHil»luilllliii«Liiii»m«»iim— Frieda Sorrensen ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Z« Glas Naroda priredil G. P. Nadaljevanje.) < Liza je prišla s šestnajstimi leti v neki odlični vzgojevalni zavod. Tekom njene odsotnosti se je seznanila Frieda z nekim častnikom, ki je imel dragoceno lastnost, da je cenil njeno tiho naravo. Pol leta pozneje je bila srečna nevesta Erioa von Steinibacha. Steinbaich pa je bil reven. Kljub temu pa je privolil oče Friede v aaroko. Upal je, da bo na ta način utrdil svoj pojemajoči kredit. Ljudjem je moralo paisti v oči, da so bile njegove razmere še vedno sijajne, če je sprejel ubogega častnika kot svojega zeta. Ona je čutila s svojom zaročencem ter je nanovo razcvetela. Frieda je preživela krasne čase. Njena tiha in hrepeneča narava se je razvnela napram zaročencu v svojj polni lepoti in mičnosti. Fric von SteLnbach je spoznal ginjen, kakšno moč ima nad to krasno deklico in njegovi občutki so postajali vsak dan bolj globoki. In vendar jo je izdal. Nekako četrt leta po zaroki Friede se je vrnila njena sestra Liza domov. Bila je še lepša in močnejša, in iz njenih velikih, temnih oči je žarel slaorak, opojen čas. Te oči niso izdajale, kakšna nizka in podla duša je živela v njih. Od trenutka, naprej, ko je stopila Liza pred čednega in postavnega zaročenca Friede, ter ga gledala s svojimi zapeljivimi očmi, je bil njen sklep storjen. Liza ni m cula prenesti, da ima Frieda nekaj, do česar je domnevala, da ima pravico sama. Mikalo jo je preizkusiti na Fricu von SLeinbachu svojo moč. Z vsemi umetnostmi zapeljevanja ga je obdajala ter vedno mešala dušo moža, ki >je ljubil njeno sestro. Frieda je stala povsem mirno poleg te ponosno prenašala svoje gortfe. Nikdo naj ne ve, koLko je tnpela. Sramovala se je porajajoče se ljubosumnosti. Sklenila je započeti boj ter braniti svojo lastnino. Ko je nekega dneva stopila povsem nepričakovano v sobo, je našla Lizo in Frica v strastnem objemu. Ni zakričala in ni izpregovorila besede. Smrtncbleda je odšla iz sobe. Steinbach je zrl zan jo kot da se je prebudil iz sanj. Zavedal se je svoje krivde, bil je pobit, in popolnoma streznjen. Se nikdar preje ni čutil tako odločno, da pripada njegovo- naj bolj -če, — njegova duša, — Frledi. V isti uri je sklenil, da se bo pogcvoril s Friedo. Napram vsem njegovim prošnjam in zatrdilom pa. je ostala popolnoma hladna. Potegnila je prstan z roke ter razveljavila zaroko. Bila je še mlada in neizkušena ter ni ničesar vedela o življenju. Ona ni poznala nasprcistva v bistvu moža ter ni niti slutila, da lahko govorita čut in rrce različen jezik. Držala se je svoje trmoglavosti ter nakazala svojega zaročenca sestri s pur suhimi besedami. Pretresena je odšla ter se sesedla kot posekano drevo. i. Prihodnjega jutra je odipctovala Frieda, po kratkem razgovoru z očetom v L., kjer je živele sestra njene matere. Malo časa nato se je zaročila Iiai s Fricom von Steinbachom ter postala njej premoženje petdeset tisoč mark. Frieda ni bila ženska, da bi mirno prekrižala roki ter uživala sadove v življenj) u brez dela. Zahtevala je nalogo, kjer bo lahko premerila svoje moči, in motreče se je ozirala naokrog. Nekoč je na nekemu poslopju opazila listek: — Ta mlekarna je naprodaj ! Dclgo je stala tam ter razmišljala o vsem možnem, nakar je odšla ter premerila svet, ki je mejil na eni strani na mestni gozdič, na drugi strani pa na reko. Na tretji strani je bila travnata zemlja, ki se je ste-zala prav do vojašnice. Na četrti strani je bala vozna pot. Ni zastonj krožila po žilah Friede pametna trgovska kri. Premišljala .je, da se bo razširilo mesto proti vojašnici in da bo v letčh pridobila zemlja tukaj veliko vrednost. Razventega pa bo tudi mogoče napraviti mlekarno za uspešno. Na kratko cdločena je kupila mlekarno za niz^o ceno štiridesetih tisoč mark. Polovico je plačala takoj. Za večji del svojega preostalega premoženja je kupila sosednje travnike, ki so bili zelo poceni. Še manjši del je porabila za nakup par krav ter za potrebne poprave. Njeno podjetje se je obneslo tako dobro, da» je b:la sama začudena. (Dalje prihodnjič.) U 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. ALI IMAJO ŽIVALI DUŠO? Uredništvo neke francoske revije se je obrnilo na mnoge odlične pisatelje in pesnike z vprašanjem, ali imajo živali dušo. Prejelo je seveda vtič zanimivih odgovorov, ki ki jih zdaj objavlja. Zanimivo je. da si odgovori diametramo nasprotujejo, kakor je v takih primerih pač običajno. Maurice Mae'Lerlinck odgovarja: Ah moremo smatrata za dušo živalske nagone združene z nizko stopnjo inteligence? Dvomim. Nasprotnega mnenja je Jcun Rostand, ki pravi: Da, živali imajo dušo prav tako, kakor človek. Vedno sem bil mnenja, da so živali poenostavljena, toda čista in točna podoba in odraz duševnega in čustvenega življenja človeka. Avtor "Knjige džungle", v kateri nastopajo živali kakor ljudje. Ru-dyard Kipling, noče točno odgovoriti, ali imago živali dušo ali ne. Pravi, pa, da sta samo dve možnosti ali priznamo živali duš:>. kakor človeku, ali pa jo odrekamo obema. Gabriele d'Annunzio priznava živali dušo brez pomisleka. Bernard Shaw n? verjame, da bi imele živali dušo. Mož je rad hudomušen in tudi to priliko je porabil, da zasuče svoj ostri meč. — Jaz sem celo mnenja, — je pripomnil smeje, — da niti mnogi ljudje nimajo duše. POZIV ! Vsi naročniki kateri n, je, oziroma bo v krat ken i posla naročnina za list, so napro&eni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi.. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša 91.— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez..................... .90 SKRBI ZA DUŠO v platno vez................90 RAJSKI GLASOVI v platno vez................. .80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1.50 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez. .............80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v bel celluloid vez.........1.20 Hrvatski molitveniki: Ctjcita starati, fina ves. ........L najfinejša ves ..............1.00 Slava logu » mir ljudem. Ona ves IJH najflnejfi fcves ..............1.64 Ivoofce nebedki, t platno.......80 fina ve« ....................L— Plena«, najfinejša vea ..........L60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vcaano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Come Unto Me ............................ .30 fino vezano _________________________ .35 Key of Heaven: fino vezano ______________________ .35 v usnje vezano ............. 70 v najfine**« »*»*ano ....1.20 (Za odrasle) (Cretan je Parnikov News — Key of Heaven: v celoid fino vezano ____________1.20 v celoid najfinejši vez ________1.50 ▼ fino nsnje vesaoo........ L90 Catholic Pocket Manna!: v fino usnje vezano........ 1.30 Ave Marta: v fino usnje vezano ........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško slovensko berilo----.... 2.— Anjcleško-slov. in slov. angL slovar JO Amerika in Amerikanel (Trunk) . .5.— Angetjska služIm ali nauk kako so naj streže k sr. mail...........10 Boj nalezljivim boleznim ...... .75 Cerkniško Jezero ................_.1.20 Domači iivinozdravnik, trd. ves. ..1.60 Domači iivinozdravnik. bro*. ____1.25 Domači zdravnik pm Knaipu: trdo vea. ...................1.50 brodi rano .................... 1.25 Gospodnjstvo................... 1.20 Gevodoreja ......................1.50 Hitri računar .................. .75 Jugoslavija, Melik 1. zvezek ....lil 2. svezek, 1—2 snopič ......1.80 Kletarstva (SkaHcky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika....... JO 21. aprila: Berengaria. Cherbourg Lafayette, Havre iZ. aprila: President Harding. Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg. Bremen I^a Bourdounais, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen. Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Na polt. Genova 25. aprila: lie de France Havre (IZLET) Minnctonka. Cherbourg 29. aprila: Mauretania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg. Hamburg Deutschland. Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg Hamburg (Jerieral von Steuben, Boulogne sui Mer, Bremen 1. maja: Saturnia. Trst Kuro pa, Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg, Hamburg New -Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam. Belgenland, Cherbourg, Antwerpen 2. maja: Minnekahda, Boulogne Sur Mer Rot h a m beau, Havre 5. maja: Aquilania, Cherbourg 6. maja: Leviathan. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 18. maja: Europa, Cherbourg. Bremen 19. maja: Yulcatiia, Trst 20. maja: *Mauretanla,Cherbm«"n New Amsterdam, Boulogne Kur Mer. Rotterdam Helgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoil Genova 30. maja: .Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Rochambeaii. Havre Minnekahdu, Boulogne Sur Mer PARNIKI Z ZNAKOM izlet v Jugoslavijo. • , označi skupni 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot ca potovanj« na ogromnih parnikih: (le de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 30. aprila; 22. maja (6 P. M.) (Midnight) FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo J« v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi, — Pijana in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpraftajte kateregakoli pooblaSCenega agenta FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1.50 broširano ..........................1.25 (JČna knjiga in berilo laikega jezika ......................... JO Uvod v Filozofijo (Veberr) .......1-50 Veliki vsevede* ................ JO Vofičilna knjižica ............... -50 Zbirka domačih zdravil ........ .60 Zdravilna zelišča .............. .40 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov JO Kako m postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriftkl državljan .15 Knjiga • dostojnem vedenju .... JO, _ , . . . , _ _ Kat. Katekizem.....in slovar naravnega Knbična Računica ........................ .75 Liberalizem .................... JO Ljubavna in snubilna pisma ____ .35 Materija In eneržija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. I. sv............... .50 Mladeničem, n. sv....... . . (oba zvezka skopaj Mlekarstvo ............... JO L40 Najboljfta slov. Knharlea, 668 str. lepo vea. (KallnSek) ..........1 Nasveti za hifisrm dom. trd. Nemftčhta brea nčitelja: 1. del ...................... Jt 2. del ...................... JO Nemško slovensko slovar.........2.25 Največji spisovnik Ijubavnlb in drugih pisem................. Slovensko nemikKolevar......... Ojačen beton .................. Obrtno knjige v odeti o ............ Perotninarstvo, trd. ves......... Perotninarstvo. brad. ............ Pravila za oliko .............. PriLrojevanja perila po životnl ■Mri s vzorci.................. -75 L— M 1M 1.80 LM Psihične motnje im hNtl ........................ .7» Praktični računar .............. .76 Pravo In revolucija (Pltamle) .. JO Predhodniki in idejni utemelji ruskega ideja! izma ..............LM Radio, osnovni pojmi Is Badlo tehnike, vessno ..................I,— braMrano ....................L7I Računar v kronski in dinarski veljavi ......................... .75 Ročni slov.-italijanski in itaH-janski-slovenski slovar .....90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem _____________________ju_______________ Soinčenje ........................ M Slike is živalstva, trdo veaana .. JO obsega 452 strani .............LM Spretna kuharica, trdo vestna ....1.45 Sveto Pismo stare In nove lepo trdo zdravilstva ....................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih In Srbih ..........1.90 Zdravje mladine ................1-25 Zdravje In bolezen v domači hlftl. 2 sv. ......................1.2S Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Me lit) n. zvez......................................80 Prorokovalne karte -------------1.— RAZNE POVESTI in V JUGOSLAVIJO PREKO HAMBURGA z znanimi parniki: NEW TOSK, ALBKRT SALLIN. HAMBURG, DEUTSCHLAND, mZSOLUTK. RKUANCK, ROMANI: Ana Korenina Cioutoj) zanimivi roman (2 zvezka). .$5.56 Amerika, pevsod dohro, doma najbolje „............. Agitator (Kersnik) bro«. Andrej Hofer............ Beneška vedeževalka .05 M st. louis, milwaukss Klavna kuhinja in n^prekoaljlva služba v vseh razredih. Redna tedenska odplutja. ZMERNE CENE Pripravne železniške zveze z vsemi deli Jugoslavije. Za navodila vpraftajte katereRa-k<>il lukalnr-ga zastopnika ali HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY, NEW YORK jI Dve sliki, — Njiva, Starta — (Meftko) .................... JO Bel grajski biser .....7.......... J5 ">®viea Orleanska Beli meeesen ................... .40 Bole noči, mali junak .......... .00 Balkansko-Turfika vojska ...... JO Balkanska vojska, s slikami .... .25 Boj In zmaga, povt............... .2(1 Blagajna Velikega Vojvode.......60 Belfegor .............................................80 Boj, roman .................... .65 Burska vojska...................46 Beatln dnevnik ................ .6(1 Božični darovi.................. .85 Božja pot na Bledu.............2t Božja pot na Šmarni gori ........ JO Cankar: Grežnlk Lenard, bro«... .7« Mimo življenja ...... J« Mrtve mesto .........75 Romantične duSe......60 75 rf.V. .......... fladje v gospadlnjotvn.......... Slavonic American Tear Book Cvetke ...................:.... J5 Cesar Jožef n. ...............- J« Cvetlna Borograjska............ J6 Čarovnica ..................... J5 čebelica ........................ JE5 Črtiee is živij^ im kmetih"***.* Jo Humoreske, Groteske in Satire, resano broSlrano ..............................SO Darovana, zgodovinska povest .. JO Tz,rt Bronflta................Lfl> Dekle EUia .....................40 Isbranl spisi dr. H. Deleoea.....60 Dalmatinsko »ovestl ............ J5 I* taJnosU pHrod«.............. JSS .40 Delca reka .................... Jt Is modernega sveta, trdo ves. L60 J5.De Ohrida In Bttolja .......... ,70 _ . , , .75 Don s orožjem ................ JO I,branl sPisi dr- Ivan Mencinger: Don filiot is La ftfanbe.......... 2 zvezka--------------------------- Drobiž, In razne povesti ■pisal Milanski .............. JO JO Duhovni boj ................... JO Dedek je pravil; Marinka in Ikra-teljčkl ...................... .40 Elizabeta ...................... J5 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Pran Baron Trenk ............. J5 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavoio .................... JO Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godčevski katekizem............ .25 Gostilne v stari Ljubljani...... JO Grit ji Mitologija.............. L— Gosarjl .........................75 Gusar v oblakih ............................ JO Hadfi Mu rat (Tolstoj) ........ JO Hči papeža, vez.............................1.— broš............................. .75 [lektor jev meč.................. JO Hedvika ..................;...„....................40 Hudi časi. Blage duie, veedolgra Helena (Kmetova) ............ JO Hudo Brezdno (II. svj ....... JI JO