193. Številka.
Trst, v sredo, 5. oktobra 1S9S.
Tečaj XXIII.
JU
„Edlioit" izhaja dvakrat na (lan, rutin nedelj in
praznikov, zjutraj in i večer oli 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 5». uri zjutraj.
Nameni na znaša : Ohe izdnnji na leto . . , gld. 21'— Z a Ramo večerno izdanje . „ 12'— Zr po! leta,četrt leta in (ta mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Nft drobno se prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Str. 870.
4 nvč.
T edinosti je niočl
II	t	__[!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitii. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprtivnifttvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
Uredništvo in tisk aru u se nahajata v ulici Carintia Stv. t'2. I pravnlStvo, o«l-pravniAtvo in sprejemanje Inseratov
v ulici Molin piccolo Stv. 3, II. nadstr.
~ir
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Uorictt 4. K slovesnosti imendana Nj. Veličanstva cesarja se je darovala v stolni ccrkvi slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Navzoča bo bila civilna in vojaška oblastva, kakor tudi mnogo ljudstva. Z vseh javnih in z mnogih zasebnih hiš vise zastave.
Dunaj 4. (Zbornica poslancev.) Poslanec Kaiser je končal svoj govor z izjavo, da je nagodba v veliko škodo vsem stanovom. Mladočehi da ne bodo odobravali nagodbe, navzlic temu, da je finančni minister Celi.
Dlinaj 4. (Zbornica poslancev.) Poslanec Mil les i (nemška ljudska stranka) je rekel, da je dolžnost vsacega avstrijskega patrijota, da odkloni nagodbo, ki škoduje Avstriji. Posl. G ir strna)'rje rekel, da no more nikdo več zaupati ministerstvu, ki priporoča tako nagodbo. V jedna-kem smislu je govoril posl. dr. Menger. Na to se je razprava prekinila. Poslanec K 1 e t z o n b a u er (krče. soc.) je predlagal nujnostni predlog tičoč se odpisa zeraljiščnega davka radi* elementarnih škod. Poslanca Fort in Kaftan sta stavila nujnostni ]>redlog radi zboljšanja plač nastavljcneev pri državnih in zasebnih železnicah. Na vprašanje posl. Prohaske je izjavil predsednik Ti n p u 1, da pridejo predloge, ti Soče se uravnave plač državnih služabnikov, na dnevni red takoj, ko se konča sedanja debata.
Poslanca Spinčič in Laginja sta intei-pclirala radi postopanja oblastij na Pri m o r s k e m. Prihodnja seja hode jutri o 11. uri predpoludne.
Dunaj 4. Iz vseh krajev monarhije so prihajale častitke za imendan cesarjev. Povsod so visele zastave z javnih kakor tudi mnogih zaseb-
P O D L I S T E K.	4«
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. 8. Cvetkov.
»Bog mu izleči rano!« je vzdihnil rodovnik.
»Sirota deklica !« je spregovorila nadvojvodinja solznih očij, »srčno te obžalujem. Govori, kake milosti iščeš?«
Deklica je dvignila glavo, pogledala z velikim solznim očesom nad vojvodi njo, na to kapitana.
»Deklica ne razumi italijanski, prejasna gospa,« je rekel kapitan, »ona govori samo svoj — hrvatski jezik.«
»Kaj zahteva torej? Da jej osvetim očeta?«
»Nikakor ne, prejasna gospa, njeno srce ne pozna tega čustva; ona zahteva, da so njenemu očetu, njenemu rodu vrne ime in poštenje, da se jej vrne zaročnik, katerega jej je pred jeduajstimi meseci odtrgal od zvestegu srca nasilnik Rabata.«
»Zgodi se tako!« jo rekla gospa in poljubila deklico na čelo.
O zadnjih besedah kapitanovih so se razmaknili zastori visokih vrat, a na pragu se je pokazal v črni španski obleki majhen človek pod črno kapo, dolge, čpičaste brade. Čez trenotek je stopil v sobo.
»Hvaljen bodi Jezus, ljttbeznjiva nadvojvodinja in mati,« je pregovoril prišlec; »nadejam se, da Vam je zdravje, za katero vsaki dan Boga pro-
nih poslopij in se je darovala slovesna služba božja, pri kateri so bila navzoča oblastva, šolska mladina in mnogo drugih vernikov.
Pozor!
Obstrukcija je odnehala. Ni sicer gotovo, da-li se ne povrne zopet, ali za sedaj vsaj sta vrlina svečenika nemške obstrnkcije, v katere znamenju se je vršilo dve loti som vse parlamentarno — da govorimo cvfemistiški — delovanje, sta Schonerer in Wolf: kviescirana generala.
Obstrukcija je odnehala in zdi se nam, da čujemo kako pripovedko iz davnih časov, ko Čitamo, da se je v parlamentu pričelo prvo čitanje nagod-bonih predlog in da se vrše tam notri v državno-zhorski palači mirne, dostojne in stvarne razpravo. Parlament dela, ne razgraja! Kako čudno in nenavadno glasi to!
Dogodilo so je torej, česat* nismo pričakovali. Opozicija no ohstruira več in s tem sc je povsem nenadno zasukalo položenje v parlnmentu in za vlado. Dokler je bilo utrjeno prepričanje, da opozicija ne odneha od obstrnkcije, da torej niti misliti ni na parlamentarno rešenjo nagodbo z Oger-sko, je bilo za grofa Thuna položenje razmerno lahko in jasno. Za slučaj, da obstrukcija onemogoči parlamentarno rešenje nagodbe, je bilo poskrbljeno : grof Thun je bil oborožen po dogovoru z ogorsko vlado. Parlament bi se bil razpustil in voz države bi so bil lepo počasi pomikal dalje po cesti S 14 in cesarskih naredob, no menč se za krik in grajo brezposelnih parlamentarcev. Zato pa se je grof Thun lahko igral tudi z večino!
Sedaj pa, ko ni izključena možnost, da obstrukcija definitivno odpade in je posijal žarek
siin, v dobrem stanju. No, pri Vas sc jo zbralo društvo, kakor vidim; Vi se mimo Vašega običaja zabavate s politiko; Vi sto,« so je obrnil h kapitanu, »ako se ne motim, kapitan Barbo?«
»Na Vašo službo, cesarska Visokost!« se jo poklonil kapitan.
»To jo don Cipriano, je-li? A ta deklica?«
»Klara, hči Martina Posedariču,« je odgovorila Ferdinandova mati.
Nadvojvoda je namršil obrvi in odvrnil:
»Že zopet senjski posli? A dil! Bili sto že jedenkrat pri meni radi tega, Barbo. Tožili ste Rabato.«
»Tako je, prejasni gospodar!«
»Zakaj ste prišel drugikrat? Razsrdil sem se bil radi Vaše tožbe na gospoda Rabato in na škofa. Generala nisem niti pustil pred-se. Ali potem sem zvedel, da je Rabata modro delal, da je vse to Vaša privatna osveta in spletka mojih protestantskih svetnikov, ki mrzijo generala. A Rabata se je prod menoj tudi opravičil. Zakaj ste zopet prišli ? Čuvajte se, Barbo; vem, da ste junak, in žal bi ini bilo Vaše glavo. Rabata je pošten človek. Idite!»
»Nikakor ne!« mu je posegla v besedo nadvojvodinja, »prejasni moj sin, čitajte ta-li pisma in potem sodite pametno!«
»Pisma? Cegava?« je vprašal začuden nadvojvoda.
»Čitajte!«
Ferdinand so jo spustil nu stolico.
nade, da nastopijo zopet normalni parlamentarni odnošaji in ni izključen slučaj, da sc bode parlamentarno razpravljalo o nagodbi, sedaj se je hipoma in radikalno spremenilo položenje za grofa Thuna — sedaj p o t r e b u j e v 1 a d a z a n e s -ljive večine. Sedaj ni igrača več, sedaj se grof Thun ne more več počutiti dobro v — zmešnjavi. Sedaj mu je z a n e s l j i v a v o č i 11 a postala cilj, po katerem mora stremiti z vso energijo in katerega mora doseči hitro, ako noče, da mu dogodki vzrasejo preko glave. Proti povodnji obstrnkcije je imel grof Thun na razpolago zatvornieo 14, proti povodnji redne parlamentarne opozicije si mora iskati drugačno zatvornieo. Sedaj, ko nastaja taka povodenj in je računati, da bodo ista naraščala in da preplavi vso širno parlamentarno ravan, sedaj treba vladi trdnega brega zanesljivo večino!
Od kje vzeti tako večino? O tem ni mogel dvomiti grof Thun niti jedno minuto. Ideja, za katero je bitni grof Badeni, ki je bliščala pred očmi baronu Gautsehu in ki jo mamila tudi grofa Thuna, ideja koncentracijo takozvanih »zmernih« življev na desni in na levi, ta ideja po je pokazala neizvedljivo in grof Badoni in baron Gautseh sta postala žrtvi te ideje. S koncentracijo »zmernih« življev torej ni nič.
Dosedanja opozicija? O da, kakor opozicija je bila grozna, ali kakor vladna večina je jednostavno nemogoča! Denimo tudi, da bi bila številno dostatna za vzdrževanje svoje vlade, k a r p a n i, ne bi mogla funkcijonirati kakor vladna večina niti jeden dan. V zanikavanju, v negaciji, v so-vražtvu do kake vlade morejo pač stati rama ob rami krščanski socijalisti, socijalni deinokratje, nemški nacijonalci raznih izpovedanj, nemški liberalci. milijonarji, demokracija in razni »divjaki«
»Valga me dios!« — je planil pročitavši prvi list — »na koga sem se oslonil ? Vidim, vidim tajno kremplje beneškega leva, da bi ga Bog pokaral! In s Turčinom?! — Pa jaz slab — jaz kukavica. O ljudska hinavščina! Na svojem srcu som grel kačo! In lope senjsko šume naj posekajo Benečani za piškav denar. Tako miran božjih!« je skočil Ferdinand jezen in jo zagnal pisma na tla, »sodil bodem strašno sodbo! Ali! — sc je obrnil h kapitanu — »Barbo! ako so ta pisma kriva? Saj mi je škof neki dan vso živo razložil — Barbo! Ako Vas jo zavela strast, ako je to pisala luteranska roka?«
»Serenissime!« je stopil Cipriano pred Ferdinanda, »verujte-li, tla sem pravi sin cerkve?«
»Verujem!«
»Serenissime! Na razpelo božjega Sina se rotim, da so ta pisma prava. Dvakrat sto nas odbili, relcši: Dajte mi dokazov! In glejte, mi smo jih prinesli. Še več; Vaša slavna hiša nima v resnici zvestojših slug od bana Draškoviča in slavnega generala Lenkoviča!«
»Res je, da jih nima!« je potrdil Ferdinand.
»Oni so moje priče,« jo dostavil rodovnik in je oddal nadvojvodi pisma, »po njihovih besedah naj sodi Vaša Svetlost, ako govori laž skromni sluga božji.«
(Pride še).
- ali v trenotku, ko hi trebalo sestaviti ukupen program, ko hi došel čas /a pozitivno delo, šli l>i vsi ti življi narazen istotakim sovraštvom v Hren jeilen proti drugemu, kakoršno jim j*! bilo ukupno do sedaj proti vladi.
Drugače ji* si! skupinami na desnici : one so dokazalo že v ognju mnogih let, da morejo ustvarjati večino, a l»i bile dokazale to še sijajneje, dani kalil soglasja in zaupanja prav oni čitatelj, ki potrebuje večine kakor ril »a vode — slavne vlade. In begala je poslednje — kakor smo rekli gori — prav tista nesrečna in neizvedljiva ideja druženja takoimenovanih »zmernih« življev od desne in leve.
Vse to je pač jasno kakor beli dan in je le naravno, da je grof Tliun sedaj, ko so nastopili zanj resni časi, zahtevajoči zanesljive veČine, obrnil svoj pogled brez vsega obotavljanja kar na desno stran ter si hitro izposloval od krone pooblaščenje za dogovor z desnico v namen ustanovitve zanesljive večine ter za preobrazbo kabineta, tako, da bodo vnjem zastopane vse skupine večine!
Grof Tliun ni imel torej druge poti pred seboj. On je moral poiskati desnico in zn priče ti ž njo pogajanja. In kakor potrjajo poročila z Dunaja, se ta pogajanja vrše zaporedoma, naglo, tako, da je pričakovati odločitve že za prihodnje dni.
H tem pa so prišli usodni trenotki tudi za skupine veČine. Odgovornost vladne večine je velikanska, ona mora jemati na svoje rame marsikaj odijoenega. /uto treba našim poslancem s k r a j ne pozornost i, p r e d n o se o d 1 o -čijo! Zagotoviti so morajo, da bode vladala popolna reciprociteta med vlado in večino: zagotovi t i s i morajo, da bode v e č i 11 a tudi prejemala v isti meri kakor bode dajala! Lc tako si utrdi stališče in ugled! Ugleda pa bode potrebovala pred javnostjo za take hipe, ko bode morala jemati na-se kaj odijoznega.
Pozor torej, pozor, gospoda poslanci!
Ozirom na vesti o obljubah, ki jih je dal grof Thun za zboljšanje razmer v naših pokrajinah, je napisala te dni »Hrvatska domovina« lep, korenit članek. Članek je bil sicer pisan popred, nego je sklenila »Zveza«, da ostane v večini. Ali nam se zde dotična izvajanja zagrebškega lista še vedno nktuvelna. — Zagrebški list je rekel med drugim :
»Mi nismo zadovoljni z odgovorom grofa Tinina: mi zahtevamo svoje pravice. Ako njemu ni primeren čas, da nam jih da, pa tudi ni na nas, da hi čakali na iste. Rešitev našega narod a j c 11 a m b 1 i i j n, nego pa T h u n o v a nagodba. Kolikor je Thunu do naših tožeb, prav toliko je nam do njegove nujnosti z nagodbo. Mi smo že enkrat rekli našim poslancem in ponavljamo sedaj : dokler nam vlada no da vsaj toliko, kolikor nam moro dati administrativnim potom, dotlej naj oni no stavlja jo niti mazinoa na voz grofa Thuna, kamo-li da bi se dali vpreči!«
»Hrvatska domovina« zahteva torej od vlade, da nam namesto obljub da že nekaj v sedanjosti, in močnih garancij za ono, kar se ima storiti v bodočnosti. Od večine pa zahteva, da nas energično podpira na našem delu! Vzlasti do Mladočehov se obrača »Hrvatska domovina«, opozarjajo jih, da smo njim in ostali desnici dokazali dovolj, kako da morejo računati na nas. Sedaj pa jc prišel čas, da pokažejo tudi oni, koliko sinemo mi račun i ti na njih. Ako bi se vlada in večina hoteli omejiti zopet lo na besede, tedaj naj 11 a š k 1 u b z a pust i vlado i 11 v e o ino ter 11 aj s e t e s n e j e z d r u ž i z M a 1 o r u s i, k a r b i bil moral storiti že d a v n o. Clara pacta, boni antici!«
Tem izvajanjem bi pridodali mi še jedno na adreso večine. Ako hoče res potisniti državo na pot zdravega razvoja, ako si hočo trajno utrditi svojo veljavo, ako hoče uvesti normalne odnošaje, ki pa morejo postati normalni le tako, da večina prebivalstva pride do primernega upliva na notranjo in v na njo politiko, morala bode zastavljati vso svojo moč v to, da odpravi dosedanji z i s t e m, k i j e vir vse m 11 zlu. Ali Slovenci in Hrvatje ob južni periferiji ne bodemo varni v svojem obstanku, dokler ne pade z i ste m. Nam ne bi zadoščalo, da bi večina pustila le travo rasti čez oni osodni jarek zistema, da bi ga ?'e videli na ta način; mi moramo zahtevati, da se jarek zasuje.
Od te zahteve ne smemo odstopiti mi avstrijski Slovani, naj ie večina vsprejme ponudbo grofa Thuna, ali je ne vsprejme, Temeljita prememba zistema nam mora biti conditio sine <pia non. Pred nevarnostjo tega starega avstrijskega zistema nam ne more dati popolne varnosti noben ininisterski portfelj, ampak avstrijsko slovanstvo, združeno z drugimi res avstrijskimi življi, mora zbrati vse svoje moči, da definitivno poruši ta zistem v notranji iu v nanj i politiki, ki ni zdrav, ker je nenaraven.
Pa saj bo vedno in vedno govoriti o tem.
Slovensko-hrvatskim poslancem pa polagamo na srce: Pozor! Pozor! Vlada more najti večine le na desni! Na desni pa ste važen činitelj tudi vi, i n zatorej p o t r e I) u j e vlada tudi vasi Ali vam nočemo danes diktirati ničesar, ker smo u ver-jeni, da ste se povspeli na višino rodoljubno dolžnosti in svoje lastne velike odgovornosti. (1e Vam je kedaj trebalo bistrega vida iu zdrave razsodnosti, treba vam jc jc sedaj, da ne poreče svet danes ali jutri, da so veliki trenotki zalotili majhen r o d !
Brigajmo se za domači narodopis!
(Rojakom v previlan-k napisal M. P. Poilkrajec.) (Dalje.)
Se bolj pa prosu ne človeka, ako pomisli, kam je šla ta krasna narodna noša, kam so izginili oni krasni »furmi« od avb. Za majhno ceno ugrabila je te umetnine brezsrčna roka mestnih zlatarjev, ponajveč Židov. In prav takisto se je zgodilo s pečami in drugimi lepimi pleteninami, ki jih je vezla prosta kmečka roka, ki pa je po višem nav-dahnenji stvarjala prava umetelniškn dela.
Vendar nam v tem oziru ostaje nekaj tolažbe ! Niso se šc pogubila vsa naša lepa narodna oblačila. Še se nahajajo trdni kmetski domovi, ki hranijo obilo lepih, umetelniški vezenih peč, ki hranijo kožuhe, na hrbtu opisane krasnimi, iz virntmi cvetlicami itd. Toda skrajni čas je, da se rešijo te stvari. Treba jc povedati ljudem, kako imenitna so ta oblačila, nagovarjati jih treba, da jih ne smejo zavreči, da naj jih čuvajo iu hranijo kakor svetinje našega naroda. Lepo polje imajo tukaj duhovniki, učitelji, dijaki; ti naj odpirajo ljudem oči in jemljo žnjih luskine, ki jim zabra-njujejo, da ne vedo in ne vidijo, kaka imenitnost tiči v teh stvareh. Posebno vel: ko zaslug pa si o tem pridobi vsakdo, ki ume fotografovati ali risati. Tak naj fotografujo in nariše ta starodavna naša oblačila! In te fotografije in ti narisi naj bi so pošiljali posebnemu narodopisnemu odboru, ki naj bi se osnoval v »Matici Slovenski« v Ljubljani, ali tudi sam za-se. Ustanovitev taccga odbora bi bila zopet lep korak naprej v našem prosvetnem gibanji; položil bi se tako temelj, na katerim bi se svoj čas pozdignil n a r o d o p i s o n muzej, kakoršnega je tako srčno želeti. Pa ni smeti ničesar odkladati, nič čakati ! Na noge naj stopijo možje, ki imajo veselje in zmožnost za to — in takih jc vendar dobiti — in ti naj nemudoma in sveto gorečnostjo vzamejo to stvar v roke! Nikar pa naj mi ne pride kedo, ki hi rekel: Saj imamo deželni muzej v Ljubljani in tam je spravljenih nekaj tacih stvarij. Outi je res, da se hrani par komadov to stroke v deželnem muzeji, a to jc tako neusmiljeno malo, da nas mora hiti v resnici sram. Na noge torej prijatelji našega narodopisa!
Prehajam k našim domačim slovenskim stavbam! Seveda jih tukaj takoj kar sto zavpije in zajavka: molči o slovenskih stavbah, saj tacih ni, v nas je v tem oziru vse tuje! Skoro podobno bi bil pred kratkim časom govoril tudi jaz v svoji slepoti. Pa srečno naključje me je zadnje dni združilo in sprijateljilo z možem, ki je • tehnik in sam temeljito poučen o toj stroki. Iu ta mi jo odprl oči! Spoznal som, koliko bogastva, koliko pristnih izvirnih slovenskih izdelkov najdeš širom slovenske domovine, izdelkov, ki spadajo v stroko stavbarstva. Potruditi se treba malo naokolo po našem svetu, napeti bistro svoje oči in gledati različna stara vrata, paže na kozolcih, hodnike na starih ' hišah itd. Človek mora kar strmeti, koliko finih i rečij je tu najti. In kodo jc bil tvoritelj teh lepih | stavb? Xe mizarji in tesarji, ki so se učili po mo-: stili. Priprosti kmetski mizar in tesar je to bil, ki I ni pogledal bogve kako daleč preko ineje svoje ! rodne župnije, ki so ni nikjer naobraževal v svoji
stroki. Tmel pa je bister, umetelniški razum, imel je spretno roko, ki je umela ročno delati, in ta je stvarjal ta umetelniška, izvirna dela, spočeta v njegovi duši in izvršena po višjem, notranjem povelji. In prav tako, kakor za našo staro nošo, briga naj se vsakdo, pa naj si bo učitelj, dijak, duhovnik, risar, fotograf, za te prelepe naše domače izdelke iz stroke slovenskega stavbarstva. Vse te stavbe treba opisati, še bolje narisati in fotografovati, in vse t«) bi bil zopet prekrasen oddelek za naš narodopisen muzej. In tam, v tem muzeji, bi se pokazalo, kaj ume stvarjati slovenski kmet, slovenski samouk, ki jo o vsej svoji priproščini in revščini prav, poklican, rojen umetelnik. Potem bi so prepričali, da imamo Slovenei tudi svoje izvirno, pristno domačo stavbarstvo, in s tem večim ponosom bi se ponašali, da smo sinovi rodu, ki je v resnici tako obdarjen od Stvarnika: pa naj si bo v glasbi, v pesništvu, pisateljevanju, ali v kiparstvu, slikarstvu ali stavbarstvu, ob kratkem, na polji lepih u m e t e 1 n o s t i j.
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
K položaju. Z Dunaja nam pišejo: »Wiener Allg. Zeitung« piše o položaju: V avstrijskem parlamentu počenja se sedaj sukati — parlamen-tarično. Debatira se, drže se govori, četudi sem in tja precej ostri; nič nujnih predlogov, nobenih obtožb ministrov, nobenih poimenskih glasovanj. Opozicija se ne pojavlja več razbijanjem pultov in li-nealov in kdor bi ustopil danes prvikrat v to slavno hišo, bi menil, da ima Avstrija faktično — svoj parlament.
Mi nismo optimisti. Tužna minolost nas sili dvomiti na boljši bodočnosti. Toda jedno jc gotovo. Pot za ozdravljenje naših parlamentaričnih razmer se jc nastopilo: mora se jo prehoditi tudi do kraja.
Parlamentarično razpravljanje o »pogodbi« sc jc počelo. Debate so jako žive. Opozicija izkorišča do dobra svoje pravo s tem, da ostro napada vlado. Toda parlament funkcijonira in ta — prikazen je neizmerno važnosti.
Samo jedno vprašanje jc : ali je opozicija vzbudila parlamentarizem le k navideznemu življenju ? Ali ima namen dopustiti, da preido »pogodba« faktično vso faze parlamentaričncga razpravljanja ? !
Ponovno so se javljale trditve, da opozicija ni skušala ovirati prvega čitanja predlogov o pogodbi le radi tega, ker namerava tem potom povzročiti temgotoveje ponosrečenjo pogodbe. O p o z i o i j a da nima resnih m i s 1 i j s pa r l a m e n ta r i č n i m bojem za pogodbo; vse nje delovanje da je le navidezen manever; o b s t r u k c i j a da ni odstranjena, ampak le odložena.
To bi bilo skrajno, to bi bila opozicija frivo-litete, ki bi bila brez primera v zgodovini parlamentarizma. Sicer uismo postali omehkuženi po dogodkih v parlamentu tekom zadnjega leta — toda tako tartuferijo smatramo vendar za nemogočo. Mislimo, da sc ne zgodi to, nego da bode sledilo prvemu čitanju pogodbe tudi drugo. Kadi tega smo prepričani, da prvo čitanje pogodbe ni bil navidezen manever in da opozicija ne bode zbijala frivolne šale s tako resnimi stvarmi. Upanje jc tu, da pride avstrijski parlament zopet do spoznanja svojih dolžnosti. Torej: parlament še ni zgubljen«.
Z Dunaja poročajo, da je bil grof Thun že odločen, da poda svojo ostavko, toda cesar da je izjavil, da ne bi mogel vsprejeti demisije. Cesar da je po v d ar j al tudi, da treba iskati modus v i ven d'i z d os ni e o. To jc nagnilo grofa Thuna, da je opustil misel o odstopu in jo pričel pogajanja z desničarji. O vspehih teh pogajanj ne vemo druzega, nego da se iste nadaljujejo. Težavo da dela jeden del Cehov, ki se ne morejo odločiti, da bi glasovali za nagodbo. Današnji »Piccolo« potrja, da je tudi slov. državni poslanao Povše v kombinaciji za ministerstvo poljedelstva.
Državni zbor. O včerajšnji soji smo že sporočili na kratko med najnovejimi vestmi. Nemški nacijonalec Girstmaver, je rekel, da je minister Kaizl govoril tako, kakor da je ogerski minister. Manjkalo da mu ni druzega, nego uniforma hon-vedov. Tudi poslanec Men gor je ostro kritikoval stališče vlade glođe nagodbo in je potem srečno dospel zopet do — jezikovnih naredeb. Po Men-
gerjevem govoru »e je prekinila razprava. Čudno je, kako »e zdaj gospoda razgrevajo za »dobro pogodilo« z Ogersko, kakor da niso bili oni, ki so izročili Madjarom vso moč v roke, kakor da niso oni izročili vseh narodnosti na Oger-s k e m pod nož Madjarov, kakor da niso vsikdar izdajali avstrijskih koristi, da so le s pomočjo Madjarov mogli hraniti nenaravno nadvladje v Avstriji, in kakor da ne hi bilo gotovo, kakor je Itog v nebesih, da hi tudi sedaj izdajali avstrijske koristi, ako bi oni sklepali pogodbo: ako bi bili oni — ministri ! /a to jim gre, k polnim loncem bi radi nemška gospoda; vsa skrb, ki jo kažejo za ubogo ljudstvo, pa ni druzega, nego — hinavstvo!
Med raznimi interpelacijami je bila tudi ona posl. a g inje in Spičiča o dogodkih na Primorskem. Prepričani smo, da sta temeljito raztrgala vse — fantazije in pripovedke llortisa in tovarišev. Interpelacijo priobčimo doslovno.
Domače vesti.
»Naprjed«. Živo zanimanje našo mladine za kulturni in materijalni razvoj naroda, vspodhudilo jo visokošoloe Istre in Trsta z okolico, da so bc združili v posebnem društvu, ki bi omogočilo izvrševati željo po dejanskem sodelovanju v prospeh naroda; seveda: v kolikor to dopušča najvažneji poklic dijaštva.
V ta namen sc je ustanovilo osnovnim shodom 18. min. m. v Opatiji akad.-ferijalno društvo »Naprjed«. Upamo, da skoro prepičla udeležba ni izražala pomanjkljivega zanimanja. Prisotni so bili iz večine akademiki najbližje okolice; onim sosednih otokov je zadostovalo, da so izrazili svoje so-glašanje in so v navdušeni brzojavki opravičili svojo odsotnost. Vzpodbujevalnim pozdravom spom-nil se je zbranih tovarišev tudi dunajski »Zvonimir«.
Po obširnem izvestju pripravljalnega odbora, ki je utemeljil potrebo taccga društva ter naslikal bogato niz tacih točk v narodnem življenju, kjer se ponuja lepa prilika za vspešne pomoči, pretresal je zbor v razširni debati več vprašanj, ki se tičejo poslovanja društva in potrebne premembe pravil, ter je konečno naročil odboru, da to dovrši tekom šolskega leta. Ustanovljenje društva jc zavleklo slavno namestništvo s tem, da ni hotelo potrditi prvotnih pravil, češ: Bog si ga vedi kaj pomenja to čudno ime »Radovan« (kakor sc je mislilo poprej nazvati to društvo), morda se misli celd ovc-kovečiti ime kacega krutega hajduka, kijev »nekdanjih žalostnih časih« plašil bosanske bege? In »O tempora, o moreš« : kaj, da bi se »svobodni akadomiški državljan« bratil in eel<5 v svoje društvo vsprejeinal ponižnega učiteljiščnika in neizkušenega abiturijenta! Ne, da bi se tako nerazumno kršil takov, na starodavnih tradicijah sloneči društveni red, tega nikakor ne smo dovoliti nadzorna oblast!
Iu tako je potekel čas brez dela do zvršetka počitnic; tem nujneja potreba pa nastaja sedaj, da toliko odbor, kolikor posamični členi marljivim pripravljanjem tekom vsega šolskega leta podprejo gmotno in moralno svojo društvo, da začne čiin prej izvrševati svojo nalogo, ki obstoji v temeljitein spoznavanju in proučavanju vseh pravih potreb našega naroda.
»Naj Mu vskrsno vstajenja dan!«
Čitateljem! Ker se podlistki večinoma či-tajo sproti in se poizgubljajo potom, sklenili snu>, da bodoino odslej ponatiskavali isto v posebnih knjižicah, da se tako ohranijo čitateljstvu. To potrebno smo uvideli posebno na krasni zgodovinski povesti »Čuvaj so senjske roke!« iz peresa divnega pisatelja hrvatskega, Avgusta Šenoe, katera soje tako priljubila v obče, da je že prevedena v mnoge jezike. K temu je pa pripomogel tudi zares lepi in gladki jezik gospoda prelaga-telja, na čemer mu tu izrekamo zasluženo priznanje. Ker bodemo izbirčni v spisih ter bodemo gledali, da bode »Edinost« prinašala edino lc zanimivih povesti, in ker bodo ti ponatiski jako v ceno, nadejamo se, da bodo ti naši podlistki dobro došli čitajočemu občinstvu.
TJ redu i št v o »E d i n osti«.
Kdo napadat! Danes ob s/1l. uro je šlo več novincev iz Lonjerja mimo magistrata povajo
po slovenski. Prav pred magistratom so bili nekateri tako neprevidni, da so vskliknili »Živio!« Da bi ne bili storili tega! Hkratu seje nabralo za Lonjeroi kakih 300 oseb, ki so šle kričaje za njimi do trga Giuseppina. Tam je laška sodrga začela vzdigati palice nad okoličani; poslednji — kakih 16 glav — so se postavili v bran, kolikor je bilo možno, tako, da je prišlo do krvavega pretepa. .lednega Lonjorea so morali z vozom prepeljati na zdravniško postajo.
Kdo napada ? vprašamo še enkrat. Res je, da so novinci na potil v voJaSilleo, peli in res je, da so vskliknili parkrat »živio«, ali je pa to res takov zločin, da jih napadajo mestni pobalini kakor kaki tolovaji in da provzročajo krvave pretepe! Ali čemu bi se razgrevali! Nocoj že bode v »Picoolu« drzna falzifikacija — in naši Lonjerci bodo sojeni in obsojeni v Trstu in na Dunaju.
Demonstraciju »11 ka-ll!! Iz Kozino nam pišejo: Na mirnih, povsem slovenskih tleh hočejo že Italijančiči kazati svoj — pogum (ki pa je le sad njihove slavne kulture) sramotenjem slovenskega življa. Dogodek, ki sc je pripetil v Kozini minole nedelje — ob prihodu prevz. vladiko tržaškega na kanonične vizitaeije — ni bil mogoče toliko naperjen proti došleeu, kakor proti pozdrav-ljajočim, češ, vrednost zbranega slovenskega občinstva naj se sodi po individuvu, našemljenem po kroju moderne gospode.
Omenjen fantd iz Podgrada, voznik dveh italijanskih gospodov iz Podgrada, vel se je ob dohodu škofovem jako demonstrativni) in sc jc pozneje izrazil, da je dobro plačan za ta dan. Jednoga od omenjenih gospodov jc vprašal domačin — uga-nivši njihovo nakano in naglašujč podlost takega postopanja: kako bi sodil, ako bi bil prišel po-reški škof. In dobil je odgovor: »O tedaj bi prišel jaz sam«. Po vrhu še ta drznost! Ljudstvo je bilo razdraženo, a vendar je odnesel oni pobalin zdrave pete. Sploh se čutijo na kozinskem kolodvoru tujci domače in gospodarje. Slovenske besede ne čuješ od uradnikov, ki tudi niso zmožni našega jezika, dasi sem že večkrat po Vašem cenjenem listu trkal na vrata odločnjoče gospode. — Toda .... mogoče, da nas osrečijo še s kitajskimi uradniki.
»lVIr werden sehon purlflzlercii«. Jih že
iztrebimo — tako nekako se je izrazil — kakor se nam poroča — neki profesor in zajedno veliki German na tukajšnjem državnem gimnaziju, ko jo govoril o velikem številu učencev, vstopivših letos v prvi razred. Mi smo gotovi že sedaj, da bode slovenska stran ona, na kateri hi hotel gospod profesor »purifioirati«. Kaj kc bi se res začeli purifieirati vsi gimnaziji na slovenskih ali jezikovno mešanih tleh od — takih profesorjev ? !
Iz-pred sodlsČa. Včeraj se je zopet vršila razprava proti več obtožencev radi zadnjih izgredov, Obsojeni so bili radi javnega nasilstva: 4t)-letni Anton Pečar; 43-letni Kari Petrič; 37-letni Ivan M. Barctto; 18-letni Jakob Godina; 52-letni Anton Kokorovič; 20-letni IvanGermek; 17-letni Raj m ud Godina; 44-letni Anton Oropajo in sicer prvi na 15 mesecev, drugi na 14 mesecev, četrti na 8 mesecev, šesti na 10 mesecev sedmi na 7 mesecev in ostali trije vsaki na 13 mesecev ojstre ječe.
Obtoženci so razbijali in grozili v gostilni nekega Italijana v ulici Giulia. Za nas je vclepo-membno to dejstvo, d a so vsi o b toženci, i z-vzemši jed nega ali dva, somišljeniki nam nasprotne m a g i s t r a t o v o stranko!! Jeden njih se je hotel celo sklicevati na svoje italijansko mišljenje, češ: kako bi bili mi proti Italijanom, ko smo vsi dobri italijanski patrijotje ' — toda predsednik mu jo hitro zabranil govoriti o tem.
Na daljo so bili obsojeni radi izgredov:
21-letni Ivan Turk iz Trsta na šest tednov ječe;
23-letni Alojz Žerjav iz Rihembcrga na teden dni ječe;
26-letni Avgust Maier in 23-lotni Josip Jo-sernieh iz Celovoa na tri dni zapora. Oba obtoženca sta Nemca in sta izjavila tudi v svoje upravičenje, da urneta samo nemški;
14-letni Ivan Adamieh tudi iz Trsta je bil obsojen radi javnega nasilstva in tatvine. Radi njegove mlade dobe pa so ga postavili pred sodnika okrajnega sodišča. Dobil jo dva meseca ječe.
Oglejmo si torej vse te obtožence! Deloma so bili naši narodni nasprotniki — če tudi naše krvi — o katerih je gotovo, da so razgrajali le v ta namen, da so razgrajali, ne pa zbok slovenskega šovinizma ; drugi so bili pravi in pristni laški Tržačani; dva sta bila Nemca, in o onem iz Rihemborga ne vemo, kaj jc po svojem mišljenju. Krgo: razgrajali so slovenski odpadniki proti Italijanom, Italijani proti Italijanom in Nemci proti Italijanom!! AH niso poučna ta dejstva, ki j i 1» spravljajo na dan razprave?! To jedno je dokazano vsaj kakor boli dan: zavedno slovenstvo ima čiste roke na teh izgredih!!
100.000 kron 25.000 kron in 10.000 kroa so glavni dobitki velike jubilejake razstavne loterije. Opo zarjamo na&e čitatelje, dn ne ti dobitki izplačajo tudi v gotovini r samo :iO°/0 odbitkom.
Koledar.
Danes v sredo 5. oktobra : Placid in tov., Gala.
Jutri v četrtek ti. oktobra: Hruno, spo/,.; Fida. dev. muč.
SolnČni:	Lunin:
Izhod ob (i. uri 9 min.	I/.hod ob 7. uri fiti min.
Zahod „ 5. „ 2«. „	Zahod „ 1'2. „ ;18 „
Ta je 41. teden. Danes je 277. dan tega leta, imamo torej Se b8 dni.
Različne vesti
Žalostna povrnitev. Žalostna je povrnitev španskih vojakov. Ti nesrečneži nosijo na sebi vse sledove, ki jih zapušča borba z boleznijo, gladom in podnebjem. Iz Španske jc odšlo na Kubo in v v Portoriko 2,'30.000 mladih ljudij. Poginilo jih jih jc preko 00.000 ; 9°/0 od teh je končalo največ na rumeni mrzlici in na sušici. Preden je bila končana vojska, sc jc vrnilo 50.000 obnemoglih invalidov in izmed teh jo bilo ranjenih le malo število. Odkar se jc končala vojna, sc jo vrnilo 20.000 vojakov ponajveč iz Santijaga. V kakošnem položaju so vojaki, je razvidno iz tega, da so morali vreči iz vsake ladije iz poprečno vsaki dan po deset mrličov. Tako so jo n. pr. iz ladije »brat smrti« od 1300 potni kov-vojakov pometalo v morje 127 mrtvih; iz neke druge sejo vrglo 102 trupel od 1400 potnikov, a iz tretje HO od 1000, ki so se vozili v svojo staro domovino. Lahko si jc misliti, kako žalostni prizori sc dogajajo pri izkreovanju, koje izdahnilo toliko bojevnikov od parobroda do bolnice in ni sc čuditi, da so Spanjci za nekoliko časa pozabili na finance, na politiko, na mirovno pogoje in na vse ostalo.
Židovska nesramnost. Neki poljski list poroča : Soproga bankirja J. v Lvovu jc čitala nekje, dn so pariške dame, ki hočejo dolgo ohraniti lepoto, kopljejo v mleku. To poskuša sedaj tudi ona. Vsako jutro zgodaj so pripelje pred bankirjevo hišo mlekarski voz neoega židovskega liferenta. Sluge neso posode z mlekom v kopclj, kamor pride lepa bankirka kopat sc za četrt ure. Po kopelji gre bankirka še nekaj časa spat, slugo pa stočijo mleko zopet nazaj v posode in mlekarski voz se odpelje v mesto na trg, kjer se proda vsak dan vso mleko. Bankirka plača za »posojeno« mleko dva goldinarja na dan.
Iz leta 1830. Tistega leta, ko jc bil rojen naš presvitli vladar, poplavila je voda dunajska predmestja. Več tisoč ljudij jc izgubilo imetje, 70 ali še več jih je utonilo. — Žena nekega izvoščeka jo postavila svojih pet otrok na mizo, da bi odvezala konje v hlevu. Ko jo prišla venkaj, niso ji dali valovi, da hi dospela v hlev. Ko so je vrnila naglo zopet nazaj, že ni mogla več v sobo; vse prjzadevanjo je bilo zastonj. Slišala jo otroke kričati, no da hi jim mogla priti na pomoč. Kričanje jo polagoma utihnilo in mislila jc že, da so otroci našli — smrt. — V neki hiši, kjer jo stanovalo več družin precej tesno vkup v jedni sobi, skoči neka žena, katero so vzbudili šumeči valovi, pokonci in hoče venkaj; ko zagleda vodo, hiti nazaj, da bi rešila svoja otroka. Zgrabi dva in ju ponese na podstrešje; to se je godilo v temni noči. Ko sc zdani, vidi, da je rešila dva — tuja otroka; njena sta utonila. — Drugi revni ženi, kateri sta bi bila izročena v varstvo dva najdenčka, so vrgli vrv, da bi se rešila. Ker pa ni hotela otroka prepustiti njuni osodi, ni se mogla pozneje več rešiti in utonila je z najdenčkoma vred. — Ilaz stolp cerkve sv. Štefana sejo videlo Moravsko polje kakor morje, iz katerega se je dvigal le sem pa tjo kak zvonik ali kaka visoka stavba. V teh dneh splošne bede je pokazal zlasti cesarjevič Ferdinand
»voje usmiljeno uree, tla ga je vko občudovalo. V neki hiši, ki je bila polna vikIo, je našel otroka, ki je eejK'1 onemogel in zapuščen na neki omari; roditelja »ta mu bila utonila. Cesarjevih vzame plakajoeega črviea v svoj voz in se pojtelje ž njim v mesto; spremljalo ga je veselo vriskanje množice. I>al je otroka vzgojiti na svoje stroške. Priljubljenost eesarjeviea je vzkipela vsletl tega do navdušenosti za vso cesarsko hišo.
Narodno gospodarstvo.
1'oroHlo rav nateljstva „Trgovske-obrtne roiflstrovaiie zatlniire v (Jorlei*" z neomejeni in
Jamstvom, za opravilni mesec septembra 1HHM.
1.	število zadružnikov dne 1. septembra 1H08. , . . fllK Naraslo tekom meseea za........
Padlo tekom meseca za......... —
Število zadružnikov dne t. oktobru je znaSalo . . 942
2.	Število deležev dne 1. septembra......lf>rt.r>
Priraslo deležev tekom meseca...... 49
Odpadlo „ „ „	...... —
Število deležev dne 1. oktobra je zna&alo . . . 1714
3.	Svota vplačanih deležev do 1. septembra kron 6l>2%'70
t, n „ tekom meseca . „	77H41—
„ izplačanih „ „ „ . „	—
Svota vplačanih deležev dne 1. oktobra kron	74(>7!>-70
Svota podpisanih deležev po 150 gld. . kron	ft 14200'—
4.	Predujmov je bilo izplačanih 1. septembra kron 1061'3(5
Priraslo tekom meseca.........'14148-71}
Odplačalo „ „ ................1795'—
Stanje predujmov dne 1. oktobra . . . kron	22Hf>4?-Q8
r». Dopolnilni zaklad znaAal je 1. septembra . kron 9158-38 Tekom meseca doplačalo se je ... ,, 1530-85 Stanje dopolnilnega zaklada 1. oktobra kron l()t>8i)-2;i •>. Do konca meseca prosilo je 499 prosite-
Ijev za predujme v znesku .... kron 3f>587l>-08
Dovolilo se je v znesku....... 1166602-46
Izplačalo „ „ ....... 245414-4«
7.	Hranilne vloge znafiale so 1. septembra . kron 126257'fiO
Vložilo se je tekom meseca...... iy4oo-—
Izplačalo „ ......... 3663-32
Stanje hranilnih vlog dne 1. oktobra . kron 140001-18 v 128 knjižicah povprek po 1063 kron 78 vin.
8.	Gotovine v blagajnici 1. sept. in pri
poStni hranilnici........kron 5100-24
Svota prejemkov tekom meseca in pri
poStni hranilnici......... 49515-52
Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni
hranilnici............. 45442-til
Saldo v blagajnici dne 1. oktobra in pri poStni hranilnici........kron 9173-15
9.	Denarnega prometa blagajnice od dne
1. septembra do dne 31. septembra . . kron 100058-37
Hranilne vloge obrestujejo se po 41/,0/0. Lastna glavnica v podpisanih deležih . kron 74079*70 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah. . „ 14000418
Razmerje 1 : 2.
Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajfti čas na menjico se obrestujejo po 5-720/o. — Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek ob Sesti uri.
Uradne ure so od 9—12 tlopoludne in od 3—4 po-poludne vsaki dan.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj f>. Danes o vsprejemanju predsedni-štva obeh zbornic je izrazil cesar željo, da bi se nagodbene predloge rešile čim prej.
Dunaj 5. Tirolski poslanec Kohracher je izstopil iz katoliške ljudske stranke, ker njegovo postopanje ni več odgovarjalo nazorom stranke.
IMinaJ ;>. V današnji seji zbornice poslancev je interpcloval poslanec Gambini radi dogodkov v Poreču.
Dunaj 5. Nj. Veličanstvo cesar je sprejel danes predpoiudne najprej predsedništvo gosposke zbornice in potem preilsedništvo zbornice poslancev, da sprejme njiju izraze sožalja.
Dunaj 5. (Zbornica poslancev.) Seja se je pričela ob 11. uri in pol. Predsednik je prijavil, da je bilo predsedništvo zbornice danes sprejeto od Nj. Veli Čanstva. Cesar da je milostno sprejel izjavo sožalja zbornice ter je naložil predsednišfcvu, naj izreče zbornici najtoplejo zahvalo.
Na to je prešla zbornica na dnevni red, namreč na prvo čitanje nagodbenih predlog. Začel je govoriti poslanec Uoser.
Mej došlimi spisi jc tudi dopis ministerskega predsednika, javljajoči, da jc cesar vsprejel demisijo ministra za trgovino dni. Hiirnreuthcrja.
Dunaj f>. Kvotna deputacija je izvolila svojim načelnikom grofa Sohonborna, poročevalcem
dra. Heera ter je sklenila soglasno, da se bodo razprave nadaljevale dne 10. t. nt. v I»udimpešti.
Dlinaj 5. Izvrševala i odbor desnice je naložil štirim členom svojim, da prijavijo grofu Thunu zahteve desnice. Od okolnosti, kakor vsprejme gnd' I hun te zahteve, bode odvisna oso<la nagodbe z < )gersko.
Dunaj a. Danes prerlpoludne so se zbrali v skupno posvetovanje Mladočehi in češko plemstvo. Na posvetovanju jc I>i 1 navzoč tudi finančni minister dr, Kaizl.
Dlinaj f>. Danes je imel baron Dipatili dolgo posvetovanje s svojimi somišljeniki in pozneje s grofom Thuiiom. Na to sta bila sprejeta v avdi-jenei grof Thun in baron Dipailli. Takoj po av-dijenei že se jc doznalo, da jc baron Dipatili imenovan ministrom, /a sedaj menda ni pričakovati diuzih sprememb v ministerstvu.
Dunaj .r». Imenovanje barona Dipnulija ministrom za trgovino je že dovrše na stvar. Danes je bil Dipatili sprejet od cesarja, ob kateri priliki mu je cesar prijavil to imenovanje.
lillriiinpeštu i"). Zbornica poslancev je vspre-jela soglasno in brez razprave zakon za innrtiktl-laeijo spomina cesarice in kraljice Elizabete.
Pariz 5. List »Mattin« hoče vedeti, da se je generalni prokurator Maunu odločno izrekel za revizijo procesa Drcyf'us.
katere imajo znanje vsprejmejo se takoj za prevzemanje naročil na patentirane proclinete. Visoka provizija ali stalna plača se garan-tuje. Ponudbe je poslati na
Fr. Ham&ček,
Praga 1184-11_
Cvet proti trganju.
(Liniment caspici).
Preiskniano mazilo — odpravlja l»olečine pri kostibolu, trganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom HO nvč Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Marij! Pomagaj4' Ph. Mr. M. Leilsteka r Ijiibljani.
Stenografa in pisarja
veščega slovenskemu, nemškemu in italijanskemu jeziku, vsprejme takoj odvetnik
dr. Gustav Gregorin.
Plača po dogovoru.
Rinnione Aflrialica fli Sicnrta y Trstu
zavnruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva drusiva dne 31. deccmbra 1892.:
Glavnica druStva......gld. 4,000.000-—
1'remijna reserva zavarovanja na
življenje................„ 13,826.846-98
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju..................„ 1,682.248-29
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju............„ 49.465-07
Reserva na razpolaganje ...	„ 500.000-— Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (A) . .	„ 088.822*42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (It) . .	„ 248.881*88 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje ...	„ 500.000-— Občna reserva dobičkov ...	„ 1,187.104*8<»
V rad ravnateljstva : Via Valdlrivo It. 3, (v lastni hlil).
GAS8A Dl RISPARIIO TRIESTINA
(Tržaška hranilnica)
Sprejemlje denarno uloge v bankovcih od W> nvč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opo-ltulne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opo-
ludne. Obresti na knjižico......
Plafcuja vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 8 dni in zneske preko 1000 gld. pa 5 din. Eslcomptuje meujlco domicilirane na tr-
iaikem trgu po..........
Poaojuje na drž. papirje avstro-ogerske do
8°/,
1000 gld. po . . •.........
Višje zneske od 1000 do f>000 gld. po . Daje denar proti vknjižeuju na posesti v Trstn. Obresti po dogovoru.

I
^ )ktol>ra
Dunajske SP6Ck6 po 50 nč PrtPoro®^o:(V"lslN»l>(,.J{ol»,,i«N_AIessa>idr«Levi, Mamil &
1.	glavni dobitek
2.	glavni dobitek 25.000 It. glavni dobitek p ftSl
v gotovini z odbitkom 20°/0
oitip., „Mernirlo Trietitino", Nenmunn, (Jiuseppc Zoldaii in Eurico Keltifl'manu.
CarI Greinitz Neffen
Na Corsu Štev. 33.	podružnica Tr3t. Plazza della Legna 2.
Železo in razno železno b!ago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
iPflT" predmetov za stavbarstvo,
traverze, zaklepe, železo za kovače in fa^on, stare železnične šine, držaje
in ojjraje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopeli in stranišč,
peči in štedilna ognjišča,
kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne metle in jrei o p j eni varne Mat«
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.