(rtiDA JO KOMUN n n ? Na svetu se je po končani vojni z Nemčijo in Japonsko po¬ javilo mnogo težkih vprašanj, ki jih je troha temeljito rešiti, 6c hočo svet v resnici zaživosti vsaj nekoliko boljšo dobo, kot se nam kaže po prvih mesecih miru. Ta vp .a žanje, morajo rešiti pred/sem sile zmagovalke ob pomoši vseh narodov sveta: zakaj mir je tako svetoven ; da bi majhna praska kjorsibodi na svetu takoj zopet razplamtela po¬ žar, ki bi bil še stokrat hujši od pravkar minulega. Pomislimo sarm na novo iznajdbe na polju oborožitve 1 Prav zaradi tega pa, ker pri rešitvi splošnega svetovnega miru mora sodelovati ves svet, smo zadnje tedne intenzivnega diplomatičnega delovanja priba naravnost mrzličnega tekmovanja interesov in prestižev« Vemo, da so se z ozirom na nastala vprašanje, takoj po voj¬ ni izoblikovale razne skupine gledišč, ki pa jih v glavnem lahko zberemo v dve glavni, odločujoči miselnostit demokratska in boljše- viška dasi si ravno slednja, ki jo iz prakse poznamo kot najbolj totalitarno v vsakem pogledu, lasti patent demokratičnosti do to¬ likšne mere, da postaja že smešno, če nočemo uporabiti bolj primer¬ nega, ostrejšega izraza. Med tem, ko res demokratično gledišče za¬ padnih velesil gradi reševanje na včasih že preveč tehkovostnem upo¬ števanju dejanskih prilik, boljševiška miselnost prilike najbolj brezobzirno potvarja in vodi grobo politiko izvršenih dejstev. - Prav t/iko je z vrednotenjem problemov in prilile,, Med t ko smo priča včasih že preveč dlakocepski natančnosti in obzimos ~ pri podajanju stanja s strani zapadnih demokracij, se bol jševišk:'- poročila ostro oddaljujejo od realističnega prikazovanja stanja . prehajajo v pritisk, če že ne v odkrito grožnjo. , Poglejmo samo nekaj poročil o zadnjih diplomatičnih do¬ gajanjih na svetu in o dogodkih, ki napolnjujejo vsebino svetovne časopisja. Pred menoj ležita dve številki ljubljanske "Ljudske pri- vice," glasila komunistične partije Slovenije, kateri list črpa vsa svoja poročila iz uradnih sovjetskih poročil in sovjetskih listov. "Lj.pr." prinaša sedaj v vsaki nedeljski številki mednarodni poli¬ tični pregled, ki pa ga gradi na izključno sovjetskih uradnih in ča¬ sopisnih virih, ki jih prinašajo sovjetski časopisi "Izvestja","Pr ' da", "krasnaja Zvezda" i.dr. Nekaj sovjetskih komentarjev svetovnega položaja poznan, že po radiju in iz dnevnega časopisja. Tuhočomo odati samo dopolni¬ tev tega, po tofnern smislu komunističnih komentarjev, ki se jih za naše pojme preoozirna zap: .dnoevropska poročevalska, služba, izogiba. ODPOR ZAPADI! 1 H SIL PROTI BOLJ SEVI Z^C IJI. Ce smo doslej bili navajeni samo sovjetskega, namiga- vanja in bolj šablonskega opletanja s "fašizmom", so sovjetski ko¬ mentarji po londonski konferenci zun.min.ist rov, ki se je razletela zaradi trmaste trdoglavosti sovjetskega zun. komisar ja Molotova, ž <2 bolj "točni" v obdolzitvah. Ko zvračajo krivdo za razletelo konfe¬ renco, pišejo dobesedno "Gotovim reakcionarnim krogom, katerih po¬ litika se očituje v različnih kombinacijah, ustvarjanjih različnih' blokov, gotovo ni v interesu, da bi obraz Evrope dobil tudi na te* konferenci demokrati640 obliko." To je za nas vsekakor razvešel; ’ dejstvo* Pomeni, da so brli zastopniki zapadnih " velo sli na korefer* renči bolj uporni gLede^knraimi.&tič-aG pkapanzij.e 7 kot mi^to eht- 3tev.6l. Domači glas ovi, 22. X. 1945 Str .2 Sabino sodimo po nekoliko prevc6 obzirni zapndnoevropski žurnalisti i - Razveseljivo je tudi dejstvo, da ta upor izhaja preti vso,. ie vojske sano, ki drži v svojih arzenalih strašansko atomsko bombo. Saj isti list piše po ''Izvestjih" sledeče, "Glede nekaterih razbi¬ jačev londonske konference, med katero sodi feidmaršai Alison, pa veljajo v celoti besede,ki jih je napisal angleški list "London Star' 5 ki pravi: Med vojno smo mnogo trpeli zaradi klepetavih generalov. Ujih 6en6anje redko pomaga k stvari prijateljstva med narodi." Ko gospode Byrnesa in Bovina, ki jima naprtuje krivdo za razbitje lon¬ donske konference, direktno cbdolžuje fašizma, list piše: "Popolno¬ ma j sno je, da je takoj po koncu londonske konference odšla na delo jnnozica politikov, ki sedaj iščejo krivca, ustvarjajo fantastične bajke in pri tem včasih poskušajo porožljnti s različnimi atomskimi bombami, la gospoda, ki je tako znana iz vseh mednarodnih pusto¬ lovščin,ki je znana po svojem prijateljstva do poražene nacistične Nemčije,ki je znana po svojih razpoloženjih in ustvarjanjih .zapad- nega bloka,skuša zvaliti krivdo neuspeha londonske konference na Sovjetsko zvezo,dasi je vsakomur jasno, da bi ti isti ljudje vzdigni¬ li prav tako krik in vik po svetu,kakor so ga vzdignili ob velikih uspehih,ko je bila sklenjena potsdamska deklaracij a,če bi prišla zd iz Londona deklaracija,ki bi bila v duhu potsdamske," - Vsakemu mn lo politično mislečemu človeku bo jasno, da je v teh ostrih beseda precej več kot navadno namigovanjeI SOVJETI GROZIJO Z DELAVSTVOM. Sovjeti seveda niso ostali samo pri obdolžitvah zaradi poraza na londor. i konferenci. Prava grožnja zveni iz poročila, ki ga je sovjetski t prinesel o ustanovitvi delavske internacionale v Parizu,kar je vp r ravno v čas londonske konference zunanjih ministrov: "V istem tre¬ nutku. ko predstavniki velesil niso mogli najti ne poti, ne rešitve, so našli delavci vsega sveta pot, ki jih je pripeljala do ustano¬ vitve delavske internacionale Te. ■. stanovitev blesteče potr ju j e, da sodelovanje demokratičnih narodov obstoja (!!), živi in se krepi (II). Tako ie bila delavska konferenc?’ v Parizu najdoslednejše in najpcpolnejse zanikanje vseh onih političnih špekulacij,katerih cilj je bil vsaditi v tla klice-bodoče vojno (!!!).- Bolj kot kdaj koli poprej so je cb teh dogodkih pokazalo,kako velikansko moč predstav Ijajo ljudske množice vsega sveta." Ali ni v teh besedah zapopr.uenn grožnja,češ,pazite se, zapadne demokr, cije, s temi množicami razpolagamo mil Posebno.ker' pravi naprej; "Protihitlerjevski boj s Sovjetsko zvezo (1) na čelu . je skoval v svetu enotnost miroljubnih narodov." Tem bolj je to po¬ membno, ker je predsednik sovjetskih sindikatov Kuznecov izjavil,4a svetovna sindikalna organizacija ne smo biti samo organizacija,kp se naj briga za ekonomske prilike delavskega stanu, kakor je to za¬ hteval angleški delegat sir Ualter Citrine, ampak, da "morajo po¬ stati vodilni organi svetovne sindikalne organizacije organizatorji boja proti vsem reakcionarnim intrigam." JiI Kuznecov je tudi izjav" Ustanoviti moramo svetovno sindikalno organizacijo, ki bo lahko zdru¬ žila delavski razred sve|n ter usmerila vse njeg^ove napore v boju za trajen mir, demokracijo, svobodo in lepšo bodočnost človeštva, ' Ali ni to z drugimi besedami ponovljeni stari vzklik: "Proletarci vsega sveta, združite sel"? Toda čeprav obzirni zapadni tisk tega ni jasno nnznač:'. vendar zvemo iz sovjetskega tiska, da vse vendar le ni tako uspeš: ' da je tudi na tem polju Sovjeti ja doživela majhen poraz«. Ta tisk namreč izraža nezadovoljstvo nad sir kalter Cit.rine-om,ki "je Barv oživotvoriti amsterdamsko interhacionnlo, katera le izključil?-’, ser j otsko sindikalne organizacij e n .n k: e: akor. pravi sovjet; s o. tis ; "je bila odsotna ameriška konfederacija..kala,, rarnhijačm ( Domači glasovi, 22. atev. 61. X. 1945. 6tr. 3- delavske enotnosti.” 3 temi dvemi priznanji torej grožnja Sovjetov z organizacijo svetovnega delavstva izgubi svojo vrednost. BF NETIJO NEMIRE PO KOLONIJAH. Zanimiva odkritja nam daje tudi sov¬ je-v.,.k gledanje (6e je to seveda samo gledanje!) na nemire, ki so se pojavili v kolonijalnih deželah. Ko- lonijalni narodi namreč z orožjem v roki zahtevajo svojo neodvisnost in to na Daljnjem Vzhodu (Indonezija, Filipini, Siam, Indija,Birma, Indokina) pravtako kot ob Siodozemlju (Libija,Eritreja). Sovjetski :isk gleda na ta gibanja z izrednimi simpatijami, ki zvenijo že kot grožnje na račun zapadnih demokracij. Vprašanje je seveda, 6e za sa¬ mimi simpatijami ne stoji tudi kaj takšnega, kar se lahko uporablja kot vojno sredstvo??? To bo pokazala bodočnost, kakor bo bodočnost tudi pokazala, kaj bodo demokracije plačale za te sovjetske simpatija TITO PA GROZI S SLOVANSTVOM. Sedaj si oglejmo samo se koristnost iz- ! jave, ki jo je podal maršal Tito, o ka~ kateri v obzirnem zapadnem tiska tudi nismo izsledili sledu, ki pa gotovo ni ostala nezapažeria, Ko namreč Sovjeti na vseh koncih sveta dvigajo proteste, proti ideji zapadnega bloka - posrečilo se jim je same razplamteti strajke,>’ki pa zapadnim velesilam tudi naglo odpi¬ rajo oci, kakor je izjavi,! angleški laburistični delavski minister Isai - , da-je jugoslovanski maršal Tito neprevidne, po nezrelosti dišeče izjave, kot je ta.’:. "Slovani, duhovno zedinjeni, predstavljajo močan branik proti srednjeveškim pohodom na kulturo in človečanstvo. Tesna slovanska povezanost pomeni močno zagotovilo no samo za nepre¬ magljivost Slovanov marveč tudi prepreko kakršnihkoli poizkusov no- •ih pustolovščin, kakršne so bile pustolovščine Hitlerja in Musolini Slovansko poslanstvo ja v tem, da je nosilec miru in nosilec varnost ■ Evropi." Tako je izjavil Tito poljskim, novinarjem ob času londonsl onfor ene e. Tako gledajo Sovjeti! In s tem sama na sebi lepa izjava gubija vso svojo vrednost s slovanskega gledišča, z naSeg demokratične velesile več jiestrpni, tega ra šega gledišča namreč vio-eli, da Ed, ki smo pre¬ ča je naravnost usodna. Tekom gornjih prikazov smo sveta na v e vt. gira j o, t epi\ _ iX ._, — prvi pogled :ae vidimo. Mislim, da ne ugibam prevc nesmiselno, ce trdim, da je ta izjava uradni podpis jugoslovan¬ skega maršala na odpoved pravic do Trsta; 'zakaj - ugotovili smo, da je gledanje demokracij drugačno od gledanja komunistov. Katero gledanje je pravilno, bo ^odocnost zatrdno pokazala še bolj kot sedanjost in preteklost! n M.k/j ino^mkm ZCjdin ona Slovenija, glasilo slov.beguncev v Italiji, pi še v 22.št. £ . j ”0d^anesljive strani smo dobili nekoliko poročil o d vanju Komunistične Parmi j e Jugoslavije (KPJ) v inozemstva, V vseh -•_J. rrl j_1 _ C , v ' _ _ . delo- ^ _ _ __ _ _ _ ___. . s eh de¬ želah, kjer imajo_litovci svoja zastopstva,'so polegloficiolnlh ljudi postavljene tudi tajne trojke, ki pravzaprav vodijo vse delo teh dele gačij in jim dajejo navodila. Oficielna zastopstva so le figure, vcas pa se krijejo tudi s elani trojke. Pred nedavnim so te trojke dobile nova navodila, 3pi so v glavnem sledeča: X * delati je treba z vsemi sredstvi, da se vsi jugoslova- Iz taborišč vrnejo v domovino. Tisti, ki so nasprotniki EP ali morajo izginit l ze prej, preden pridejo na svoj dom. Izjem ne srn' ai niti pri posameznikih niti nri celih družina} vi 'j :i epa 1 n k ‘' 1 pri celih družinah; z vsomi sredstvi delati na to - in tudi Ijud v-o prepriča ti ;• da še Jugoslavija priključi k Sovjetski zvozi? r-r f “1 » , , ' :vo v (jug o s .1 . a v j- j a mo r a jo djl dobita Amerika in Anglija ka" xvah ( Bolgarija, Romunija i vjul; ten ) i zvedeno m to.uro- Doma6i glasovi, 22.1.1945» Štev,61. Str.4. 4. vse nasprotnike OP oz.KP v inozemstvu je treba uni- 6iti; 5. politiki v inozemstvu, ki nasprotujejo OF odn.KPJ, predvsem pa kraljevi zastopniki, morajo izginiti^ 6. povsod je treba iskati stike z inozemskimi komunisti in jih vpreči v pomoč jugoslovanskim delegacijam in njihovim nalo¬ gam. V to svrho je treba poiskati ljudi, ki so pri zaveznikih cenje¬ ni, v resnici pa so tajno organizirani komunisti; 7» po vseh'taboriščih je treba opazovati, kaj se tam dola, in to je treba takoj poročati dalje. Zlasti pa je treba vplivati na edinost med medsebojno taboriš- sovra ž n o to, da se razbije 6 n i k i in ustvari razpoloženje. Treba je tudi ustvarjati sovražno razpoloženje do kralj- in porabiti vsako priliko v ta namen* Enako pa je treba ustvarjati med ljudmi sovražno razpoloženje do Angležev in omerikancev, tako doma kot med 'ugoslovani v inozemstvu.” Prav jo. da vemo za ta navodila, da se bomo znali varo¬ vati pred komunističnimi vplivi. TITOVI KOMUNISTI ZA VKLJUČI¬ TEV TITOVINE V SOVJETSKO ZVEZO.Ze¬ dinjena Slovenija piše v svoji 33. številki: "Višji partizanski funk¬ cionar, ki je prišel koncem maja iz terena v tjubljano, je izjavil, da mm jo silno žal za takšen raz¬ voj v Jugoslaviji, kakršen jo se¬ daj j namreč, da v Jugoslavijo ni vkorakala nnglo-amerikanska vojska ter jo zasedla, temveč,da so za¬ vezniki pre£>uspili vso oblast do¬ mačim partizanom, med katerimi so bili tudi močni oddelki bolgarske in Sovjetske Vojske, grški parti¬ zani, albanski partizani ter ve¬ liko Italijanov. Omenjeni višji partizanski funkcionar je povdar- jal. da mfy je točno znano, da se¬ danja partizanskp oblast dela z vsemi silami na to, da sedanjo Jugoslavijo priključi koij republi¬ ko 5SSR. Jugoslavija bo po zatr¬ jevanju omenjenega partizanskega funkcionarja prav izmoa onih držav, ki so sedaj pod sovjetsko kontrolo, 3ci bo priključena S S Sil. To se bo zgodilo. vprbetno v najkrajšem pa¬ su, najkasneje, pa v dveh letih. NOVI iJSfctCl NA LJUBLJANSKIH ULICAH. Poslednji tegundl, ki pri¬ hajajo iz Ljubljane, pripovedujejo, da z odpadajočim listjem padaj p z drevesa tudi raznobarvni lističi, na kateri^, stoji napisanoi"Dol komunistična diktatura^-"Smrt ko- •vonistom- svobodo naročuj” -”Slo- • unči 7 ste že koda j pomislili, da ,j bila zaradi jtupnikove žrpve qe- .o pod okupacijo Svoboda vec.jn.Jkot -r komunistični demokraciji?" - "Smrt komunistom - živeli slo¬ venski domobranci!” - "Smrt kr¬ vavemu Kidriču - živel general Rupniki" - "še nikdar ni bilo v Jugoslaviji toliko korupcije kot pod komunistično diktaturo!" - "Gorje vam, komunisti, domobranci vztajajo iz groba!” - Poročevalci pravijo, da je teh lističev vedi več in da jih ljudje pridne spr , 1j a j o. Pravt ako prip ovedu jejo,de se je na tablah in transparenti*; s komunističnimi gesli, ki jih jo v Sloveniji vse polno, začerv pojavljati črna roka, tu in tam pa tudi smrtna glava. Na Vrhniki so neznanci preko komunističnega transparenta obesili transparent z geslom slovenskega domobranstva: 5 og - narod - domovina. - Trpiehjc ( e v "svobodni Sloveniji" tolike, a je mučeniški narod moral pa- i. o či. "t/i SAMA*JE 3 LA V PAST. Gospa Bajc Milka, žena nadror .Jožeta j Bajca, ki je bila v Monigu s svo/ jim sinčkom, je kljub opozorilom prijateljev odpotovala v Titovi^ 3 * Njenega moža, ki ga je Gest. po radi anglofilstva odpeljal v Dajp^ u je po vrnitvi OZNA takoj zaprl G* Ga.Bajčeva je mislila, da bo € svojo vrnitvijo v Titovino mo ib rešila. Toda zaprli so tudi n^b , in njpna usoda ni znana. ;■ JDomači glasovi in nekateri y drugi taboriščni listi so se po*' penili , ker ni treba papirja v& kupovati na črni borzi kakor u biro treba doslej, in ker gduN'