IJSKA
TRST, torek 15. februarja 1955 Leto XI. - Št. 38 (2967)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93-808, 37-338
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St 6 III nad — TELEFON »3-10* IN S4-63I — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 1» — Tel. «. 37-338 — OGLASI- od 8-12 30 in od 15.-18.' — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 60, fioančno-unravrri 100, osmrtnice 90 lir _ Za FLRJ za vsak’ mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3200 Vir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210i t»i»t Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozDa bi v j. Ljubljana, Stritarjeva 3-1.t tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 804 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega   D.
NENADNA PONOVNA ZAOSTRITEV FRANCOSKE VLADNE KRIZE
Socialist Pineau dobil mandat l[o neuspelem poizkusu Pilimlina
fftmlin je naletel na težave pri razdeljevanju ministrskih mest - Pineau ^ftvlja, da bo v primeru sestave vlade nadaljeval metode Mendes-Francea
l;„P^IZ' M- - Ko je Pflim-rlatu_£por?il1- da je njegova j, ,* skoraj sestavljena, in da tiKjn,° 1, to^elc Predstavil na-brisu	je nenadoma
trji a„vVda j« danes zju-tikii n , ° sporočil predsed-,ns- ^ju, da mu je nemo-> >, s,estaviti vlado. Pflimlin - nadaljeval s posvetovanji 'n težave so nastale,
f0',edovali°Pazovalci tudi na' raideiitJ*;1’ prav v zvezi z ker Jo ministrskih mest, Wmf*«l. zadovoljiti posa-v vlsa:	pin-	ki so sklenile
n> Dri*! s°delovati. Tako so Pr°tovali€r ?olisti odločno nas-nister .“a bi zunanji mi-z.r Postal Rene Mayer.
Cot/V*' tega je predsednik lističn.l Ponoči poklical socia-Sa 2anr^f .y°d'telja Pineaua in ti vlij ’ daj skuša sestavi-
•5 bo dal Hn^U J® obljubil’ Jutri o.1 dokončen odgovor
danes im ,er’ medtem ko je s pr.8!. vcs dan razgovore iti zd„, niki svoje stranke čer sta ®lmt..osebnostmi. Zve-•tične _‘zvršilni odbor sociali-«a 5k.,-janke in parlamentarce p*a sklenila, da bosta a>Porih ??dprla pri njegovih Varj i' j neau se je razgo-
Mendes-Fran-Vil, 1® Po razgovoru izja-*° boliuz oba ugotovila, da ^Pščit, ? spletke narodne
'H,
e skoraj do kraja uni-
^dnarodni ugred J Fran-
bf4nceije’ da sta z Mendes-JPodjfjJ?, E?v°rila zlasti o go-sai>jih s 'n socialnih vpra-Wh vnr - po.sebno pa o mezd-p5riškihaSanpb ih o cenah, o «anji * sporazumih in o zu-
. \ "a spI“n0’ 'UdovjnJe Pineau izrekel ob-t® za pogum in spret-'i<Cil ,des-Francea ter je po-v? vijj * b° v primeru sesta->i m.; dodaljevai >. njego-doseif	tu da bo sku-
h ki • ne r?lz0^ar& u“ Hlu ga	javno mneni®
; °b delu Mendes-Fran-,e bo trudil, da ,Car . znova pridobi na sv*v n. em področju ugled, kvljania narodne Ut«',,.v določeni meri tirala.
. ar>ier«.. 'iče zunanje politike, ..Pine
Pineau nadaljevati t>(JtP0(iaru ndes-Francea. Na li. r°<iB	'n	socialnem
, Od ,	namerava št da-
Dr dobil	stranke je nam-
p0°blasti)o, naj svoj «,s!Bta|n„'zdela na podlagi * Je 12 83 programa), ki h-Ziktiz-Povembra pripravil tifP^ts-Fr-1- kongres, ko je v&s, na^ce povabil Piši« °- Soo'. ,vstoPi v njegovo Dr?i &‘i - tedaj po-ab?'a Se l*4* zahteve; 1. do strine ,jy°rajo povišati mi-
*to.
toč.
po-
SDr>rtnitev »mezdnih pod-j. 8°Vore. _buda za kolektivne tt«e pkspan7i^°''tikB gospodar-v.„?°večar,i • ki naj temelji
ftSL ih - kreditov za in
, 5lle. . za preosnovo de-, h.-lsgla '-j,,* davčna reforma; litjjzij&keea tev francosko-Ma« . s0ciahPOrazurna ter po-S	napredka	v
4 nk i zatika, ki nai v 'b ratnba I°l°vi trajni mir,
v0di^m sestanv baje na da' tK.jlji -J jku socialistični
tv* din^^ii Potrebo
&_a,nast1čnega vprašanja
v Maroku ter uvedbo socialne politike, ki naj zajamči zaposlitev določenega odstotka mladine, ki bi jo morala podjetja obvezno zaposliti.
Teoretično računajo, da bi moral Pineau imeti podporo 104 poslancev svoje skupine, nato podporo MRP (če bo premagano nasprotje o vprašanju laicizma),	«mendesistične»
skupine radikalov, levega krila socialnih republikancev, večine UDSR in prekomorskih neodvisnih. Toda to so le teoretični računi in dosedanja nasprotja in zmeda v* notranjosti posameznih skupin narekujejo dokajšnjo opreznost.
Na hodnikih narodne skupščine je zavladal rahel optimizem, ker uživa Pineau popolno zaupanje sVoje skupine ter skoraj vseh pristašev Mendes-Francea. Glede vlade, ki jo misli Pineau sestaviti, ni še nič znanega, zdi pa se, da bodo verjetno mnogi dosedanji ministri ostali na svojem mestu in med temi verjetno tudi zunanji minister Edgar Faure. Seveda so to samo domneve, ki do sedaj niso bile potrjene.
V Franciji narašča razburjenje zaradi krize, ki je nastala zaradi predvsem osebnih nasprotij proti Mendes-Franceu. Tisk in tudi javnost ostro kritizirata ravnanje poslancev, katerih glavna skrb je, da si zagotovijo ponovno izvolitev pri prihodnjih volitvah.
Christian Pineau ima 50 let. Prvikrat je bil minister leta 1945 v De Gauleovi vladi. Tedaj se je pravkar vrnil iz koncentracijskega taborišča v Buchenvvaldu. kjer je prebil dve leti. Med vojno je imel važno vlogo v francoskem gibanju odpora. Dvakrat je tajno odšel v London. Leta 1942 so ga Nemci aretirali, a mu je po dveh mesecih uspelo zbežati. Leta 1943 so ga ponovno aretirali in ga poslali_ v Bu-chenwald. Po letu 1945 je bil Pineau od leta 1947 do 19o0 minister je v nekaterih drugih vladah. Po poklicu je advokat in je tudi dober ekonomist. Je pa znan tudi kot pisatelj kr,. medij, pred kratkim pa je objavil knjigo pripovedk za mladino.
LJUBLJANA, 14. — Republiški svet za zdravstvo in socialno politiko je razpravljal danes o predlogu za ustanovitev dveh zdravstveno-znan-stvenih zavodov. Predlog predvideva ustanovitev zavoda za farmakologijo, ki bo skrbel za izboljšanje proizvodnje zdravil in medicinskih preparatov, in zavoda za balneologijo. ki bo skrbel za uspešnejše izkoriščanje mineralnih vrelcev, termalnih kopališč, klime in morske vode.
sta Lahore in Feshavvar. V Karačiju bo predsednik Bayar pregledal pakistanske pomorske sile in se udeležil vojaških vaj, ki bodo prirejene njemu na čast. Razen tega bo predsedniku Bayarju podeljen tudi naslov častnega doktorja khyberske univerze.
Brosiovi razgovori v Washingtonu
W ASHINGT ON, 14. — Italijanski veleposlanik v Washing-tonu Manlio Brosio je danes obiskal državno tajništvo za zunanje zadeve in se sestal s podtajnikoma Livingstonom Merchantom in Robertom Murphyjem. V petek :e imel Brosio dolg razgovor z državnim tajnikom Johnom Foster-jem Dullesom. v prihodnjih dneh pa se bo novi veleposlanik sestal še s številnimi predstavniki raznih ameriških ministrstev.
Poleg vzpostavljanja poseb-
nih stikov gre Brosiu tudi za prve razgovore o raznih italijanskih problemih, zlasti o a-meriški pomoči za izvajanje Vanonijevega načrta. Obenem je Brosio začel že zdaj pripravljati obisk Scelbe in Martina, ki bosta prispela v Wa-shington 27. marca.
VVASHINGTON. 14. — V državnem tajništvu so uradno sporočili, da bo državni tai-nik John Foster Dulles od 17. do 20. marca nr. uradnem obisku v Ottawi.
V uradnih krogih izjavljajo, da bo ta obisk pomenil predvsem «poslanstvo dobre volje«, kot ga ameriški državniki že po tradiciji opravljajo v Kanadi. Dodajajo, da bo Dulles izkoristil svoje bivanje V Ottawi za razgovore o vprašanjih, ki zanimajo obe državi in o svetovnem položaju sploh.
To bo prv' Duilesov uradni obisk v Ottawi.
Hlehrujei/ razgouor z Mendes-Franceuni
Ob povratku iz Londona se je ustavil v Parizu Izjavil je, da odobrava predlog Molotova za konferenco o Formozi - Ustavil se bo tudi v Kairu, kjer se bo razgovarjal z Naserom
PARIZ, 14. — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes iz Londona prišel v Pariz, od koder je pozneje nadaljeval pot v Ženevo. Iz Ženeve pa je nadaljeval pot v Kairo, kjer se bo razgovarjal z Naserjem,
V Parizu je Nehruja sprejel na letališču bivši francoski ministrski predsednik Mer.des France in njegov zunanji minister Edgar Faure. Mendes France je kot predsednik vlade povabil Nehruja na tridnevni obisk v Pariz, ker je medtem njegova vlada padla, sta se oba politika omejila na današnji razgovor na pariškem letališču.
Pred odhodom iz Pariza je Nehru novinarjem izjavil, da odobrava predlog Molotova za sklicanje konference desetih o Formozi. Na vprašanje, ali sta z Mendes Franceom govorila o Formozi, je Nehru odgovoril pritrdilno, ni pa hotel povedati drugih podrobnosti o njunem razgovoru.
Na vprašanje, ali verjame na možnost mirne rešitve for-moškega vprašanja, je Nehru izjavil, da je potrebno najti tako rešitev, zato da se prepreči vojna. Dodal je, da britanski odgovor na sovjetski predlog za konferenco desetih ne pomeni, da je bila zavrnjena ideja konference. »Nikakor nismo zavrnili ideje konference, je izjavil Nehru. Poudarili pa smo, da če je konferenca zelo zaželena. --in prej ali slej jo bo treba sklicati — jo je treba prej skrbno pripraviti z neuradnimi stiki«.
Na vprašanje nekega novinarja, ali se mu zdi mogoč »istočasen obstoj dveh Kini), je Nehru odgovoril: «Ne obstajata dve Kitajski. Sicer pa vsaka od obeh strani poudarja, da obstaja ena sama«.
Na koncu je Nehru izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovorom, ki ga je imel z Mendes Franceom, ter je izrazil upanje, da se bo lahko vrnil za daljši čas v Pariz.
Odložena
razprava
na nedolo o Formozi v
cas
VS
Eden je izjavil, da se izmenjava mnenj med Moskvo in Londonom še ni zaključila - Nov razgovor med Molotovom in indijskim odpravnikom poslov - Kitajska vlada se strinja s predlogom o konferenci - Buiganin izjavil, da Kitajska lahko vedno računa na sovjetsko pomoč
BULGANINOVE IZJAVE ameriškim novinarjem
Predsednik sovjetske vlade poudarja željo po dobrih odnosih z ZDA <Pravda» piše, da bi bila po ratifikaciji pariških sporazumov zdru žitev Nemčije nemogoča - <Nesporazum> med ZDA in Adenauerjem glede konference štirih po ratifikaciji pariških sporazumov
Bayar odpotoval v Pakistan
ANKARA, 14. — Predsednik turške republike Dželal Ba-yar s soprogo je odletel z letalom na perzijsko otočje Bahreim, od koder bo z jahto «Savarona» odplul na obisk v Pakistan.
Predsednik Bayar bo oetal v Pakistanu 10 dni in bo razen Karačija, obiskal še me-
NEW YORK, 14. — Varnostni svet OZN se je danes ponovno sestal v zvezi s položajem na Daljnem vzhodu. Predsedoval je perujski delegat Belaude. Seja pa ni bila dolga. V začetKu je novozelandski deiegat obžaloval, da je kitajska vlada odklonila u-ueiežbo na razpravi. Pozval je nato Varnostni svet, naj še dalje od blizu nadzoruje položaj, čeprav v sedanjih okoliščinah ne more nastopiti. Britanski delegat Sir Pierson Dixon je predlagal naj Varnostni svet za sedaj razpravo odloži. Izjavil je, da je britanska vlaaa pripravljena proučiti vsak konkreten predlog za ukinitev sovražnosti in da je vedno v tesnem stiku z o-stalimi vladami ter skuša približati stališče obeh strani.
Tuui francoski in ameriški delegat sta obžalovala, da je kitajska vlada negativno odgovorila. Ameriški delegat Lcdge je izjavil, da bo nada^ Ijeval posvetovanja z ostalimi člani Varnostnega sveta ter je prepustil predsedniku skrb. da skliče novo sejo Varnostnega sveta, ko se mu bo to zdelo potrebno. Sovjetski delegat je ponovno obrazložil vzroke, zaradi katerih je kitajska vlada odklonila vabilo, in zahteval naj Varnostni svet takoj začne razpravo o sovjetski resoluciji. Njegov predlog je bil zavrnjen z 10 glasovi proti 1. Takoj nato je Varnostni svet sklenil odložiti razpravo o Formozi na nedoločen čas.
V Londonu pa je britanski zunanji minister Eden-v spodnji zbornici izjavil, da po
mnenju britanske vlade ne vjetske zveze in drugih miro-bi mogla mednarodna konfe-1 ljubnih držav, katerih rezul-renca o Formozi prinesti kon-!iat je bil ukinitev sovražnosti kretnih rezultatov, če ne bi! na Koreji, v Indokini in omi-na njej bili navzoči cbe ne- [ litev mednarodne napetosti«.
V. Moskvi pa je bil sprejem v kitajskem poslaništvu. Maršal Buiganin je v odgovoru
« OBISKU V PARIZU
^ELBA DANES V LONDONU
i' ,7	——"	1—----
V,,0 *u se Sr:clba in Martino seKtala z gciieraloin (Iruentherjem, NniuS/eni in MnndoH-1'ranceom in prisostvouala seji stalnega sveta N Komentar «Timesa» u obisku italijanskih državnikov v Londonu
©£.,.........
Si^rio Scelhl!k' predsed-r Gapi« ln z’‘na;i|i
l»iirN na ,an° Martino, ki „n'3o„ r,a uradni obisk v
Danes pred-Prispela v Pariz
J^ldne st
si ',u Ur-iH„ “'a, . Scelba in SX auadp° obiskala glav-
»OV.iNbo kio	povel)stVa
,Nk ' !^er	jo sprejel
S > ie	Gruenther,
Ku' tovorni Pciredil tudi
c«lk V ali f°, ° Pol°žaiu
tki« a ba • anlskem paktu d0dal 'udi nekaj iii	in p° ‘tl4nem, gospo-
Ni„.sv°ii držolalnam poloza-
AlkT1 m °
?>p Ude,l,ai Se	in
^ bhln*8a odh tedenske se-iC '8 Pod lb°/a ,NATO, ki
<4«Hulo^an/fl8a »inistra Ste-
V ^a naln-0rUarskega Prod« lit,0 ital:, ,lno pa le zna,«
in so;;;^sat «osp»-%«Gbf£;kLU.zunanji poli.
S*
'n.
S
Pa je govo-
•«>... »»rs st
'<4« le kot a,tlant»kemu pak-
' vse , ®ial ,Mar,ino. vse italijanske —-
^elb«
poli-
obisi)P, Martino sta v pa-V«lavnkala tudi lorda Is,n*. C °ti Veza ta)nika NATO.
t?dsttrZavn>ka sn °bai ita''jan-l\;stvu V1'ka sprejel v Prec».
,<ce’k M^d--
zunanji minister Edgar Faure.
Iz Pariza sta Scelba in Martino odpotovala pozno zvečer, po večerji, ki jo je v njuno čast priredil italijanski veleposlanik Pietro Quaroni.
Jutri bosta italijanski ministrski predsednik in zunanji minister začela svoj uradni obisk v Londonu. Ob prihodu na Victoria Sjation iu bo sprejel angleški zunanji minister sir Anthony Eden. ki bo zastopal tudi ministrskega predsednika Churchilla.
O Scelbovem obisku v Londonu objavlja današnji »Times« uvodnik, v katerem pravi. da je to prvi povojni obisk italijanskega ministrskega predsednika v Londonu, ki £a ne označujejo velika nerešena vprašanja med obema državama. »Times« nadaljuje, da imata obe vladi enake poglede na evropska vprašanja in da obe želita, da bi bili pariški sporazumi ratificirani in da bi zahodnoevropska zveza čimprej postala resničnost. Nadalje, pravi »Times«, sta obe vladi enakega mnenja, da bo najboljši čas za »preizkušanje iskrenosti sovjetskih ponudb glede združitve Nemčije takrat, ko bodo pariški sporazumi ratificirani in deloma ze izvedeni, se pravi, po ustanovitvi nemških oboroženih sil«. Obe vladi želita tudi koordinirati svojo bodočo politiko v Primeru sicer nezaželene možnosti, da pariški sporazumi ne bi bili ratificirani, pravi londonski list.
«Times» pravi nadalje, da prihajata Sčelba in Martino
na obisk v času. ki je zanju najprimernejši: Scelbova vlada je kljub nasprotnemu pričakovanju pravkar slavila prvo leto obstoja, nedavno je odobrila desetletni Vanonijev načrt. ki naj reši kronična problema preobljudenosti in brezposelnosti. obenem pa je bila KPI na znotraj zrahljana zaradi moskovskih sprememb.
Skupnost pogledov vidi »Times« tudi v stališču do francoskega načrta oboroževalne agencije; obe vladi jih nočeta kar tako zavrniti, obenem pa se nočeta preveč vezati. Velika Britanija se ne namerava pridružiti nobeni naddržavni organizaciji za nadzorstvo nad vojaško proizvodnjo, pristopila pa bi k manj togi organizaciji. ki bi med drugim skrbela za standardiziranje oborožitve. »Times« namiguje, da bi za predsednika take organizacije utegnil biti imenovan Italijan.
Ostala vprašanja, ki zanimajo Anglijo in lialijo, opisuje «Times» tako: «Glede položaja na Balkanu bosta italijanska ministra poročala o nedavnih rimskih razgovorih s turškim ministrskim predsednikom Menderesom. Italija ima tudi neposredne interese v Afriki, kajti v Tripolitaniji je še vedno približno 40.000 Italijanov, ki bi jih italijanski vpliv pri libijski vladi utegnil pomagati zaščititi. Italija skrbi tudi za prihodnost Italijanov v svoji bivši koloniji Eritreji zdaj v federaciji z Etiopijo, in v Somaliji, ki jo zaupno u-pravlja Italija, toda samo do 1960. leta«.
posredno prizadeti strani. Minister je zatem izjavil, da se izmenjava mnenj med Londonom in M osa v o še ni zaključila.
Glede sovjetskih predlogov je Eden izjavil, da jih je vlada skrbno proučila, preden je sporočila Moskvi svoje pri-aižke in pripombe. Ti pridržki so v glavnem siedeci: stališče OZN do krize na Patjnem vzhodu se ne sme ignorirati (sovjetski predlog pa ni bil sporočen tajništvu OZN). Moskva noče, da bi bili tudi kuo-mintanški predstavniki povabljeni na konferenco, medtem ko je britanska vlada ponovno predočila sovjetski vladi svoje upanje, da se bodo vse prizadete države še daije tiu-dile, da se prenehajo boji na področju Formoze in da se zmanjša nevarnost incidentov. Britanska vlada je pozvala sovjetsko vlado, naj sporoči svoje mnenje o tem, toda Moskva ni še odgovorila.
Eden je tudi na kratko podal pregled o angleškn-sovjet-skih stikih in poudaril, da se ti še niso zaključili. 2. februarja je sprejel sovjetskega odpravnika poslov v Londonu in mu izrazil željo, naj bi Moskva izvajala pritisk na Peking, da bi ta sprejel vabilo Varnostnega sveta. 4. le-bruarja je Molotov izročil britanskemu poslaniku znani predlog za sklicanje konference desetih- Ta predlog je britanska vlada skrbno proučila in o njem so govorili tudi na konferenci ministrskih predsednikov Commomvealtha tet ga sporočili tudi ameriški vladi. 9. februarja pa je Heyter sporočil Molotovu omenjene »preliminarne pripombe« britanske vlade k sovjetskemu predlogu.
Predstavnik Foreign Qfficea pa je danes izjavil, da je britanska vlada sporočila prizadetim vladam svojo tezo, da bi bilo treba še pred morebitno konferenco doseči sporazum o ukinitvi sovražnosti, pa čeprav bi do tega prišlo na podlagi «tihega pristanka«.
Kakor je znano, so v Londonu mnenja, da bi bilo treba evakuirati tudi otoka Kve-moj in Macu. Toda Cangkaj-šek je danes na tiskovni konferenci izjavil, da nasprotuje sleherni konferenci. Izjavil je tudi, da so EDA sedaj «povsem jasno« sporočile, da bodo branile Macu in Kvemoj in da ne bodo teh otokov na noben način evakuirali. V ameriškem državnem departmaju pa te izjave nočejo komentirati.
Pekinški radio je medtem javil, da so se kitajske čete izkrcale na evakuiranem Tacenskem otočju
V Pekingu ,n v Moskvi so danes proslavili peto obletnico sovjesko-kitajske pogodbe o vzajemni pomoči. V Pekingu sta na sprejemu v sovjetskem poslaništvu govorila Maoce-tung in Cucnlaj. Maocetung je napadel »napadalno politiko ^ŠDA« in je opozoril »ameriške in britanske vojne hujskače«, da se bodo njihovi načrti izjalovili. Cuenlaj pa je med drugim izjavil, da »napadalna politika ZDA ogroža mir na Daljnem vzhodu in v svetu«.
Obsodil je nato «napada!no politiko ameriških vojnih hujskačev« in pripomnil, da ti krogi »poživljajo nemški militarizem, pripravljajo atomsko vojno, organizirajo napadalne bloke in ustanavljajo povsod vojaške baze, zato da bi ogrožali in obkolili Sovjetsko zve zo. Kitajsko in ljudske demokracije«. Cuenlaj je nato poudarjal «napore Kitajske, So-
na Zdravljico kitajskega poslanika izjavil, d£: Kitajska lahko računa na pomoč Sovjetske zveze ob vsaki okoliščini in da «bo te pomoči deležna, kadar bo želela«. Pri tem je Buiganin poudaril, da je «glavni namen kitajsko-sovjetske pogodbe obramba miru«.
Kitajski poslanik Uiu Siao je v svoji Zdravljici izjavil, da Kitajska v celoti podpira sovjetski predlog za konferenco desetih za mirno rešitev for-moškega vprašanja ter je pripomnil, «da kitajska vlada podpira tudi sovjetske ukrepe za zagotovitev miru in varnosti v Evropi«.
Diplomatski razgovori o Formozi se medtem nadaljujejo.
Indijski odpravnik poslov v Moskvi Kaul je imel danes daljši razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Zdi se, da mu je Molotov izročil novo izjavo glede Formoze v imenu sovjetske vlade. Vendar pa ni hotel Kaul povedati nič o tem razgovoru.
Atomski poizkusi v ZDA
Pri poizkusih bo sodelovalo 9000 vojakov, ki bodo razvrščeni po jarkih v različnih razdaljah od kraja atomskih eksplozij. Poizkusi bodo trajali 110 tednov.
Odstop Hkega župana zaradi škandala IN6IC
BENETKE, 14.	—	Beneški
župan prof. Angelo Spanio (DC) je danes na izredni seji občinskega sveta podal ostavko. Za župana je bil izvoljen pred štirimi leti.
Odstop beneškega župana je posledica aretacije njegovega brata ing. Michela Spania v zvez; s škandalom INCIG. 2u-
MOSKVA, 14. — Agencija Tass je objavila danes poročilo o intervjuju, ki ga je pred dnevi dal sovjetski ministrski predsednik	maršal
Buiganin trem ameriškim novinarjem Randolphu Hearstu jr., Kingsburburvju	Smithu
in Franku Conniffu. Trije novinarji so medtem že v raznih časopisih objavili svoja poročila o razgovoru z novim sovjetskim ministrskim predsednikom. Tass dodaja še, da so ameriški novinarji izjavili Bulganinu, da jih bo po njihovem prihodu v	London
sprejel britanski ministrski predsednik Churchill in vprašali ali jim Buiganin ne bi bi hotel poveriti kakšnega sporočila zanj. Buiganin je odgovoril, kot poroča Tass, da jim nima ničesar reči.
V svojem prvem intervjuju z ameriškimi novinarji je Buiganin zatrdil, da so zagotovila sovjetskih voditeljev, da želijo dobre odnose z ZSSR, iskrena. Dejal je tudi, da njegova vlada ni nenaklonjena omejitvi atomskih poskusov in da bo načelo kolektivnega vodstva še nadalje prevladovalo v sovjetskem političnem življenju. Zanikal je mnenje, ki so ga izrazili ameriški novinarji, da bi njegovo imenovanje za ministrskega predsednika in imenovanje Zuko-va za obrambnega ministra pomenilo povečanje vpliva vojske v vodstvu državnih zadev.
Buiganin je med drugim dejal: «Naša zagotovila, da želimo dobre odnose z Z,DA, so iskrena. Tako zunanji minister Molotov kot jaz sva v svojih izjavah govorila o želji in prepričanju, da je treba sedanjo napetost v mednarodnih odnosih zmanjšati. To je popolnoma res. Mi to želimo in verujemo, da vsi narodi sveta delijo z nami isto željo. Kar se pa tiče nekaterih ostrejših točk Molotovo-vega govora, bi dejal, da je Molotov govoril samo o stvareh. ki se dogajajo. Gospod Kingsbury Smith je dejal, da je utegnil Molotovov govor okrepiti željo ameriškega ljudstva, da bi imelo vojaška o-porišča. Reči moram, da so bile te baze vzpostavljene mnogo prej, kot sta bila izgovorjena moj in Molotovov govor in torej ustanavljanja teh
panov brat je bil pred mesecem dni.
aretiran
Fran-ZDA Murville
W A SH1N G l ON, 14 coski veleposlanik Maurice Couve de je imel danes popoldne poluren razgovor z državnim tajnikom Fosterom Dullesom. Po sestanku je Couve de Mur-vilie izjavil, da se je hotel sestati z Dullesom pred njegovim odhodom na 'konferenco SEATO v Bangkoku,
BEOGRAD. 14. — Predsednik zvezne skupščine Moša Pi-jade in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolakovič sta sprejela danes na poslovilnem obisku zahod-nonemškega veleposlanika v Beogradu dr. Hansa Krolla, ki odhaja na novo službeno mesto v Tokio.
LAS VEGAS, 14. — Jutri zjutraj bodo začeli z novo vrsto ameriških atomskih poizkusov v puščavi Nevada na področju Las Vegas. Poizkusi MOSTAR, 14. — Na današnji se bodo nanašali predvsem na seji mestnega ljudskega odbo-vrsto eksplozij atomskih na- ra ob 10. obletnici osvoboditve prav, katerih jakost ne bo [mesta so proglasili predsedni-presegla jakosti enakih na- ka republike maršala Tita za
prav, ki so jih preizkušali v Nevadi spomladi 1953.
prvega častnega meščana Mostarja.
oporišč ni mogoče na noben način povezati z govori predstavnikov sovjetske vlade, poleg tega bi želel ponoviti, da hočemo ustanovitev bolj normalnih odnosov, kakor sem poudaril v svojem govoru. V tem govoru sem poudaril, da smo med vojno proti nemškim fašistom imeli dobre odnose z ZDA, Anglijo in tudi s Francijo in da bi bili zdaj zelo zadovoljni, ko bi se ti dobri odnosi obnovili.«
Na vprašanje ameriških novinarjev, ali bi bila vlada ZSSR pripravljena v pričakovanju prepovedi atomskega orožja skleniti z ZDA in drugimi zahodnimi državami sporazum o omejitvi atomskih poskusov na določeno število letno, ker utegne neomejeno število eksplozij atomskih in drugih termonuklearnih bomb postati nevarno za človeštvo, je Buiganin odvrnil, da je po njegovem mnenju treba iti po korenitejši poti. ki jo predlaga ZSSR. ZSSR je pripravljena razpravljati o prepovedi proizvodnje orožja za množično uničevanje in po sklenitvi ustreznega sporazuma uničiti vse atomsko orožje, ki ga je v tem času izdelala. Sama omejitev števila poskusnih eksplozij ne bi pomenila mičesar. kajti v skladiščih bi se nabirale še večje količine atomskega orožja; treba je skleniti sporazum o prepovedi uporabe in vsklediščenja atomskega orožja. Vendar pa je sovjetska vlada pripravljena proučiti vsakršen predlog, ki bi težil k zmanišanju nevarne uporabe orožja za množično uničevanje.
Na vprašanje, kateri organ je prvi sklenil «dovolati» Ma-lenkovu, da odstopi, je Buiganin odvrnil, da je sklep prvi sprejel Centralni komite, nato pa so ga predložili Vrhovnemu sovjetu z odobritvijo CK in skupine poslancev. Buiganin je tudi poia'-nil, da je Malenkov še vedno član devetčlanskega pre-zidija CK KP ZSSR.
Moskovski radio pa je v oddaji za Severno Ameriko zatrdil, da odstop Malenkova ne pomeni nobene spremembe v sovjetski zunanji politiki. Radijski komentar ironično obravnava komentarje ameriških listov in pravi, da v govoru maršala Bulganina ni
Polemika o vprašanju zemljiških pogodb
Seja*n« »tališče l»M - I>i Viltnrio »e je zriu j »pomnil na borl><» za «upruvičene razloge))
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — V odsotnosti ministrskega predsednika Scelbe je ugibanje o možni novi vladni krizi nekoliko potihnilo, prenehalo pa ni. Sam tajnik PLI Malagodi je sicer v nedeljo v Perugi nekoliko ublažil ton svojih sobotnih izjav, kljub temu pa se vedno ni jasno, kaj bodo storili liberalci, ko se bo prihodnji teden sestalo njihovo vodstvo
Kompromis o zemljiških pogodbah je že zaradi tega, ker je kompromis, malo koga zadovoljil, razen listih, ki jim gre predvsem za ohranitev vladne koalicije za vsako ceno. Nezadovoljstvo je opaziti
Nobenega sledu o lelalu
ki ga pogrešajo od sobote
V letalu je bilo 29 liudi in zadnje njegovo sporočilo so dobili v soboto zvečer, ko je bilo nad področjem Viterba - Vse dosedanje iskanje na kopnem in na morju je bilo brezuspešno
RIM, 14. — Danes ves dan so brez uspeha iskali pogrešano belgijsko letalo DC-6 aružbe «Sabena», ki je v soboto ob 17. uri odletelo iz Bruslja in je bilo namenjeno v Rim. V letalu je bilo 21 potnikov in 8 članov posadke. Prihod letala na letališče Ciampino blizu Rima so pričakovali za 20.15 v soboto. Malo pred 20- uro pa je letalo zgubilo stik z letališčem v Ciampinu. Malo prej je sporočilo, da je na področju Viterba. Od tistega trenutKa dalje ni o letalu nobene vesti več.
Do sedaj niso mo-gli niti ugotoviti kraja, kjer se je letalo verjetno ponesrečilo,
V Rim je prišlo 8 strokovnjakov belgijskega letalstva, da sodelujejo pri preiskavi o nesreči. Današnje iskanje so osredotočiti najprej na tvikot Viterbo, Monte Argentario, Civitavecchia. Prav tako so skrbno preiskali lamaajšnje področje na morju in ob jezeru Bracciano, Pri iskanju je sodelovalo več letu), dva heli-kopteria ter okoli sto karabinjerjev in policijskih agentov. Medtem ko so iskanje z letali zvečer prekinili, se iskanje po morju nadaljuje tudi ponoči.
Vendar niso mogli do sedaj izslediti nobenih znakov, po katerih bi lahko ugotovili kraj nesreče. Iskanje je težavno tudi zaradi slabega vremena. Morje je razburkano, v gorovju pa je zapadel sneg.
Za jutri pripravljajo nov načrt, čeprav so zgubili vsako upanje, da je še kdo cd potnikov pri življenju.
V manjšem obsegu pa so iskanje nadaljevali tudi ponoči, bodisi na kopnem kakci tudi po morju. Zadnje vesti, ki so jih dobili opolnoči na poveljstvu vojaške vojne mornarice v Neaplju, govorijo, da dve vojni ladji neprestano raziskujeta vse področje na morju med krajema Anzio in Civitavecchia, toda brezuspešno. Nocoj so prišli do zaključka, da je mnogo verjetnosti, da se je letalo pogreznilo v morje, ali pa da je zadnje radijsko sporočilo letala vsebovalo zgrešene podatke, m da je treba zaradi tega iskanje raztegniti na obširnejše področje, kar bodo jutri tudi storili.
Od 21 potnikov, ki so bili v letalu, so 4 Američani. 2 Francoza, 14 Belgijcev in italijanska film ka o^ralka Mar-cella Mariani.
Sneg v Jugoslaviji m v Italiji
Po številnih lepih pravih pomladanskih dnevih je pred dnevi zajel osrednje področje Jugoslavije hladen val. Sneg je na debelo pokril Sandžak, zahodno Bosno, Liko in nekatera področja vzhodne in južne Srbije. Sneg je zametel mnoge ceste zlasti v Sandža-ku, kjer je v nekaterih krajih dosegel višino 70 cm. Ponekod so prekinjene telefonske zveze. Tudi v Beogradu je sneg pobelil parke in ulice.
Sneg je zapadel tudi po vseh goratih in tudi po nekaterih nižjih predelih Italije in povsod je temperatura znatno padla. Preteklo noč je snežilo v Abrucih, v Toskani, v Bologni, v Apuanskih Alpah in na področju Dolomitov. Vse področje Dolomitov je zapel izredno mrzel val. Termometer je kazal 23 stopinj pod ničlo v dolini Puste-ria, na Brenerju 18 pod ničlo, v dolini Venosta pa 20 pod ničlo,
v socialdemokratskih vrstah, zlasti med sindikalisti, pa tudi med levimi demokristjani, čeprav je sekretar CISL Pastore Iv nedeljo zagovarjal sporazum, ki je bil v soboto dosežen na seji vlade.
Močno kampanjo proti sporazumu o zemljiških pogodbah so sprožili kominformisti. ki so bili v času, ko so potekala pogajanja za sporazum in ko je oila praktično" mogoča se vsaka rešitev, skrajno pasivni. V poročilih o sporazumu v vladi poudarjajo glasila KPI, da bodo cez štiri leta zemljiški posestniki lahko sedaj veljavne pogodbe prosto odpo-! Vedali.
Glavni tajnik CGIL Di Vit-torio po je v intervjuju z listom «L’Unita» zatrdil, da pomeni kompromis o zemljiških pogodbah «odkrito izdajo upravičenega pričakovanja italijanskih kmetov in interesov Italije«. Di Vitlorio je pozval kmete na odpor proti vladnemu kompromisu in za stalno veljavo načela »upravičenih razlogov« in jim obljubil podporo delavcev. O kompromisu samem je Di Viltorio še izrazil mnenje, da odgovarja «samo zahtevam skupine oseb, preveč navezanih na svoje ministrske stolčke«.
O istem vprašanju so govorili tudi na današnjem sestanku izvršnega odbora CGIL. V svojem poročilu je Di Vittorio dejal, da pomeni načrt, ki ga je odobrila vlada, «odločilen korak nazaj v primerjavi s Segnijevim zakonom iz leta 1951» in da «nikakor ne rešuje vprašanja, temveč ga bo se bolj zaostril«.
Di Vitlorio je na sestanku CGIL govoril tudi o novi go-spodarsni in socialni politiki, ki to predlaga CGIL. Med pobudami. ki jih predlaga njegova sindikalna organizacija, je predvsem predlog za sklicanje vsedržavne konference o energetskih virih. Pred to konferenco bo vrsta zborovanj in debat o vprašanju nafte, metana, žvepla, električne energije. rudarstva itd. Nadalje predlaga CGIL državno konferenco o javnem delu in o delovanju sklada za razvoj juga, o industrializaciji in preporodu gospodarstva južne Italije in konferenco o ljudski potrošnji.
BEOGRAD, 14. — Osrednji studid «Filmskih novosti« pripravlja fiim o potovanju predsednika republike v Indijo in Burmo,
bilo prav ničesar, kar M moglo nakazovati spremembo ali preobrat v sovjetski politiki, medtem ko je bil govor zunanjega ministra Molotova «zgrajen na leninskem načelu koeksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi«. Ameriški novinarji, je zaključil moskovski radio svoj komentar, dajejo lažno tolmačenje sovjetske politike, »ker so upali prikazati v drugačni luči ameriško napadalno politiko«.
»Pravda« reagira danes na vesti iz francoskih virov o možnosti štiristranskih razgovorov po ratifikaciji pariških sporazumov. Glasilo CK KP ZSSR piše. da te vesti, «ki jim ni težko odkriti vira«, poskušajo zavajati javno mnenje. »da bi se oslabil odpor množic proti ratifikaciji nevarnih pariških sporazumov«. «Pravda» poudarja nato, da bi bila združitev Nemčije nemogoča po oborožitvi Zahodne Nemčije.
V Washingtonu pa je predstavnik državnega tajništva izjavil, da je informacij iz Bonna, po katerih so ZDA zavrnile nemški predlog, naj bi se začela sondiranja pri sovjetski vladi o možnosti konference štirih o Nemčiji, kriv verjetno nesporazum.
Kancler Adenauer je namigoval na zavrnitev podobnega predloga v govoru, ki ga je imel v nedeljo v porur-skem mestu Hamm. Ameriški predstavnik je priznal, da so bili o tem med Bonnom in Washingtonom poluradni stiki, da pa vprašanje sondiranja pri moskovski vladi o možnosti konference štirih ni bilo predmet nobenega uradnega razgovora. Predstavnik državnega tajništva je nato opozoril na washington-'o stališče glede konference si rih velikih o Nemčiji: n konferenca štirih nas ne z«n>-a. dokler ne bodo ratificiran riški gporazumi. Zanim-la nas bo samo. če bo nudil, . i verjetnosti, da ho koristna i i da bo pripeljala do rezultr tov.«
V Bonnu pa je vladni predstavnik pojasni! danes da «ni bilo nobenega nemškega i: ,d-nega koraka za sklicanje* ko ■ ference štirih velesil«. Predstavnik je dodal, da je Vi nauer ne glede na to «vc poudarjal potrebo konfere- :e 7- ZSSR po ratifikaciji pariških sporazumov«.
Kancler Adenauer daje zadnje čase razumeti — verjetno tudi zaradi močne socialdemokratske ofenzive proti ratifikaciji pred ponovnim poskusom razgovorov z Moskvo — .da želi takoj po ratifikaciji pariških sporazumov sestanek štirih »v zahodnem ta-j boru«, se pravi med ZDA, An-] glijo, Francijo in bonnsko republiko, da bi skupno sestavili predloge, ki bi jih tri zahodne velesile v imenu Zahodne Nemčije sporočile Moskvi kot osnovo za diskusijo na konferenci štirih velikih. Obenem se Adenauer trudi, da bj prepričal Nemce, da resnično želi konferenco štirih velikih takoj po ratifikaciji in da si zanjo tudi prizadeva v stikih z zahodnimi zavezniki. Med drugim pa je kancler v soboto omenil tudi željo, da ‘hi na konferenci z ZSSR sodelovala tudi bonn-ska republika kot peti partner.
»Akcijski odbor za nedeljivo Nemčijo«, ki mu predseduje najstarejši bivši socialdemokratski poslanec Paul l.oeb (nekdanji predsednik Reiehstaga) in v katerem so predstavniki vseh nemških političnih strank, je danes soglasno izglasoval resolucijo, ki pravi med drugim: »Osnova vsake nemške pojitike je nedeljiva trojnost enotnosti, svobode in varnosti za vso Nemčijo. Brez združitve svoboda in varnost ne moreta biti trajni. Splošne volitve v resnični svobodi co prvi pogoj za rešitev nemškega vprašanja »
Vodstvo vzhodnonemških sindikatov je pozvalo vse delavce obeh nemških republik, naj manifestirajo proti oborožitvi Zahodne Nemčije 24. februarja. ko bo Bundestag začel razpravljati o pariških sporazumih v drugem čitanju. Poziv je v skladu s proglasom svetovne sindikalne federacije (katere predsednik je Di Vittorio), ki poziva delav-ce^ vsega sveta, naj protestirajo proti pariškim sporazumom Po proglasu svetovne sindikalne federacije bi naj bil 10 marec 1955 »mednarodni dan akcije proti pariškim sporazumom in preporodu nemškega militarizma.
Bivši belgijski zunanji minister Paul Van Zeeland pa je objavil v revij «Revue Generale Belge« osnovne črte načrta, ki ga je že pred časom izdelal («Van Zeelandov načrt«) in kt nai bi ustvaril osnovo za pomiritev med Vzhodno ir. Zahodno Evropo. Bivši minister razlaga, da je osnovno načelo njegovega načrta ustaovitev demilitariziranega in nevtraliziranega pasu počez po Evropi. Drugo načelo je v fermuli, ki je podobna locarn-skemu paktu. Tako bi nastal nekak dvojni statuts quo, ki bi ga jamčila vsaka udeležena 1 država.
Na današnji dan so leta 1945 enote NOV' in POJ osvobodile Mostar.
*
Mg
"i' ■ ••
Danes, TOREK 15. februarja
Jordan, Vesela Sonce vzide ob 7.10 in zatone oo 17.30. Dolžina dneva 10.20. Lun* vzide ob 1.49 in zatone , ob Jutri, SREDA 16. februarja Julijana, Dobrana
OKROG 100 DELAVCEV ŽE PETI TEDEN BREZ ZAPOSLITVE NOV/ odloki vladnega GENERAL. KOMISARJA
Sestanek komisije za posojila brez sklepa o podjetju Kozmann
Sestanek pekovskih delavcev in pekov na uradu za delo - Poseben dodatek delavcem SELAU, ki opravljajo nezdrava dela • Skupščina tekstilnih delavcev
Včeraj dopoldne so se delavci podjetja Kozmann zopet zbrali na skupščini v Ul. Zonta. Njihov sindikalni predstavnik jim je sporočil, da se je v soboto sestala novoimenovana komisija za posojila, da pa niso na tem prvem sestanku niti omenil vprašanja posojila Kozmann, iz česar se lahko sklepa, da se bo to vprašanje še dolgo vleklo, medtem ko teče že peti teden, odkar so delavci Kozmann brez zaposlitve. Stvar postaja zato vedno bolj resna.
Omenjeni sindikalni predstavnik je tudi povedal delavcem, da je šel ravnatelj za finance in gospodarstvo dr. Antoni v Rim. Izrazil je upanje, da bo med drugimi vprašanji obravnaval v Rimu tudi vprašanje obnovitve proizvodnje v podjetju Kozmann. Ko bodo sindikati kaj več zvedeli o tem, bodo ponovno sklicali skupščino vseh delavcev Kozmann. Na vsak način bi bil že skrajni čas, da se oblasti zganejo in kaj ukrenejo glede posojila, saj ne gre le za usodo podjeja marveč tudi za skoraj 100 delavcev torej za resno socialno vprašanje.
* * *
Na uradu za delo so se včeraj sestali predstavniki pekovskih delavcev in pekov. Razpravljali so o raztegnitvi sporazuma o poenotenju mezd pekovskih delavcev na Trst. Kot je znano, se pogajanja o tem že dolgo vlečejo, ker delodajalci niso hoteli doslej pristati na to raztegnitev. Načelno so peki tudi na včerajšnjih razgovorih nasprotovali raztegnitvi sporazuma o poenotenju na Trst in nič ne kaže, da bi kmalu menjali svoje stališče ter da bi bil spor med njimi in pekovskimi delavci kmalu rešen. Samo predstavnik Delavskih zadrug je izjavil, da sprejme raztegnitev sporazuma toda z veljavnostjo od 1. februarja 1954 dalje. Ostali predstavniki pekov se tudi s tem niso strinjali. Zato so sklenili, da se za sedaj pogajanja odložijo.
* * *
Odbor delavcev SELAD, ki delajo v delovnem centru št. 321 in ki čistijo jarke so se včeraj sestali s podravnate-Ijem javnih del. Delavci so zahtevali dodatek, ker opravljajo nezdravo delo. Podrav-natelj javnih del je pristal na to, da bodo ti delavci dobivali zaradi nezdravega dela po 1 uro dodatka mezde na dan vse dotlej, dokler bodo opravliali nezdravo delo.
V delovnem centru št. 514 v Domju, kjer so delavci pred dnevi napovedali protestno stavko proti ravnanju delovodje. je prišlo včeraj do začasnega sporazuma, po katerem je delovodja preklical suspenzijo .šestih delavcev, ki je bila neposreden povod za Stavko.
# * *
Danes ob 18. uri bo v Kinu ob morju skupščina pristaniških delavcev vseh pristaniških družb, skupščine se bodo udeležili vsi delavci: stalni člani družb in priložnostni delavci. Razpravljali bodo o raznih vprašanjih v zvezi z delom v pristanišču kakor tudi o samem vprašanju priložnostnih delavcev, ki je svoj čas povzročilo med temi delavci precejšnje nezadovoljstvo.
Nerazumljiva
prepoved...
Delavska zveza je napovedala na trgu pred pokopališčem pri Sv. Ani proslavo žrtev stavke iz leta 1902. Ta proslava se je ponavljala vsa povojna leta in nihče ni imel nič proti temu. Sedaj pa so oblasti najprej dovolile proslavo s pogojem, da se omeji na čisto .komemoracijo* brez govorov, ki bi na kateri koli način povezovali tedanje dogodke s sedanjim položajem. Toda oblasti so se skesale in sporočile organizatorjem, da tudi .komemoracija* ni dovoljena. Zato so predstavniki Delavske zveze nesli na grobove žrtev samo venec z napisom ttCGIL padlim leta 1902». Včerajšnji »Lavoratore* pa poroča, da je neki policijski komisar zahteval, naj odstranijo omenjeni napis, česar pa tisti, ki so položili venec, niso storili.
V zadnjem Casu se je že večkrat zgodilo, da je policija prepovedala javna zborovanja, pa četudi Je slo za obravnavanje sindikalnih vprašanj. Sedaj pa je prepovedla celo proslavo padlih borcev, za katero je pač vsakomur jasno, da ne bi mogla kaliti javnega reda. Ce obstajajo namreč policijski predpisi, obstajajo tudi ustava, memorandum, izjava o človečanskih pravicah, itd., ki poudarjajo pravico državljanov do združevanja. Zato ne moremo razumeti, po kakšnih kriterijih so zborovanja v Italiji dovoljena, na Tržaškem ozemlju, ki je pod isto upravo, pa naj bi enaka zborovanja predstavljala nevarnost za javni red. Cernu dvoje meril? Pa vendar ne bo bivša cona A uživala .privilegija* prepovedi vsakršnega zborovanja, ki ne bi slučajno prijalo raznim delodajalcem?
Jutri oz 17. uri bo v dvorani v Ul. Vecellio skupščina tekstilnih delavcev, katere se bo udeležil tudi poslanec Gril-li, tajnik Italijanske zveze tekstilnih delavcev (FIOT). Na skupščini bodo razpravljali tudi o položaju v konop-ljarni in o podpori, ki naj bi jo delavkam konopljarne nudila ta sindikalna organizacija. Prav tako bodo razpravljali tudi o sklenitvi nove delovne pogodbe, po kateri bi se morale zvišati po-enotne mezde.
Obvestilo Kmečke zveze vsem davkoplačevalcem
Kmečka zveza v Trstu obvešča vse svoje člane, da morajo v
smislu Vanonijevega zakona vsi davkoplačevalci do 31. marca letos prijaviti davčni upravi svoje dohodke v letu 1953. Ker so za neizpolnitev teh obveznosti po zakonu predpisane kazni (kakor avtomatično povišanje dosedanje davčne osnove za 10 odst. ter denarna kazen od 5.000 do 10.000 lir in seveda vpis kazni v kazenski list), priporočamo, da vsi prizadeti izvršijo prijave v omenjenem času.
Tajništvo KZ bo tudi letos sestavljalo in vlagalo prijave; članom bo tudi na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane opozarjamo, da je za sestavo prijave potreben davčni plačilni list. Ker roka za vložitev prijav gotovo ne bodo podaljšali, opozarjamo vse člane, da se pravočasno zglasijo na sedežu KZ v Trstu.
Vsi tuji državljani v Trstu se morajo javiti na kvesturi
Od le dolžnosti so izvzeli le člani diplomatskega in konzularnega zbora ter funkcionarji mednarodnih institucij
Vladni generalni komisar dr. Palamara je dne 11. t. m. izdal nadaljnje odloke, ki bodo .objavljeni skupno s celotnim besedilom ukrepov italijanske vlade, na katere se nanašajo, v prihodnji številki Uradnega vestnika ki bo izšla 21. t. m. in ki bodo stopiii v veljavo na dan njihove objave. Ti odloki se tičejo naslednjega:
Kazni zaradi opuščene prijave tujih, . državljanov ali oseb brez državljanstva. — Na Tržaško ozemlje se raztegne zakonski odlok št. 50 z dne 11.2.1948. Na podlagi tega odloka mora vsakdo, ki iz katerega koli naslova da stanovanje ali sprejme kot gosta tujega državljana ali osebo brez državljanstva ali kdor tako osebo vzame v svojo
S POSVETOVANJA KMEČKE ZVEZE V NABREŽINI
Problemom našega kmetijstva
morajo oblasti posvečati večjo pozornost
Razprava o pravilniku za prodajo mleka - Gospodarska društva naj postanejo steber kmečkega gospodarstva • Vprašanje mladine
V nedeljo dopoldne se je | konika za industrijo in trgo-
zbrala v prosvetnem domu «Igo Gruden* v Nabrežini skupina kmetov iz Nabrežine in okoliških vasi. Na sestanku, ki ga je priredila Kmečka zveza, so se pogovorili o perečih vprašanjih našega kmetijskega gospodarstva, dogovorili pa so se, da se bodo ponovno sestali in pogovorili o specifičnih problemih, ki se jih tičejo in so zelo aktualni. Sestanek je vodil predsednik KZ tov. Skrk, udeležili pa so se ga tudi tov. Furlan, tov. dr. Oblak in tajnik KZ tov. Kosmina ter občinski svetovalec tov. Colja.
Predvsem so razpravljali o pravilniku glede prodaje mleka, ki je bil predložen v odobritev občinskemu svetu, a ni bil sprejet. Kmetje so potrdili, da bi tak pravilnik zelo škodoval domačim živinorejcem. Tov. dr.1 Oblak je glede tega obrozložil člene za-
vino, posebno določbe o ob-beveznosti prodaje mleka v steklenicah. Zakon namreč določa, da se mora mleko prodajati v steklenicah le v o-srednjih mlekarnah (v Trstu jih ni), v mlekarnah, ki pošiljajo odjemalcem mlekp na dom in če se prodaja surovo mleko (tega pri nas še ni).
Sledila je nato zelo važna in zanimiva razprava prav o mlekarstvu in o gospodarski važnosti naše živinoreje. Zaradi važnosti problema bomo o zadevi priobčili v našem listu poseben članek, ker zlasti vprašanje prodaje domačega mleka in tuje konkurence postaja zdaj vedno bolj pereče. Kmetje so izjavili, da se oblasti vse premalo zanimajo za probleme naših živinorejcev in so ugotovili, da sedanje splošno gospodarsko stanje narekuje vsakemu gospodarju dolžnost, da sledi napredku,
S SINOČNJEGA VAŠKEGA SESTANKA V DOLINI
Za enotnost v obrambi
pravic delovnega človeka
Nujnost raztegnitve zakona o kmečkem zavarovanju - Preprečiti je treba izseljevanje v Avstralijo in ljudem zagotoviti delo domal
Včeraj je bil v Dolini sestanek vaškega aktiva, kateremu je prisostvoval tov. Stoka. Prisotni domačini so na sestanku prikazovali kako se razvija politična preorientacija bivših in sedanjih kominformistov in poudarjali nujnost večjega delovanja naprednih sil na vasi, in sicer na osnovi pravile socialistične demokracije in medsebojnega spoštovanja v obrambo pravic našega delovnega človeka.
Na sestanku so domačini z zadoščenjem ugotavljali, da so postali pristaši nasprotnega tabora dostopni za razgovore, v katerih ne uporabljajo vec laži in klevete katere sedaj tudi sami obsojajo. Vsi so pozitivno ocenjevali dejstvo, da tudi oni uvidevajo pravilno pot skupnosti, ki smo jo mi vedno naglašali, saj so razumeli, da razdvojenost ne prinaša ni-kake koristi.
Medtem ko tudi oni po eni strani težijo po enotnem nastopu Slovencev, pa še vedno vztrajajo na razdvojenosti v sindikalnem gibanju ter hočejo za vsako ceno ohraniti na tem področju monopol. Toda jasno je, da je prav na tem področju potreba po enotnosti največja, kajti enotnost in. skupnost na prosvetnem in kulturnem področju ne more biti uspešna brez enotnega nastopa tudi na onem področju, kjer se človek vsak dan bori za kruh in svoj življenjski obstoj. Zato so domačini predlagali oziroma izrazili željo, da bi radi prisostvovali razpravi, na kateri naj bi zastopnika Delavske zveze ter Razrednih sindikatov raztolmačila stališče do sindikalne skupnosti.
Prisotni kmetovalci so predvsem poudarili nujnost raztegnitve zakona o kmečkem socialnem zavarovanju ter predlagali, da bi Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov začeli s skupno akcijo, ki naj pripomore do tega. Govorili so tudi o izseljevanju naših ljudi v Avstralijo ter poudarili, da je treba delavskim družinam zagotoviti življenje doma in ne v tujini. Sestanek so zaključili s sklepom, naj se v najkrajšem času skliče širši vaški sestanek, na katerem nai bi se razpravljalo o raznih važnih vprašanjih, in sicer pod geslom «Za skupno socialistično fronto slovenskega ljudstva v povezavi z italijanskimi delavskimi množicami*.
La Malta odpotoval
V nedeljo zvečer je odpotoval iz Trsta La Malfa, ki se je med svojim dvodnevnim obiskom v Trstu raztovarjal s številnimi predstavniki tržaškega gospodarskega življenja.
Bivši minister za zunanjo trgovino je pred svojim odhodom izjavil, da se je seznanil e najvažnejšimi tržaškimi gospodarskimi vprašanji in da bo v Rimu takoj govoril s predsednikom vlade o teh vprašanjih.
Danes občni zbor p.d. <umuc» in tTomažič»
Danes zvečer bo v Ul. Roma 15 na sedežu SP Z občni zbor prosvetnih društev »Vojka Smuc» in ePinko Tomažič». Najavljeni dnevi red občnega zbora obsega poleg raznih poročil tudi točko o združitvi obeh društev v eno samo, ki naj bi poslej delovalo pod novim imenom o katerem bo tudi sklepal občni zbor. Člani
obeh društev so vabljeni polnoštevilni udeležbi.
Mladoletno dekle žrtev zverinskega odeta
3. t. m. so sorodniki 17-letne Violette F. prijavili njeno izginotje, zaradi česar je policija uvedla prejskavo in že po nekaj dneh odkrila mlado dekle. Slednjo so na uradu za mladoletne zaslišali in tako je prišlo na dan, da je bilo dekle v nekem zavodu, katerega je zapustila šele 1944. leta na povabilo njene mačehe, ki jo je res imela rada. Toda njen oče je z njo slabo ravnal in jo komaj I2-letno posilil. Mačeha in njen starejši brat sta t> izvedela in sta stalno pazila da ne bi otrok ostal sam z očetom. Kljub temu pa se je zverinski oče še večkrat spozabil nad hčerko, ki je z leti obupala in se predala lakhe-
mu življenju. Večkrat je prespala noči izven doma in tik pred aretacijo je s pomočjo 25-letnega Bruna Burlovicha s Trga Svobode 9 (Silos) ponaredila podatke na osebni izka-nici. Spremenila je namreč datum rojstva, da bi tako kot polnoletna imela pravico najeti sobe, kjer bi se sestajala z Burlovichem. Zadeva pa se je končala slabo ne le za njenega 42-letnega očeta Gustava, katerega so zaprli in prijavili sodišču pod obtožbo posilstva, temveč tudi zanio in za Burlovicha. ki se bosta morala zagovarjati zaradi ponarejevanja podatkov na dokumentih.
da se organizira in vzajemno brgni svoje koristi, da išče nova pota in način, kako si bo dobil tržišče za svoje pridelke in bo zadovoljil zahteve odjemalca. Prisotni so tudi poudarili, da bi ss morali tudi naši občinski sveti in u-prave bolj zanimati za koristi našega kmetijstva in mu posvečati več pozornosti tudi v svojih proračunih.
Iz vsega poteka sestanka in diskusije je bilo razvidno, kako bi bilo koristno in potrebno, če bi naši kmetje imeli v večjih središčih podeželja svoja gospodarska društva, ki bi bila steber in kvas našega kmečkega gospodarstva in jamstvo za naš gospodarski in narodni obstoj. Tudi o tej stvari bo treba čimprej dobro premisliti, si zavihati rokave in stopiti k delu, dokler ni prepozno.
Tov. Kosmina je, nato na kratko prikazal važnost novega zakona za vzajemno socialno zavarovanje kmetov, ki ga morajo oblasti razširiti tudi na naše področje in je pripomnil, da bodo glede tega sestanki kmetov po vseh vaseh. Poudaril je, da prav glede tega važnega vprašanja mora priti do izraza enotnost vseh kmetov, ker gre za njihove življenjske interese.
Ob zaključki sestanka je spregovoril tov. Furlan, ki Je zlasti poudaril potrebo. da pridobimo našo mladino za delo na kmetih in je pripomnil, da bo naše kmetijstvo propadlo ne zaradi slabe zemlje, ampak če ne bomo sledili napredku tudi na tem področju.
službo, to sporočiti v 24 urah krajevni varnostni oblasti.
Izmera kazni, predvidenih v čl. 865 kaz. zakonika proti lastnikom hotelov in podobnim, ki nudijo stanovanje tujim državljanom ali osebam bre? državljanstva, ne da bi se ravnali po predpisih čl. 109 zakona o javni varnosti, se podvoji ter se mora tudi vedno izreči kazen zapora, poleg katere se sme naložiti tudi globa.
Štetje tujcev. — Vsi tuji državljani, ki se nahajajo na Tržaškem ozemlju, tudi oni, ki so registrirani pri Zbirnem centru za tuje begunce, so dolžni glede na čl. 42 enotnega besedila zakona o javni varnosti, da v enem mesecu od dneva, ko se objavi ta odlok, osebno pridejo v urad kvesture in tam podajo izjavo o bivanju ter izpolnijo posebni števni list. pri čemer morajo kar najbolj točno navesti podatke, vsebovane v zadevni vprašalni poli. Od te dolžnosti so izvzeti pripadniki diplomatskega in konzularnega zbora, delegati in funkcionarji mednarodnih institucij in ustanov ter vojaške osebe, ki pripadajo zavezniškim oboroženim silam in so v aktivni službi. Proti kršilcem se bodo izrekle kazni, ki so predvidene v enotnem besedilu zakona o javni varnosti in v zadevnem pravilniku.
Zvišanje kazni za nedovoljeno trgovanje z alkoholnimi pijačami. •— Na Tržaško ozemlje se raztegne namestniški zakonodajni odlok št. 184 z dne 4.9.1944, s katerim se podvojijo v členu 665 kaz. zakonika določene kazni proti lastnikom nedovoljenih poslovnih agencij in javnih o-bratov — ali prepovedanih —, kadar gre za prostore, za katere je potrebno dovoljenje varnostne oblasti in v katerih se na drobno prodajajo ali zauživajo vino, pivo ali likerji.
Posvetovanje KZ na Proseku
Kmečka zveza vabi vse kmetovalce s Proseka in Kontovela na posvetovanje, ki bo danes ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva na Proseku. Zaradi važnosti obravnavane snovi, priporočamo številno udeležbo!
(^ KRITIKE IN POROČILA ^
Uspel pevski koncert v nedeljo v Nabrežini
ponovno nridodiuanie izvirnih slov. imen
19. marca 1949 je ZVU izdala ukaz št. 53, s katerim je bila dana možnost ponovne vrnitve v originalno obliko vseh tistih slovenskih priimkov, ki so jih fašisti nasilno poitalijančili. V vseh naslednjih letih se je te
Kakor je bilo javljeno v Primorskem denvniku, je bila v nedeljo popoldne n Nabrežini zabavna prireditev. Ni šlo sicer za pravo zabavno prireditev, temveč za pevski koncert, kjer so nastopali domači pevski zbor P.d. «/. Gruden*, ženski sekstet istega zbora, moški pevski zbor P. d. «Lipa* iz Bazovice ter šempolajski oktet, ki pa je bil dopolnjen po iniciativi našega priljubljenega pevovodje prof. Boštjančiča z raznimi šaljivimi točkami.
Nič predobro se ni godilo članom pevskega zbora iz Bazovice, ko jih je pevovodja pred samim nastopom in pred občinstvom kregal, češ da niso točni in da on z nepopolnim zborom ne bo nastopal. To je bila samo igra in pretveza, da sc predstavi občinstvu mladi bazovski komik, ki brez vsake zadrege pritegne publiko in jo za dober čas zabava z raznimi pripovedkami. Predvsem je Tonček Silčev (Krizmančič) ugajal s pamfletom eSpelan, s katerim je spravil v dobro voljo mlade in stare. Dobro tudi predavanje o medicini, ki ga je prečital prof. Boštjančič.
Kar se tiče samega pevskega koncerta, se moramo tudi pohvalno izreči. Bazovski zbor je že dosegel precej visoko raven. Je homogen, glasovno vlit in kar je najbolj važno, pri njemu se opaža dosti dobre volje in veselja do petja. V tem pevskem zboru je tudi nekaj prav dobrih solistov, kar smo slišali ob nastopu so-lopevca baritonista Andreja Razna, ki je dobro zapel «Mornarja».
Tudi pevski oktet iz Sempo-laja se je kakor vedno dobro izkazal in žel precej odobravanja. Ravno tako dober je bil ženski sekstet iz Nabrežine, ki je zapel dve narodni pesmi.
Ob zaključku nadvse uspelega kulturnega nastopa se je predstavil še pevski zbor iz Nabrežine, ki je zapel nekaj pesmi ter žel višek odobravanja s pesmijo «Naš Krasv, katero je spremljal s harmoniko mlad pevec.
Take zabavne prireditve bi bilo treba organizirati večkrat, kajti opazilo se je, da občinstvo rado sprejema tudi take šaljive točke in se izraža zelo pohvalno o takem programu. Zato naj gre posebna
pohvala iniciatorju take zabavne prireditve, prof. Boštjančiču.
Komorni koncert Glasbene Matice
Večer, ki so nam ga preteklo sredo pripraviti trije brvatski u-metniki: sopranistka Jelka Braj-ša, čelist Zvonko Pomakalo in pianist Vlado Sel jan, spada med tiste koncerte, ki ne zapustijo bučnega vtisa, a še dolgo ostanejo v spominu kot visoko kvalitetna glasbena .prireditev.
Seriozno izbran spored je obsegal dela iz domače in tuje literature, skoraj brez izjeme skladbe, ki smo jih na našem koncertnem odru prvič slišali.
Sopranistka Jelka Brajša nam je v prvem delu koncerta zapela najprej arijo italijanskega predklasika Vivaldija (v originalu), arijo iz Mozartove opere »Čarobna piščal* (zakaj v italijanščini irv ne v nemščini ali hrvatskem prevodu?) ter dva samospeva iz domače literature: Vilharjevo ((Nezakonsko mater* ter «Vir» hrvaškega romantika Ivana Zajca. V drugem delu pa nam je predstavila vrsto zanimivih istrskih narodnih napevov v priredbah Matetica-Ronjgova, Zlatica m Bombardeltija.
Pevka razpolaga z razmeroma skromnim glasovnim materialom, katerega pa zna dobro uporabiti ter doseže zlasti v srednjih legah zelo lepe zvočne učinke. Njeno podajanje, zlasti okusno fraziranje in dinamično mansiran.je izkazuje resnično u-metniško osebnost. Iskreno, do-življerio muziciranje je najbolj prišlo do izraza v prisrčnih istrskih narodnih pesmih. Slednje so našle med občinstvom največ odmeva in vzpostavile tisti kontakt, ki smo ga še nekoliko pogrešali v 1. delu koncerta. Morda pa je bil ta kontakt pogojen tudi s tem, ker so bile prav istrske pesmi marsikateremu od navzočih poslušalcev — Istranu še posebno blizu, a za pravega glasbenega sladokusca zanimiva novost.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
ZARADI SODELOVANJA PRI PRETEPU
sodišče obsodilo tri vročekrvneže
Po izjavi enega izmed obsojencev naj bi pri pretepu sodelovalo nad 70 oseb, od katerih naj bi bilo 15 ranjenih
Neki policijski kaplar je oktobra 1953. leta med hojo po Trgu Valmaura opazil v bližini tamkajšnje lekarne skupino ljudi, ki so opazovali pretep. Kot javni funkcionar je kaplar takoj nastopil, pri čemer je nekaj pretepačev zbežalo. Na mestu pa je ostal 41-letni Cosimo D’Ambrosio od Sv. M. M. Sp., ki je pošteno krvavel. Agent ga je povabil, naj gre z njim v bolnišnico, vendar je ranjenec vabilo odklonil. S tem pa ni
V3CI1 II09ICUII |iii «-ui« uv j— —	,v	-	-
možnosti poslužilo, kljub temu | dosegel ničesar, kajti kaplar
da bi bila dolžnost takratne ZVU enostavno razveljaviti zadevni fašistični ukrep, veliko število prizadetih, kar je bilo razvidno iz objav v Uradnem listu ZVU.
Možnost ponovnega pridobivanja izvirnih slovenskih imen se seveda nadaljuje tudi pod novo oblastjo, ker je ukaz ZVU št 53, kot je razvidno iz Uradnih vestnikov generalnega komisariata, ostal v veljavi.
Zadevne prošnje je treba nastavljati na tržaško prefek-turo pod enakimi pogoji kot prej na predsedstvo cone.
Prometna nezgoda v predoru pri Senenem trgu
Aretirani pijanci
Agenti centralnega komisariata so včeraj prijavili sodišču zaradi pijanosti 5 oseb.
Nekaj minut po 15. uri je 33-letni uradnik Aligi Degras-si iz Ul. Pindemonte zavozil s svojim avtom «Belvedere» pod galerijo, ki veže Ul. Baia-monti s Senenim trgom. Zaradi mlake na cesti pa je njegovo vozilo zdrsnilo proti levi in oplazilo nasproti vozeče motorno trokolo, katerega je šofiral gostilničar Antonio Frausin iz Zavelj. Sunek je «Belvedere» vrgel še naprej po levi strani ceste dokler se ni ustavil ob avtu «Dodge» last občinskega avtomobilskega parka, katerega šofer, Mario Devide iz Ul. del Teatro, je še pravočasno opazil nezgodo in je zato svoje vozilo ustavil. Po slednjem sunku se je Degrassijev avto zasukal in se ustavil s prednjimi kolesi na pločniku. Naravno je, da je vozilo utrpelo ogromno škodo.
Tako Drgrassi kot Frausin sta se med nezgodo ranila in sta se morala zateči v bolnišnico. Frausin se je zatekel z zasebnim avtom, medtem ko je Degrassi odšel v bolnišnico s svojim potolčenim avtom, kjer so ga po zdravniški pomoči tudi odslovili. Tudi Frausina so odslovili in po mnenju zdravnikov bosta moža okrevala v 3 ali 4 dneh. Na mesto so poklicali tudi gasilski mehanični voz, ker so
je poklical policijski avto in D’Ambrosio je moral hočeš nočeš v bolnišnico, kjer je še enkrat odbil zdravnikov nasvet da bi ostal v bolniški oskrbi. Vrhu tega je na policijskem poveljstvu pojasnil samo to, da so ga nekateri pretepli (imena ni izdal) in da sta mu med pretepom izginila ura in 5.000- lirski bankovec. Kasneje pa je P’Am-brosiu postalo slabo, zaradi česar so ga morali sprejeti zaradi verjetnih zlomov reber s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku.
Preiskava je ugotovila, da je pri pretepu sodeloval tudi
oo l.i.l CJ ^	„	PoVion it (stara
47-letnega Santa Carla Mi- bili mnenja, da s potolčenim niussija iz Ul. sv. Marka so j avtom ne bo mogoče voziti.
uiuooija	v*-	-- -...... -	-
še posebej prijavili tudi zara- Vseeno pa se je Degrassi di žalitve agentov.	1 njim odpeljal v. bolnišnico.
'33-letni Sergio Soban iz Stare istrske ceste. Slednji je soudeležbo priznal in dodal, da je D’Ambrosio kvartal s 26-let-nim Carlom Lucchesijem iz Stare istrske ceste v neki gostilni. Lucchesi je igro tudi izgubil, vendar ni imel denarja, da bi plačal dve steklenici vina. D’Ambrosia je to razjezilo in je od soigralca zahteval, naj mu v garancijo izroči dežni plašč. Ker sta se oba pošteno sprla, ju je najemnik gostilne vrgel na cesto, kjer sta se pošteno spoprijela. Lucchesi, ki je krvavel, je odšel domov, medtem ko so očividci, med katerimi sta bila tudi Soban in njegov 24-letni brat, komentirali zadevo. Tedaj se je D’Ambrosio ponovno vrnil in je Sobana, katerega baje sovraži, ker je nasprotnega političnega mišljenja kot on, vprašal če se želi pretepati. Ko mu je užalil družino, pa je Soban prešel v napad in nastal je pretep. pri katerem je po Soba-novih izjavah sodelovalo več kot 70 ljudi, od katerih je bilo najmanj 15 ranjenih. V pretep se je vmešal tudi njegov brat, ki ga je hotel ločiti od D'Ambrosia in končno tudi žena slednjega.
Naravno je, da je policija vse prijavila sodišču, kjer sta' se rešila le Lucchesi, kateremu je sodišče priznalo, da je sodeloval pri pretepu iz samoobrambe in DlAmbrosiova žena. Vsi ostali pa so bili kaznovani, in sicer Soban Sergio
na 2 meseca, njegov brat Li-vio na 2 meseca in 20 dni, D’Ambrosio pa na 4 mesece zapora. Sodišče je Liviu priznalo pogojnost kazni. Vsi bodo morali plačati tudi sodne stroške.
Preds.; Fabrio, tož.: Pascoli, zapisn.:	Petrocelli, obramba:
odv. Kezich. Bologna in Presti.
V resnem stanju zaradi zastrupitve s plinom
Nekaj minut po 9 uri so morali zaradi zastrupljenja z gorilnim plinom sprejeti na III. zdravniškem oddelku 22-letno dijakinjo Mirello Verdi iz Ul. G. Reni. Njeno stanje je resno, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo.
Njena teta, ki jo je spremila v bolnišnico, je povedala, da je služkinja že ob vstopu v kuhinjo zavohala vonj po plinu, ki je prihajal iz dekletove spalnice. Stekla je v sobo in opazila, da je plin uhajal iz peči. Po njenem mnenju gre za nesrečo in nikakor ne za poskus samomora.
Drevesca je sekal
12, t. m. je neki lovski čuvaj zasačil 42-letnega Alojzija Zadnika s Proseka št. 137 ko je sekal akacijeve sadike v gozdu, znanim po imenom «Rizelce», ki je last zgoniške občine. Kakor kaže si je Zadnik, katerega so pod obtožbo tatvine prijavili sodnim oblastem, hotei nabrati drv za kurjavo.
Padec z vespo
Med vožnjo z vespo proti Sesljanu je 28-letni Alfred Daneu s Kontovela včeraj popoldne v Samotorci nerodno padel, pri čemer se je opraskal po obrazu in se ranil nad levim očesom. Ker so mu v bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, ugotovili tudi podplutbo na levem očesu, so ga s prognozo okrevanja v 15 dneh pridržali na okulističnem oddelku.
Tudi 33-letni Fulvio Zorzet to od Sv. Sobote je vč*raj popoldne med vožnjo s kolesom v bližini Boljunca nerodno padel na tla, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico. Po izpranju prask so ga odslovili s prognozo okrevanja v 5 dneh.
Smrt zaradi zastrupitve z uspavalnimi praški
Preteklo noč je na zdravniškem oddelku izdihnil Ivan Komarj katereg'- so 11. t. m. sprejeli zaradi znakov zastrupljenja l uspavalnimi praški.
Cel ista-sol ista smo tokrat prvič pozdravili na koncertu Glasbene Matice ter s tem zopet nekoliko razširili krog naše reproduktivne glasbene dejavnosti, ki je — s strogo glasbenega vidika — še vedno preveč usmerjena v vokalno glasbo. Čelist Zvonko Pom.vkalo ob spremljavi pianista Vlada Seljana je že 3 Corellijevim «Adagiom» in Van-dimijevo «Sonafco» takoj osvojil poislušalce. Prvi del koncerta sta oba umetnika zaključila z Brahmsovo sonato v e-molu oo. 38 za čelo in klavir. To delo je pravzaprav predstavljalo višek večera. Čudovita Brahmsova u-metnioa nam odkriva svet naj-višjih glasbenih vrednot v katerem poslušalec pozabi realnost in se prepusti nadzemskemu čustvovanju.
Sonata je napisana v formalni sonatni obliki, logično je dokončno dognana, a s svojo 'preprosto, jasno gradnjo in rrtelo-dioznostjo dostopna tudi preprostemu glasbeno ne posebej izobraženemu poslušalcu. Zanimiv je posebno ((Finale*, ki predstavlja fugo. katere prva tema je črtat iz znanega Bachovega dela ((Umetnost fuge*.
Iz domače glasbene tvornosti sta umetnika predstavila Matzo-vo «Elegijo in humoresko* sveže, invenciozno delo. ki tzsa zuje. da' je njen avtor debet poznavalec čela m vseh efektov, ki se morejo izvabiti 1«™*. L strumentu. Koncert, sta zakijuc.-la Chopinov ((Nokturno* in briljantni Gcensov «Scherzo».
Solidna tehnika leve m desne roke topel, speven — morda mestoma premalo «ek?Presiven» ton ter na splošno čista >n^'la' cija označujejo čelista Zvonk Pomakala. Z iskreno, doziv.to
igro se nam je najlepše; pred
stavil pri B abmsovi 'sonati, kjer mu ie bil enakovreden partner pianist Vlado Seljan. ki razpc.a-ga s solidno tehnično igro, _ tudi muzikalno POgl«blieno zlasti pri Brahmsu. Kot sprem ljevalec se je diskretno prilagodil solistu.
Liudsha prosveta
PROSVETNI DRUŠTVI »P. TOMAŽIČ* in «V. SMUC* skli-cujeta redni občni zbor, ki b danes 15. februarja 1955 _l*ta ob 20.30 v društvenih prostorih v 'Ji. Roma 15. Vabimo članstvo obeh društev k številni udeležbi.
P. D. »IVAN CANKAR* Kakor že javljeno, bo šentjakobsko prosvetno društvo »tvan Cankar* začelo prirejati interne dramske večere s sodelovanjem članov SNG. Naprošeni so čl a m društva in tudi drugi prijatelji dramske umetnosti, da se cim-prej oglasijo za informacije na sedežu v Ul. Montecchi b-tv. Pojasnila se dajejo vsak večer od 20. do 22. ure.
Razna obvestila
AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, naj prijavi svoj vstop v vrste mladih ljudi, ki so že člani kluba. Vpisovanje in informacije vsako nedeljo od 11 do 12. ure v Ul. Ruggero Man na 29.
Od ticera) do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13, in 14. februarja t. 1. se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 20 oseb, poroka pa je bila 1.
POROČILA STA SE:	ladijski
konstruktor Ervino Škerlj in prodajalka Maria Doee.
UMRLI SO: 64-letni Cristiano Danieli, 72-letni Giuseppe M a. rassi, 57-letna Teresa Bristot Dor. Perrini, 78-letna Lucia Lenardon vd. Visintim, 67-letna Marija Mi-kavec, 67-letni Samuele Rudan-na, 58-1 etni Luciani Chisari, 57-letni Marcello Sarti, 77-letna Maria Sancin por. Zoccbi, 80-let na Ernesta Bonomo por. Tolen tino. 74-letni Domenico Bianchi-ni, 65-letna Regina Bonočič por. Sokota, 8 ur stari Fulvio Cen-nia. 81-letna Ameba An-na Vida-11. 4 dni stari Fabrizio Cassano, 55-let.rvi Josip Sedmak. 80-letna Orsola Lenardon vd. Cerkvenik, 81-lefni Giovanmi Primesi, 43-let-na Eleonora Capeller por. Cer-mel, 76-letnl Luigi Napoleone Bront.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 5, najnižja 2,7, ob 17. uri 4.2 Zračni tlak 1106.4 v porastu, burja 20 km na uro, vlaga 56 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8.9.
mig
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V četrtek 17. febr. 1955 ob 20.30 uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH
komedija Ben Jonsona
eVOLPONEs
Komedija se na Opčinah ne bo ponavljala 1
V nedeljo 20. febr. 1955 ob 16. uri v AVDITORIJU v TRSTU
«3 + ena»
komedija v treh dejanjih
Spisal: Ferdinand Roger
Režiser:
Nada Gabrijelčičeva
Poslovenila: N. G. Scenograf: Jože Cesar
Oče - Rado Nakrst; Mati - Ema Starčeva; Gil-foert - Miha Baloh: Mi-chel - Stane Starešinič; Bernard - Silvij Kobal; Kristina - Tea Starčeva. Zadnjič v Trstu 1
V nedeljo 20. febr. 1955 ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU
(VOLPONE*
neblaga komedija v treh dejanjih (6 slik)
Spisal: Ben Jonson Režiser: Slavko Jan k. g. Po predelavi:	Stefana
Zvveiga, poslovenil: Fran Albrecht Scenograf:
Marjan Priberšek k. g. Kostumi:	Mija	Jarčeva
Volpone. bogat Levanti-nec - Rado Nakrst; Mo-sca, njegov prisklednik -Stane Starešinič; Volto-re, notar - Modest Sancin; Corbaccio, star oderuh - Stane Raztresen; Corvino, trgovec - Jožko Lukes; Leone, kapitan, sin Corbacciov - Miha Baloh; Colomba, žena Corvinova - Tea Starčeva; Canina, kurtizana -Nada Gabrijelčičeva; Sodnik - Julij Guštin: Poglavar sbirrov - Danilo Turk; I. in II. sluga pri Volponu - Silvij Kobal in Srečko Košir; 'Sluga pri Corbacciu -Josip Fišer.
Kraj: Benetke, za časa ‘	’	tenesaned.
Zadnjič v Trstu !
VSI, MLADI IN STARI
so vabljeni na
VESELO PUSTOVANJE S PLESOM
ki bo v soboto 19., v nedeljo 20., v ponedeljek 21. in v torek 22. febr.
od 20.30 do jutranjih ur v škedenjski kino dvorani
Igral bo prvovrstni orkester «Trieste mia* Dirigiral bo Carletto s svojo «Super-fizaelektrično»
Za prvovrstno pijačo in dober prigrizek bo skrbel dobro založen bar - bife
Vabljeni vsi, ki si želijo veselega razvedrila
V nedeljo 20. februarja od 16. do 18. ure
otroško pustno rajanje
z obdarovanjem najlepših mask.
Ob vhodu bo košarica za prostovoljne prispevke. Po potrebi bo v dvorani zakurjeno.
SLOV. DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
priredi
ki bo na pustni četrtek 17. februarja ob 22. uri v Ul. XXX. oktobra 4
(v prenovljenih prostorih bivše kavarne «Adriatico»)
♦ :i: 4:
Vstop samo z vabilom, ki ga lahko dobite v uradih SDD v Ul. Machiavelli št. 22/11.
Rossettl. 15.30: «Odisej», K. D°#’ glas, S. Mangano. ... • Excelsior. 15.00: «Bel« boart. *
Crosby, D. Kaye ^ #vh
Feuice. 16.00: «Pu£čav».
VValt Disneyev film. rnL Nazionale. 16.00:	uDivizil* '
gore*. E. Manni, M. Clay. ,, Filodraramatico 16.00: «F,e"“p ni agent X-3». V. Mature Laurie.
Supercinema. 16.00:	«Pr«W‘
dekleta*, B Hope, A. D*"1* t: Arcobaleno. 15.30: «Egiptan nuhe*.
Astra Rojan. 15.30: «Hiša R|C
di», _M. Bru, _M. ?'oren;jC{!i»
Capilol. 14.00: ((Perfekten °. Kelly.
Cristallo, 13.30: «Upor na ca®" H. Bogart.	g
Grattacielo. 16.00: «Egipča®
nuhe*.
Alabarda. 15.30: «Sladka
J. Wyman.	„
Artston. 16.00: ((Trgovin* J hm blagom*, E. R. Dragv. Armonia. 15.00:	((Zaliv £r0P
J Stewart.	.
Aurora. 16.00: «F. B.	“J
nalni odsek*, E Consl3' Mladoletnim prepovedano. Garibaldi, 15.30: «PekeI pou lo», A. Ladd.
Ideale. 16.00:	((Prihaja ™
Cristofor!*, Fernandel. v o Impero. 16.00: ((Postelja*, ^ Sica. Mladoletnim	Pref
dano	.	—Al
Italia. ■ 16.00: «Vrata skriv
f. tradicionalni ples SDD
J Allyson.	.	A
S. Marco. 16.00: «Morski sedmih morij*. J.	JU
Kino ob morju. Danes za'Pj[pipi'
tri:	«Mož	Eiffelovega
Moderno. 16.00: ((Cesarstvo sterjev*, M. Donlevy. Savona. 15.30: ((Ljudje m
jo*. G. Grant.
Viale. 16.00:	«Javni sof
št. 1», Fernandel.	S
Vittorio Veneto. 15.30: do večnosti*, B. Lancaste •. Azzurro 16.00: «Samo zara® be sem živela*, J. Wyd>^Dl Belvedere. 16.00: «Vem.
boš ubil!*, J. Cravvford-Marconi. 16.00: «Latinski Uu ci», L. Turner.	.	vil
Massimo. 16.00:	»Osvajal«
ginije*. A. Dexter. „-«!» Novo Cine. 16.00: ((Mari)1**
J. Wayne.
Odeon. '16.00: »Frine, Orienta*. E. Kleus.
prepovedano.'	.	t>
Radio. 16.00:	«Oči6čenje».	>
Ford.	-im	V'
Secolo. 16.30: »Sama s svoj«"
sanjem*, J. Crawford, . $ rrn#»7ia 1 ^	/rV<»1i4cO	&
Venezia. 15.30: «Veliko n-je», R. Conte.	-p |
Skedenj. 16.00: »Zaliv Kino na Opčinah. 18.00: 'id luzija*. A. Polne r, P. &
TOREK 15. februarja
Hi*
rit nt	p
11.30 Lahki orkestri; *P vsakogar nekaj; 13.00 željah; 14.00 Poje basist,# Pinza; 14.15 Kulturni 14.25 Vesela glasba; 17.30 j#' glasba; 18.00 Rahmaninov- -#■ cert št. 2; 18.40 Glasbeno j,# vanje; 19.00 Soda in vzgojrtj K nješodci o svoji reviji; K stra glasba; 20.00 SpOTtj^jS' Zabavna glasba; 20.30 L e oder: Tieri: ((Ljubezen W veznosti*; 22.00 Priljubijo1, VF ke melodije; 22.30 K liniata Kairla Rupla; 22> in valčki.
T It S T I. , ul*
11.30 Poje M. Ferrei^tSi'; •Ccir.o-cna glasba; 12.15 Vacj v.
C. Savine: 18.00 'Napolit»S>» '! kester; 20.00 Vesti in gl^tT filmov; 21.05 Schubertov K O I* E K 254,6 m ali 1178 k« 1.45' Slovenska poročila: *.*“• 13.30, 14.30, 19.30 in 20.3^ «• Hrvaška poročila: vsak 20.00. , „ Italijanska poročila: 6.I3' 17.00, 19.00 in 23.00.	.	K
Iz naših listov v s’ dan (razen nedelje in P , ka) ob 14.36	.	rt
Iz naših listov v dan (razen nedelje in IN ka) ob 17.06.
6.40 Jutranja glasba;
Iedar
vremenska
7.05 Jutranja glasba; 7.39
m
za gospodinje; 11.oo’ SoJ^JijčJ Ura, ki je obstala; U;3uotrlinf,
v orkestru
ski koncertni oder:
Davna glasba; 14.UU <-'u 'jj Ki do melodiije; 14.40 DOfh ; P,
pihala m.-45 jf, 12.00 Ridfni in pesmi;
ki: Od Pohorja do JaV‘"Tul S knjižne police; 15,3“
vanski solisti in ansaJ!,y ffj1 našim mikrofonom; l-’i. spored glasbenih uSa /a Vj Tečaj angleščine; l6-*f.vna Lč
ieta.1 rfMgicsvmc,	a
kogar nekaj; 17.10 Zab3. ba; 17.50 Glasbeni k»» "JiuL 18.50 Šport; 19.15 1.5 nemškimi zabavnimi ^,30 v 20.15 Ribni za orgle; juSp)
Como Puccini: «Madarii®mi -•  	..	.,	j-i-mJ1'"
fiy». opera v 2 dejan Plesna glasba.	,
n 1.11 v |<; N * ■	^ ci,
327,1 m, 202.1 m,	|1-
Poročila ob 5.00, 6.00, '• ' J 15.00, 17.00 in 22.00.	%
11.30 Radijski kol edaA Glasbena medigra;	jji
zgodbici Vide Br«sto Edvard Mac DovvelU. **
suita; 12.10 20 minut 2-j rt mi godci; 13.10 Opojda"' ,t
cert; 14.00 Za mlade
OBVESTILO Posojamo kostume in lasulje. Obrnite se v Ul. S. Vito 17, vsak dan od 13. do 15. ure, razen nedelje.
SPD priredi dne 27. februarja izlet v Postojno. Vpisovanje od 15 do 18. t. m. med 19. in 20. uro na sedežu društva v Ul. Machiavelli 13. Vsak Izletnik mora imeti svoj potni list.
( GLEDALIŠČA ]
VERDI
Danes: druga predstava opere «Moc usode* red C za oarter m lože in red A za galerije. Jutri zjutraj se prične prodaja vstopnic za to predstavo
TEATRO NIJOVO Danes: ob 21. url; »Kuhinja angelov*, za red A.
godce; 14.20 Melodije **.’ ‘jz d,rilo; 15.15 Lahka glf*, V j? Slovenske narodne Pfj* .Mert redbi; 16.10 Utrinki ■z„«jezalV - Pavel Sebumin: človek*; 16.30 Želeli s^Ki slušajte! 17.10 Popoma"^# foničm koncert; 18-9°	,
pregled;
odgovorni «re‘i,-r£» STANISLAV HllyfT ‘ /i Tiska Tiskarski zavod
ADRIA EXPI
trst Ul. Cicerone št.
tel. 29243
«v>!!
«Adria-Expresb> J gj* seznam prihodnj
tov za JugoslaViJ0' 55 5.-6. marca °Patlja J. ”*kaSt*nJoVŽ
sčina - Vipava, j" fjo t Branik - Zali hrtt>_ M«* , Gorica - Kanal . ^ na Soči - Toim,n .
barid. .g.2.1955
Vpisovanje do^
'
scina - vi pa v*.■ . .
tr^lf Tr	fe
barid, Ilirska pjvKa-.35.
Knežak - J1 5.3-3*' Vpisovanje	^
«Adria-Express» P,t P( v najkrajšern iJo<,
vadne in turis te tranzitne viž«
19.-20. marca L j
Opatija - R^posto&V ščina - Vipava, f® . 0^ |
primorski dnevnik
— 3
Skupina malih skalnatih o-okov, ki jih poznamo pod »enom Tacenski otoki, in ki S° oddaljen; komaj 18 milj
0 kitajske celine, so po naj-^ovejših vesteh že izpraznjeni 'n naltlesto Cangkajškove na-
"Dajistične vojske prihajajo ® “laocetungovi vojaki. Ta *PiTia otokov je skupno s . 'r5to otokov proti jugu, SlCer z otočjem Macu, Kve-ij.J in drugimi, predstavlja-l ,^ednje položaje kuomin-‘ J1 sil proti ozemlju LR tai t <'e celinska Ki-
1 .S, a t- j- Maocetungova Ki-JS a hotela osvoboditi For-j ,z°’ hi morala torej pred-tin’i° ^'hvidirati še kuomin-
ska oporišča na otočjih Ma-Cu ‘n Kvemoj.
jjJ' januarja letos ]e otok Jangsan prišel v oblast LR Kitajske
So	—in s tem
er>ote dobile važno o-. lsce za nadaljnje operaci-proti Tačenskim otokom.
o s° ob koncu januarja Ma0.
ngove vojaške sile ponov-naPa<lle Cangkajškove če-v na Tacenskem otočju, je hii cetUnSovo topništvo, ki je šan na™eščeno na Jikjang-mint' dr^a*0 Polne tri dni kuo-skih garniziio na Tačen-otokih pod stalnim og-
tais>- Svojega topništva. Ki-i*el'1 naca°nalisti so torej h0 J, ®alo možnosti za obram-5o acenskih otokov. Izgubili J;kfrem°č v zraku in na otok )angsan so stalno prihaja-nove Maocetungove
vedno
ce‘e in
vojaški material. Kuo-
^ianško £ omeiit‘ *
ral« — letalstvo se je mo-°	’	na	nočne	po-
Kljub Vedno si Psodi
temu pa so bile še J veljavi nasprotujoče j redpoStavke o nadaljnji teh otokov. Medtem ko
ha T g°Vorilo, da ima posadka se *bdCens^*h otokih ukaz, naj Povei1°ri, d° smrti>> ’n da sam 'Hijeni;
bj . } smatra da je obram-drugi ♦ možna' s* ie na
ffPrinS ®e prei g°vorii°
čfnjskjZavRh za izpraznitev Ta-
liko publiciteto. Ir tega se je I vrste «Sabre», ki so jih v ta dalo slutiti, da računajj ZDA | namer, premestili s Filipin-pri tem na vojaški in politični učinek. S podatki o silah. ki so bile angažirane v evakuaciji Tacenskih otokov, se je hotelo dati LR Kitajski na znanje, «s kakšno silo bi morala računati«, če bi se spustila v spor glede Tačen-skega otočja.
Rečeno je bilo, da je okoli tega otočja zbrana «močna armada« 45.000 Američanov, ki predstavljajo posadko VII. flote in 3.000 pripadnikov a-meriške V. zrakoplovne jate.
Jedro te flote 70 vojnih ladij so predstavljale letalonosilke od 40.000 ton «Kiersag», «Jor-getaun«, «Essex», «Vosp» in letalonosilka «Prinston» za borbo proti podmornicam.
Vsaka izmed teh letalonosilk nosi po 75 do 100 letal. Te letalonosilke so bile po zaključku druge svetovne vojne modernizirane. Tem letalonosilkam se je priključila letalonosilka Midvey 45.000 ton s 125 letali. Poleg letalonosilk sta v VII. flotti sodelovali še dve križarki in več rušilcev.
Objavljeno je bilo, da bo v zračni zaščiti nad Formoško ožino sodeloval letalski polk 75 letal na reakcijski pogon
skih otokov in z Okinave na Formozo.
Nacionalistične sile so bile ocenjene in a kakih -40.000 mož, sedem rušilcev, 16 čistilcev min in večje število izkrceval-nega brodovja. Kar se pa tiče nacionalističnega, letalstva, je bilo sestavljeno ik kakih 400 letal, med katerimi je bilo tudi nekaj letal na reakcijski pogon vrste «Sabre F-86«.
LR Kitajska pa ni dala tako točnih podatkov o svojih silah. Vendar so strokovnjaki cenili, da je na «bor-beni razdalji« od Formoške o-žine kakih 700—1000 letal, med katerimi je mnogo letal vrste «Mig 15». Mornarico pa so tvorili predvsem nagli torpedni čolni in nekaj manjših podmornic.
Ameriška VII. flota je, kot je to izjavil neki visoki ameriški vojaški funkcionar, odplula z ((napolnjenimi topovskimi cevmi in s pripravljenimi letali«. Hkrati Pa so vojaške enote dobile strogo navodilo, «naj ne izzivajo incidentov in naj ne sprejemajo nikakih taktično neprimernih elementov, da ne bi tako dovolile, da bi bile altruistično
uničene«.
Od 5. februarja do^J.2. {g bruarja je bilo Tacensko otočje izpraznjeno; In ko je prva skupina evakuiranih ljudi prispela na Formozo, je Cang-kajšek izdal poročilo, v katerem je rekel, da se obrambi Formoze, bližnjim Peskador-skim otokom in obalnim otokom, ki spadajo k otočju Macu in Kvemoj, mora «dati prvenstvo in da bo izpraznitev Tačenskega otočja okrepila njihovo obrambo«. Kot se ve, namerava kuomintanška vlada del enot, ki jih je umaknila s Tačenskega otočja, premestiti na ta otočja, da bi tako okrepila obrambne položaje, ki se sedaj opirajo na Kve-mojske otoke, ki so nasproti celinskemu pristanišču Amoju na jugu, ter na otoke Macu, ki v določenem smislu zapirajo pristanišče Fučuo na severu. Ta linija je krajša za nekaj nad 100 milj od prejšnje. Ponekod gre ta linija le 3 do 4 milje od celine.
In tako so vojaške sile LR Kitajske poleg otoka Jikjang-šana dobile še en močan položaj proti kuomintanškim silam, ki se sedaj v glavnem zbirajo proti jugu, pred Formozo.
TRŽAŠKO VPRAŠANJE V CHURCHILLOVIH SPOMINIH
'Pohod na Balkan”
v načrtih Churchillovih
1.1944
generalov
Proti njemu pa sta imela pomisleke gen. D. Eisenhower in Roosevelt * Listek o kupčiji Churchill-Stalin v Moskvi je hotel Churchill sežgati, Stalin pa je rekel, naj ga shrani
Predsednik Jugoslavije Tito se je vrnil s svojega potovanja v Indijo in Burmo. Na Reki ga je dočakala velikanska množica 120.000 ljudi, da bi ga pozdravila slika zgoraj). Na spodnji sliki vidimo maršala Tita, ko se na beograjskem kolodvoru pozdravlja s tovarišem Kardeljem
V londonskem memorandu' mu z dne 8. oktobra 1954, ki je prinesel začasno ali morda tudi že stalno ureditev tržaškega vprašanja, je bila za teritorialno razmejitev med ozemljem, ki je prišlo pod jugoslovansko, in ozemljem, ki je prišlo pod italijansko upravo, izvzemši manjših korektur v prilog Jugoslavije, odločilna Morganova linija iz leta 1945. Čeprav ta linija ni niti celih deset let stara, je že marsikdo pozabil, kako je nastala Od tistih pa, ki so jim tedanji dogodki še v živem spominu, je ob londonskem sporazumu ta ali oni v mislih ali pa tudi v besedah zopet ogreval vprašanje, zakaj se je leta 1945 jugoslovanska vojska umaknila na to usodno linijo, češ da bi v nasprotnem primeru morda bila rešitev tržaškega vprašanja za Slovence in Jugoslovane drugačna.
Dogodki sami so še prcsveži in tudi ustrezna dokumenta-
UMETNO	OSEMENJEVANJE	ŽIVALI	IN	N
V Ljubljani, Celju, Ptuju in Murski središča za umetno osemenjevanje
Soboti
goved
.j
otokov.
5keJanuaria so izja
eSa . *- ou izjave ameri-2adev ministrstva za zunanje Poka2e,'n ^uornintanške vlade 5kegad e' je usoda Tačen-teh j,; ot°č.'a zapečatena. Iz čo „ ,av se je videlo, da bo-
magale ene sile ZDA p0‘ skih „ Premestitvi kitaj-
5>1 s ^cional>stičnih vojaških
žaje« c?5ena na druge polo-
.po^« da b°d° iste s‘*
tev civi35816 tudi izprazni-2aPUsfj.' §a osebja, ki želi V, 11 t- -, ■	"i—
otoke«. Hkrati je
ohi • UKJKe javljorso, da bo «v so-
V ’
bilS sklePom kongresa, ki
1555 { p°trjen
vlad
29. januarja a ZDA nudila
V 0,nac'onalistični Kitaj-p0Č ob)rani^ ozemelj, ki so , taisk« 9sti° nacionalistične
h ■10 Za 'n 5*h ZDA sma' athb0 ,,Uredno važne za o-in Peskador-
čs ot°kov».
temi izjavami se je
fScifij, Poveljnika ameriške
IčB.
St;
k«» c. e flote admirala Feli-
8W?mpa
flot
Dre,
erišk"1'a ln Poveljnika VII. Wpr'
viceadmirala
>-,Cejšnie‘aida v'delo, da so Drit% Pomorske enote ene za zagoto
Vite; PfiPravlj ■b da
?f°kov 1Zfraznitve Tačenskih
,aio v
feb
se celo premi-
ruaria“ SVrho. Ko je bil 6. ? epotp t-, . s,tleP objavljen, i,5 biorn:	iske	nacionalistič-
N ZriAICe in ladjevje VII. cNrirn A °dplule proti Ta-i?5 eva'-,	kom-	da bi izvr-
:'všlstVa lac‘i° civilnega pre-h si' 'n ^"v^a^bjil1 voja-se ,
Poted •	Je v	prvem času
> ‘n moč	sil ameriške
#flkrivai Področju Formoze rt„sPileln',,S0 ■’ ‘ objavi sklepov % te °!?nju pri evakuaciji
Pod izrazom «umetna osemenitev« navadno razumemo vnos semena (sperme), ki vsebuje semenčice (spematozoi-rie), v tiste dele ženskih spolnih organov, ki ne ležijo daleč od mesta, kjer se sperma-tozoid sreča z jajčno celico. Vnos semena, to je osemenitev, je pogoj za oploditev; vendar vsaka osemenitev še ne vodi do brejosti. Bistvo umetnega osemenjevanja je isto kot pri naravnem spolnem aktu, saj gre v obeh primerih za to, da se jajčece oplodi. Z izrazom «umetna osemenitev« hočemo le poudariti, da je moško seme prišlo v ženske spolne organe po , posredovanju človekove roke na način, ki je drugačen kot pri naravnem parjenju.
Način osemenitve oziroma osemenjevanja je odvisen od oblike, lastnosti in zgradbe ženskih spolnih organov. Moško seme, tako razredčeno kot nerazredčeno, moremo vnašati v različne dele ženskih genitalij; v nožnico, v maternične rogove.
Preden spregovorimo o delu samem, naj naštejemo prednosti, ki jih ima umetno osemenjevanje živali pred naravnim pripuščanjem.
1. Z umetnim osemenjevanjem moremo večkrat doseči oploditev tudi pri takih samicah, ki bi se zaradi bolezenskih sprememb v rodilih ne mogle obrejiti z naravnim pripuščanjem. Tako na primer pri različnih vnetjih v nožnici z direktnim vnosom semena v grlo maternice preprečimo. da bj produkti nož-ničnih bolezenskih procesov škodljivo delovali na semenčice.
2. Z umetnim osemenjevanjem preprečujemo širjenje spolnih okužb, ki se prenašajo z naravnim parjenjem.
3. Pri umetnem osemenjevanju se kvalitetni plemenjaki izkoriščajo kar najbolj racional no, ker se more z enim ejaku-latom osemeniti večje število samic, ne da bi se pri tem
Dober plemenski bik, ki ga uporabljajo za umetno osemenjevanje, more dati V enem letu praV toliko potomcev kot 30 do 40 bikoV, ki jih uporabljajo le za naraVno pri-puščanje - V Italiji so uporabili tudi seme, ki so ga z letalom pripeljali iz Amerike
c*Jt nenavadno ve-
SANGAO
PANGCOU
NIGPO
VANCOU
FllČOU
©
^O. MACU
NANDZl
TAJPEH
A/VOJ
kvemoo
FOPMOZA
taona
-!lilADORSKl o
znižal procent oplodnje.
4. V. razpošiljanjem semena se omogoča oplodnja tistih samic, ki so zelo oddaljene od samca.
Trenutno v Sloveniji delujejo štirje centri za umetno osemenjevanje goved; v Ljubljani, v Celju, v Ptuju in v Murski Soboti. Najstarejši je matični center v Ljubljani, ki je bil ustanovljen leta 1946. Drugi centri so se razvili pozneje in so povezani z ljubljanskim.
Naloga centrov je proizvajati kvalitetno seme. Primerno razredčeno in konservirano ga uporabljajo povsod, kjer ga potrebujejo, tako v bližnji kot v daljni okolici. Seme se večkrat pošilja 100 do 200 km daleč, ne da bi to škodljivo vplivalo na njegovo oplojeval-no sposobnost. V zvezi s pošiljanjem semena lahko še omenimo, da pravilno konservirano seme ostane dolgo časa živo in vzdrži tudi prekooceanske transporte, saj so znani primeri, ko so se krave v Italiji obrejile s semenom, ki je z letalom prispelo iz Amerike.
Uruslruzunjc semena
Moško seme (sperma), ki sestoji iz semenske tekočine, v kateri plavajo semenčice (spermatozoidi), se samcem odvzame lahko na več načinov. Najbolj običajen je odvzem semena 2 umetno vagino. Tako se namreč razmeroma enostavno prestreže seme. Dobljeno seme steče v stekleno posodico, ki je pritrjena na koncu umetne vagine. Ob neugodnih vremenskih prilikah se zbiralnik semena zaščiti s posebnim ovojem; le-ta preprečuje prenagle temperaturne izpremembe, ki so za seme zelo škodljive, obenem pa varuje semenčice pred direktno sončno svetlobo v primerih. ko se seme odvzema na prostem.
Po odvzemu postavimo zbiralnik (to je običajna epruveta iz močnega stekla) s semenom vred v vodno kopel 37 stop. C, nato pa ocenjujemo lastnosti dobljenega ejakulata Za osemenjevanje se namreč uporablja samo kvalitetno seme, ki mora ustrezati strogo postavljenim zahtevam.
Seme ocenjujemo makroskopsko in mikroskopsko, včasih pa njegovo vitalnost ugotavljamo s posebnimi kemijskimi reakcijami. Makroskopsko nas zanimajo količina semen, njegova barva, vonj, prosojnost in gostota. Nenormalna barva ali vonj semena namreč kažeta na bolezensko stanje v spolnih organih samca. Tako seme brez pomisleka zavržemo. Z mikroskopsko preiskavo, ki še vedno zavzema prvo mesto med preiskavami semena, pa ugotavljamo intenziteto in način gibanja, anabiozo, smrt, motnje v gibanju, resistenco, trajanje življenjske dobe. pa tudi število in obliko semenčic.
Samci različnih živalskih vrst dajejo različno velike količine semena, a tudi koncentracija semenčic je pri različnih vrstah različna. Tako more na primer merjasec pri eni sami ejakulaciji oddati do pol litra in še več semenske tekočine. Pri žrebcu se volumen ejakulata giblje med 30 do 60 kub. cm. Prežvekovalci se odlikujejo z izredno majhno količino izločenega semena pri ovnu ne presega 1 do 2 kub. cm, pri biku pa ne 4 do 7 kub. cm. Koncentracija semenčic pa je v zadnjih dveh navedenih primerih ogromna, saj more 1 kub. cm dobrega bikovega
menčic. V volumsko izdatnih e.jakulatih merjasca in žrebca ja koncentracija semenčic seveda precej manjša (0,1 do 0,3 milijarde v 1 kub. cm). Število semenčic se ugotavlja na enak način kot število rdečih in belih krvnih telesc.
Kot povsod po svetu, je tudi pri nas najbolj pomembno osemenjevanje goved. Na podlagi številnih poskušoV š'o Ugotovili, da je za uspešno osemenitev krav in telic dovolj približno 100 milijonov zdravih semenčic.
Ker povprečen ejakulat za pleme sposobnega bika vsebuje 7.—8 milijard semenčic, moremo z enim samim racionalno izkoriščenim ejakulatom osemeniti 70 do 80 krav, ne da bi se pri tem verjetnost oploditve bistveno znižala. Pri naravnem pripuščanju namreč zaradi kisle reakcije, ki vlada v nožnici, pogine 95 do 97 odst vseh bikovih semenčic, tako da komaj 3—5 odst. vseh spermatozoidov pieide iz nožnice v maternično grlo in od tam skozi maternico v jajcevoda.
Ce torej zavarujemo semenčice proti škodljivim učinkom nožnične sluzi na ta način da vnesemo zadostno število zdravih, za oploditev sposobnih semenčic kar v maternično grlo ali pa celo v maternico samo, lahko dosežemo oploditev že z eno sedemdesetino ali morda celo osemdesetino ejakulata. Gospodarske vrednosti pravkar navedenega dejstva ni treba še posebej poudarjati.
Pri takem načinu izkoriščanja more samec v enem letu dati 3 do 4 tisoč potomcev, medtem ko bi pri naravnem pripuščanju dal v istem času 70—100 potomcev. Dober plemenjak, ki ga uporabljamo za
umetno osemenjevanje, more torej dati v enem letu prav toliko potomcev kot 30—40 bikov, ki jih uporabljamo le za naravno pripuščanje. Z umetnim osemenjevanjem se torej lahko veliko prihrani pri stroških za vzdrževanje plemenjakov, saj en sam zaleže za trideset drugih,
V ilustracijo naj' navedemo še to. da približno 10 . odšt. vseh krav v Sloveniji osemenjujejo s semenom tridesetih bikov.
Hranjenje semena
Da pa namenom umetnega osemenjevanja laže zadoščamo, vsak kvaliteten ejakulat, ki smo ga že ocenili, po predhodni, počasni ohladitvi na sobno temperaturo razredčimo s posebnimi tekočinami. Te sestoje navadno iz določene količine jajčnega rumenjaka, ki mu dodamo strogo odmerjene množine natančno pripravljenih izotoničnih pufer-skih raztopin. Z dodajanjem razredčevalca ne le zvečamo volumen ejakulata, kar omogoča lažjo razdelitev semena v manjše doze, temveč dodajamo tudj ohranjevalne snovi, tako da semenčice ostanejo dalj časa žive in sposobne za oploditev.
Pri razredčevanju semena pazimo na to, da doza razredčenega semena, ki je namenjena za enkratno osemenitev, to je 1 kub. cm, vsebuje zadostne število semenčic. Običajno ne prekoračimo razmerja 1:15, kar pomeni, da iz 1 kub. cm nerazredčenega semena napravimo 15 kub. cm razredčene-ga.
Po dodatku razVedčevalne-ga sredstva seme še temeljito premešamo, da je koncentra-
cija semenčic povsod enaka,1 nato pa ga nalijemo v epru-vetke. od katerih vsaka vsebuje količino, potrebno za tri osemenitve (to je 3 kub. cm).
Te epruvetke nato skrbno zamašene vlagamo z oznako semena vred v večje epruv.ete.
Slednje potem, prav tako ne-produšno zaprte kot prve. dajemo v vodno kopel sobne temperature. Tako shranjeno seme, obdano s plastjo zraka in z vodo, se v hladilniku počasi ohlaja- na1# stop. C, to je na temperaturo konservi-ranja. Zaradi velike toplotne kapacitete, ki jo ima voda, padata namreč temperatura hladeče se vode in semena v njej le počasi. To je potrebno, ker bi pri prenaglih ohladitvah semenčice v trenutku poginile.
Razredčeno seme hladimo in hranimo v hladilniku zato, da znižamo presnavljanje, ki je pri tej nizki temperaturi neprimerno manjše kakor pri telesni temperaturi. V teh pogojih ostanejo semenčice več dni sposobne za oploditev.
Vendar se ne uporablja seme, ki bi bilo staro več kot 3 dni.
Ohlajeno seme se nato v potrebni količini počilja na osemenjevalne postaje. Da se temperatura že med transportom ali pa na kraju uporabe ne bi začela dvigati, preprečujemo s tem, da v termovke, v katerih se pošiljajo epruvete z ohlajenim semenom, dajemo nekaj koščkov ledu.
Zanimivo je, da semenčice brez škode prenesejo ugretje s temperature konserviranja na telesno temperaturo, tako da terenski osemenjevalci lahko brez nevarnosti vbrizguje-joi ohlajeno seme v ženske spolne organe.
Iz ljubljanskega osemenjevalnega centra, ki deluje kot’na 5 stopinj pod ničlo.
oddelek Veterinarskega znanstvenega zavoda, se ohlajeno bikovo seme pošilja dnevno 14 osemenjevalnim postajam. Vsak teden se tu pripravijo semena za približno 600 krav. Podobno tudi ostali osemenjevalni centri v Sloveniji pošiljajo seme svojim precej številnim osemenjevalnim postajam. Do konca leta 1954 je bilo v Jugoslaviji osemepj^nil) približno 25.000 krav iti telic, kar predstavlja okrog 10 odst. teh živali v Sloveniji. Neuporabljeno seme se zaradi kontrole vrača v centre, ki vodijo strogo evidenco o številu osemenitev.
Za osemenitev vseh teh krav in telic imajo vsi centri skupaj na razpolago 30 bikov. Zmogljivost navedenih ustanov za produkcijo razredčenega semena bi se torej mogla v primeru še znatno zvišati.
J. Senegačnik (Iz ((Proteusa«, št. 6.-1955)
Mrzel val v ZDA
Kakor poročajo je zajel mrzli val večino predelov ZDA, in povzročil smrt 25 ljudi. Temperatura je naglo pad la vse od kanadske meje do Mehiškega zaliva in je padla pod ničlo tudi na južnih področjih, kakor v državah Ken-tucky, Georgija, Alabama in Mississippi. V severnih državah je temperatura zelo nizka, v North Dakota je bilo ponekod 27 stopini pod ničlo, medtem ko je v severnih predelih države New York snežna plast debela 30 cm. V New Yorku je bil v soboto zjutraj zaradi snega promet prekinjen. V nekaj urah je termometer od 13 stopinj nad ničlo padel
da so uporabljali «tanke« že Egipčani, Kaldejci, Perzijci,
Asirci in Judje. Zamisel o oklopnih vozilih, to je o nekakšnih naših tankih je zelo stara. Egipčanski faraoni iz prve dinastije, to je kakih
3.000 let pred našim štetjem,, projekcij.	Ker je	poliester
so imelj borbene vozove na	mn0g0 bolj trpežen,	bodo de-
dveh kolesih. Oklep teh vozu	jaj^ bjme	za polovico tanjše
E
je bil napravljen iz trdega lesa in kože. Vozač je vodil konja, borec v «oklepnem vozu« pa je bil oborožen s kopjem in lokom. Tudi Hanibalovi sloni so nosil; «oklopne trdnjavice«, iz katerih so vojaki streljali s puščicami in drugim podobnim orožjem.
# * *
da se je v obdobju od leta 1900 do leta 1953 celotna svetovna proizvodnja surovin povečala od pet do šestkrat. Samo od leta 1937 se je proizvodnja aluminija povečala ža petkrat. Proizvodnja električne energije se je povečala za trikrat; proizvodnja umetnih vlaken' se je povečala za dvakrat in pol; proizvodnja nafte, surove gume in cementa pa se je povečala za dvakrat. * * #
da imajo na nekem posestvu v Tcxasu v ZDA bika. ki so ga ocenli za lepo vsoto 300.000 dolarjev. To je prav gotovo najdražii bik na svetu. * 1»
da bo v kratkem odstranjena nevarnost velikih požarov v kinematografih in skladiščih filmov. Največje ameriško podjetje za proizvodnjo plastičnih tvarin. Dupon ie patentiralo nov filmski trak, izdelan na temelju poliestra Ta trak vzdrži zelo visoko temperaturo in je negorljiv. Trak se lahko zvije 17.000-krat preden se prelomi in le pri 3.900-kratnem projiciranju se semena vsebo-1 opažajo prve večje napake I
vati do 2 milijardi, 1 kub. cm dobrega ovnovega semena pa celo štiri do pet milijard se-
lilmu. Trak, ki ga uporabljamo sedaj, se sme zviti le 24 krat in ne vzdrži več kot 1.400
ift bodo zato mnogo lažji.
# >!( #
da je bila civilizacija v Siriji že pred 4.000 leti zelo visoka. Pred kratkim je znani francoski arheolog Schaeffer, ki je vodil neko veliko ekspedicijo v Sirijo, odkril doslej največji znan dvorec Uga-rit blizu mesta Ralšamre. Tu je ekspedicija odkopala velike dvorane, ki so bile obložene s slonovo kostjo. Pohištvo in umetniški kipi so tudi bili iz slonove kosti ter okrašeni z zlatom. Schaeffer je odkril tudi nedotaknjeno peč za žganje opeke in v njej še nedo-žgano opeko. Glavni zid tega velikega dvorca se je zrušil v času vlade cesarja Ha-muradija okoli leta 2.000 pred našiin štetjem. Največjo pozornost arheologov je vzbudila biblioteka, ki je bila razdeljena v pet oddelkov, in sicer v državni arhiv, v oddelek za zemljiške knjige, v arhiv kraljevske korespondence, v arhiv politične korespondence in v arhiv izvirnih del. Sistem klasificiranja v tej kartoteki ne zaostaja za sistemom največjih sodobnih arhivov na svetu. Politična korespondenca med vladarji Ugarita in šefi sosednih držav vsebuje dragocene podatke o odnosih med državami Srednjega vzhoda v starem veku. V dvorcu Ugarit so bile tudi pisarne državne uprave.
*!*
da ima verjetno najdražje noge avstralska plesalka Ju-nis Melville. Ta 22-letna plesalka, ki pogosto nastopa tu-
di na britanskih televizijskih programih, si je zavarovala svoje noge za lepo vsoto 7.000 funtov šterlingov, kar je več kot 10 milijonov lir.
>!■■ * #
da bo nemška vlada izplačala bivšemu nemškemu nacističnemu veleposlaniku v Turčiji Von Papenu stroške, ki jih je imel za preselitev iz Ankare.
* * *
da je potopitev ladje «Fly-ing Enterprise« zakasnila dograditev atomske podmornice «Nautilus» za najmanj šest mesecev. Kot se spominjamo, je katastrofa ladje «Flying En-terprise«^ decembra 1951. leta zbudila veliko senzacijo. Ladje, ki so prihitele Enter-priseu na pomoč, niso mogle storiti ničesar drugega razen rešiti posadko. Poveljnik ladje kapitan Carlsen pa je postal junak dneva, ker se do zadnjega trenutka ni hotel u-makniti s potapljajoče se ladje. Kljub mnogemu pisanju pa je tajnost tovora te ladje estala za delj časa skrita. Ko pa je bila atomska podmornica ((Nautilus« dokončana, je prišlo na dan, da je ladja ((Enterprise« tedaj vozila v Ameriko separirani cirkonij, ki so ga v neki tovarni blizu Hamburga ločili od hafnija. Znano je namreč, da je za razne a-tomske naprave potreben cirkonij, ker ne dopušča filtriranja nevtronov, ki jih povzroča atomska masa. Ker pa je cirkonij skoraj vedno v /vezi s hafnijem, ki nevtrone absorbira, so morali hafnij ločiti od cirkoivja. Ko pa so ugotovili lastnosti obeh kovin so uvideli, da je hafnij še
boljši od cirkonija in oklep strojev na atomski podmornici ((Nautilus« je dejansko iz hafnija, kar pomeni, da bi podmornica ((Nautilus« ne bila tako ((popolna«, če bi se ((Enterprise« ne potopil. V onih 6 mesecih, ki so jih graditelji izgubili zaradi potopitve »Enterprisea«, so prišle na dan prednosti hafnija nad cir-konijem.
* * *
da nameraVa egiptovska vlada čimbolj olajšati napore za obisk tako imenovane ((Doline kraljev«, kjer so znane piramide. Doslej so turisti morali pot od Nila do piramid preiti na oslih ali mezgih, ali pa na kakih na pol polomljenih vozovih. Sedaj so pa povezali ti dve točki z žično železnico, ki bo spajala Luxsor s podnožjem piramid. Poleg tega pa izdelujejo že načrte, da bi vgradili v piramide posebna dvigala, ki bi turiste pripeljala na vrh piramid.
* * *
da namerava ameriški indu-strijec Link odpotovati s svojo ženo na otoke Haiti, da bi tam potegnil iz morja Kolumbovo karavelo ((Santa Maria«. Kot je znano, je Kolumbova karavela naletela na neko koralsko čer v bližini otočja Haiti in ameriški industrijec Link, ki je znan tudi kot dober podvodni plavalec, jo namerava dvigniti na površje. Link sicer zatrjuje, da mu bo pri tem pomagala njegova kčudčžna paličica«, ki da je njegov izum, toda zelo verjetno ne bo prišla toliko v poštev ta »čudežna palica«, ampak bolj njegova sposobnost v podvodnem plavanju. Seveda če bo vse to splon pomagalo, kajti od tedaj, ko je šla «Santa Maria« pod vodo, do danes, je minilo ze skoraj pet sto let. Poleg tega pa tudi ni točno znano, kje se je karavela potopila,
cij a ni še na razpolago, da bi jih mogli prikazati v čimbolj nepristranski in popolni luči. Zaradi tega ne bomo v naslednjem podali zgodovinsko kritičnega prikaza teh dogodkov, temveč jih bomo skušali samo osvetliti r\a osnovi beležk, ki jih navaja VVr. S. Churchill v šestem zvezku svojih spominov, ki nosi podnaslov aTriumf in tragedija» in ki je izšel lansko leto.
* * S!
Churchill je očitno že od začetka vojne imel pred očmi tudi vprašanje Trsta in Istre, saj se je o tem predmetu razgovarjal s predsednikom ZDA Rooseveltom že leta 1943 ob konferenci v Teheranu.
Sredi leta 1944 pa je to področje postalo aktualno v zvezi z vojaškimi operacijami v Italiji in Evropi sploh. Tako sta meseca junija tega leta združena generalna štaba ZDA in Anglije sklenila pripraviti izkrcanje (amfibijsko operacijo) v Sredozemlju, in sicer ali v južni Franciji ali v Biskajskem zalivu ali pa na zgornjem koncu Jadrana. Nekaj dni nato je angleški general Sir Henry Maitland Wilson izjavil, da se mora nadaljnje prodiranje v Padsko dolino podpreti z amfibijsko akcijo proti Istrskemu polotoku. Trst, ki obvlada Severni Jadran, bi nudil najboljše perspektive za prodiranje skozi Ljubljansko kotlino v Avstrijo in na Madžarsko in s tem za udar na srce Nemčije. Maršal Sir Harold Alexander je ta načrt odobraval. Wilson je računal, da bi tri divizije, pripeljane po morju, in dve diviziji, pripeljani po zraku, zadostovale za zavzetje Trsta v začetku septembra 1944.
Proti tej akciji, ki sta jo imenovala «pohod na Balkan«, pa sta imela pomisleke ameriški general Dwight Eisen-hover in sam tedanji predsednik ZDA Roosevelt. Očitala sta Alexandru in ameriškemu maršalu Smutsu, da sta pri svojem sklepu pozabila na faktor čas, češ da za hiter konec vojne je treba voditi veliko strategijo in da bi pohod skozi Ljubljano zahteva! preveč časa. Zaradi tega se nista strinjala s tem. da bi čete ZDA sodelovale pri ((pohodu na Balkan« in menila, da tudi Francczi ne bi pristali na sodelovanje francoskih čet na tem področju.
Hitro napreaovanje sovjetske vojskeuprotj Balkanu poleti lu44 je Churchillu povzročilo nove skrbi; zato si je prizadeval, dd bi zagotovil angleški vpliv na tem ozemlju Zaradi tega ni bil proti predlogu Sovjetske zveze, da naj bi Romunija bila pod sovjetskim, a Grčija pod angleškim vodstvom. Proti takim interesnim sferam pa so bile tedaj ZDA.
Glede Jugoslavije pa si je Churchill želel neposreden razgovor z maršalom Titom. Sestala sta se sredi avgusta v Vlili Rivalta pri Neaplju. Ze prvi dan je Churchill, ka-zoč na zemljevid Istre, vprašal maršala” Tita, do kam bi lahko prišle jugoslovanske čete pri sodelovanju, ako bi zavezniki dosegli istrsko obalo z zahoda. Naslednji_ dan pa je šef generalnega štaba^ pri generalu Wilsonu, gen Gam-mell, izročil maršalu Titu spomenico, kjer so bili navedeni zavezniški načrti glede Istre in okolja.
V spomenici je bilo rečeno da ima zavezniško vrhovno poveljstvo namen, postaviti pod zavezniško vojaško upravo vse ozemlje, ki je bilo ob izbruhu vojne pod italijansko vladavino; s tem bi se avtomatično ukinila italijanska .-,u-verenoijt nad tem ozemljem Ker bi se zavezniške okupacijske sile v Severni Italiji, Avstriji in Madžarski oskrbovale skozi tržaško luko. bi morale imeti varne prometne zveze pod angleško zaščito na poti Ljubijana-Marlbor-Grade-Pri izvedbi tega načrta pa naj bi sodelovale jugoslovanske oblasti.
Zaradi te spomenice se je maršal Tito pismeno pritožil pri Churchillu. Zato je ta naslednji dan v prisotnosti dr. Subašiča in angleškega poslanika pri jugoslovanski vlad; Stevensona, izjavil, da se položaj Istre ne sme prejudicirati, češ da bi morala ' izključitvi Istre izpod italijan ske suverenosti odločati mi rovna konferenca ali v pri meru, da te ne bi bilo, sestanek velikih sil, katerim bi Jugoslavija razložila svoje zahteve. Poudarjal je, da so zavezniške vlade proti teritorialnim spremembam v voj nem času. Zaradi tega bi bila najboljša rešitev, da pride to ozemlje pod zavezniško vojaško upravo, čim bi bilo osvobojeno od Nemcev.
Churchill je dalje vztrajal pri izkrcanju v severnem Jadranu in je konec avgusta pisal Rooseveltu, da bi prihod močne zavezniške vojske Trst in Istro v štirih ali pet-.h tednih imel učinek, ki bi bil veliko več kakor samo voj ški Zagotavljal mu je, da bi jih’ Titovo ljudstvo pričakovalo v Istri.
Z vsem poudarkom pa je Churchill zastopal ta načrt na sestanku z Rooseveltom v Kuebecu v Kanadi sred septembra 1944. Utemeljeval je svoj predlog s tem, da za zavzetje Dunaja in za protiukrepe proti prodiranju so vjetske vojske na Balkan, potrebno okupirati Istro s Tr stom in Reko. Ameriški ge neralni štab je bil priprav ljen odstopiti nekaj ladij za izkrcanje, ki so bile tedaj za poslene v Južni Franciji. Ven dar jo ameriški admiral E. .1 Kmg opozoril, da bodo te voj ne edinice kmalu uporabili n Vzhodu pri napadu na ltan-goon; zaradi tega bi se moral pričeti naskok na Istro
že sredi ektebra.
Potek vojnih akcij v Italiji pa ni tega dopustil. Proti koncu oktobra je maršal Smuts sporočil Churchillu, da je kampanja v Severni Italiji počasneje napredovala, kakor so pričakovali, in da bo deževna doba moč”S- ovirala nadaljnje prodiranje. S tem je zaspal tudi načrt za izkrcanje zaveznikov v Istri, posebno še. ker je hitro napredovanje sovjetske vojske kazalo, da je zavezniške sile ne bi mogle več prehiteti pri zavzetju Dunaja.
Za ta primer, ki ga je predvideval, pa je Churchill imel drugo železo v ognju, to je sestanek s Stalinom. Sestanek je bil v prvi polovici oktobra v Moskvi. Na tem sestanku je prišlo do znane kupčij« med Anglijo in Sovjetsko zveza), ki i po vsebini i po obliki nima para v diplomatski zgodovini. Brez posebnega uvoda in brez ovinkov je Chuichill že pri prvem razgovoru vprašal Stalina, ali bi pristal na to. da bi bila Sovjetska zveza v Romuniji v premoči z 90 odst., Anglija pa v enaki premoči v Grčiji, medtem ko bi bili obe državi zainteresirani v Jugoslaviji vsaka s 50 odst. Medtem ko je prevajalec prevajal Churchillove besede v ruščino, je Churchill na kos papirja napisal imena držav (vključil je še Bolgarijo) m ustrezne oastotke ter ga po-inil k Stalinu. Ta je v znak pristanka z modrim svinčnikom potegnil debelo črto cez papir in s tem je bila brez besed kupčija zaključena.
Churchill se je menda sam začudil, da sta na tak ciničen način odločila o usodi milijonov ljudi. Da bi se izbrisala sled tega dejanja, je predlagal Stalinu, da bi sežgali papir, ki je še ležal na mizi. Toda 7,talin mu je rekel, naj ga shrani.
Da se je Churchill zavedel nečlovečnosti te kupčije, izhaja tudi iz vsebine pisma Stalinu, ki ga je sestavil še pred odhodom iz Moskve, a ki ga poslal naslovljencu. Tam izrecno pravi, da utegnejo biti ti odstotki v očeh zunanjih ministrstev in diplomatov kruti in celo brezčutni. Zato ne bi smeli biti osnova nobenega javnega dokumenta, zlasti ne v tistem času.
S to kupčijo je bilo neposredno ali posredno zadeto tudi vprašanje Trsta.
Kmaju nato (v začetku februarja 1945) so se kot priprava za mirovno konferenco sestali v Jalti ob Črnem morju s svojimi spremstvi Stalin, Roosevelt in Churchill. Ko je drugi dan konference maršal Ale.vander spričo Churchilla poročal o kampanji v Severni ltaiiji, je Stalip prav nedolžno vprašal, ali ne bi mogli na tej fronti pustiti samo nekaj angleških divizij in vse uruge prenesti v Jugoslavijo in na Madžarsko ter jih tako usmerit; proti Dunaju, kjer bi se srečale z Rdečo armado. Churchill je na to samo odgovoril, da jim Rdeča armada ne bo pustila časa za tako akcijo; vendar pa je kljub temu naslednji dan sprožil vprašanje, ali naj bi se izkrcale zavezniške sile :a Severnem Jadranu in udarile skozi Ljubljansko kotlino, da se srečajo z Rdečo ai mado.
V začetku marca je Churchill sestavil nekak program za nadaljnjo politiko in strategijo. Kot prvo točko omenja nevarnost, ki preti svetu od sovjetske Rusije, dalje opozarja na pomen Berlina in Dunaja na zahodne sile, a pod zadnjo (sedmo) točko pravi, da se morajo zavirati agresivne pretenzije maršala Tita nasproti Italiji. Toda Američani niso kazali tistega interesa za Berlin in Dunaj, ki ga je zahteval Churchill. To nesoglasje med angleškim ;n ameriškim gledanjem pa je postalo še večje, ko je 12. aprila 1945 nenadoma umrl Roosevelt in mu je sledil na predsedniško mesto Truman.
S pismom dne 27. aprila je Churchill skušal pridobiti Trumana za to, da bi zavezniške sile zasedle Trst pred jugoslovansko vojsko, češ da se ne sme odložiti niti minuto. 30. aprila mu je Truman odgovoril, da pristane na to in da ni treba v tem pogledu predhodno vprašati Sovjetsko zvezo. Vendar pa bi moral general Alexander, preden pojde na Primorsko, obvestiti maršala Tita o svojih namerah in ga obvestiti tudi, da se morajo vse jugoslovanske vojaške sile na tem področju podrediti zavezniškemu poveljstvu. Ce ne bi Jugoslovani hoteli sodelovati, ne bi smel Alexander prevze»i nobene akcije, preden bi se sporazumel z združenima generalnima štaboma. Truman ni pač hotel, da bi se ameriške čete uporabljale v boju proti Jugoslovanom ali sploh r.a Balkanu.
1. maja je Alexander sporočil Churchillu, da pričakuje čete osme armade, da bi z njimi v naslednjih 24 uran dosegel Trst. Njegova naloga je bila, da zaščiti Trst, puisko luko ter prometne zveze z Avstrijo in da v ta namen zasede vso Julijsko krajino, da se pa mora pri tem izogibati vsakemu oboroženemu spopadu z jugoslovansko vojsko. Hkrati je v gornjem smislu obvestil maršala Tita in se pri lem skliceval na razgovor, ki ga je imel z njim meseca februarja v Beogradu, glede podreditve jugoslovanskih vojaških sil na lem ozemlju zavezniškemu poveljstvu. Alexander se je zavedal, da so ameriški vojaki občudovali jugoslovanske partizane in simpatizirali z njihovo borbo za svobodo.
I,. C.
(Nadaljevanje tledij
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
Deželno avtonomijo zahtevamo
iz narodnih in gospodarskih razlogov
Promet na bloku bomo gledali po TV
Vprašanje deželne avtonomije stopa zadnje mesece vedno bolj v ospredje, in sicer predvsem po ureditvi tržaškega ^ vprašanja, s katero se odpirajo možnosti, da se deželna avtonomija prizna tistemu delu Julijske krajine in Furlanije, o katerem že govorijo členi italijanske ustave.
Deželne avtonomije ne zahtevamo samo zaradi tega, ker, smo kot demokratični ljudje za dosledno izvajanje vseh členov ustave ampak zahtevamo deželno avtonomijo tudi iz narodnostnega in gospodarskega ozira.
Iz narodnostnega ozira zahtevamo deželno avtonomijo zaradi tega, ker nam bo priznala kot manjšini pravice, katere nam doslej še niso bile priznane in zaradi katerih se moramo še vedno boriti, da bi *e nam s črnim na belem uzakonilo sedanje stanje in se zagotovile naše jezikovne in druge pravice, ki nam pripadajo kot manjšini.
Avtonomijb pa zahtevamo tudi iz gospodarskih in socialnih razlogov. Našo pokrajino pretresa zadnja leta vedno večja gospodarska kriza. Vsi ukrepi, ki so samo na papirju, nišo učinkoviti, da bi se sedanje število brezposelnih zipanjšalo,' da bi se poživilo gqspodar,sko delovanje in trgovina, kij vedno bolj zamirata. Z deželno avtonomijo bi ostal pri nas veš denar, ki ga mora sedaj nasa pokrajina pošiljati v Rim. Državne službe bi bile na razpolago samo za domačine.: Sicilija, katera ima avtonomijo s takimi določili, lahko denar, ki bi ga sicer morala pošiljati v Rim, uporablja za domače potrebe. Lahko ga investira,' kot najbolje ve in zna. S tem je zaposlila brezposelne. In ali ne -bj bil prav tak način uvedbe deželne avtonomije tudi pri nas zelo koristen za naše potrebe, ali se ne bi na tak način tudi odpravilo hudo krizo?
Deželno avtonomijo je treba izvesti, ker tako določajo členi ustave. Izvesti pa jo je tre-ha z dobrim namenom, ne pa s skritimi cilji, da bi se opeharilo našo manjšino, ali pa da bi se skušalo z deželno avtonomijo favorizirati stanove »il pokrajine. Vsaka taka zamisel bi bila škodljiva ip zato se bomo proti njej vedno bo-
rili in jo razkrinkovali, obenem pa bomo razkrinkovali vse tiste poskuse reakcije in šovinistov, ki skušajo izigravati člene ustave in oškodovati našo manjšino za pravice, ki so nam sicer s črnim na belem že priznane, ki pa se še ne izvajajo.
V soboto zvečer
občoi zbor rejcev goveje živine
Konec prejšnjega tedna je bila na mednarodnem obmejnem bloku pri Rdeči hici filmska skupina italijanske televizijske družbe, ki je snemala film o prometu na obmejnem bloku, katerega bodo predvidoma danes, jutri ali pojutrišnjem predvajali po izjavah snemalcev po televiziji.
Glavne teme snemanja so bile osebni promet, promet s tovornimi avtomobili, ter prijateljsko sodelovanje carinskih oblasti.
Rednega občnega zbora rejcev goveje živine v Standrežu v nedeljo dopoldne ni bilo, ampak so ga prenesli , na soboto zvečer. Na njem se bodo rejci pomenili o številnih važnih vprašanjih živinoreje, katera je v Standrežu zelo močno razvita.
Nesreči na Majnici
V nedeljo popoldne se je na križišču na Majnici dogodila prometna nesreča, pri kateri se je laže poškodoval 26-letni Aligi Morello iz Trsta. Morello je v družbi Rrima Granzotta vozil na motornem vozilu iz Gorice protj Gradiški. Ko je prišel do križišča in hotel napraviti ovinek, je zadel v avto znamke «Fiat 500 C», ki ga je vozil 30-letni Antonio Colussi iz Gorice proti kočniku. Medtem ko je zaradi trčenja ostal Granzotto nepoškodovan, je Morello zletel z vozila in je zaradi posledic padca moral v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so mu zdravniki obvezali rane, zaradi katerih se bo moral zdraviti kakih 10 dni.
S: #
Prav tako na križišču na Majnici se je okrog 18.30 v nedeljo pripetila še druga nesreča. Ko je 59-letni Natale Miscinini iz St. Mavra prihajal s kolesom iz Gorice in hotel zaviti na most IN. avgusta, je prečkal pot avtu «Fiat 1100». ki je prihajal iz Ločnika. Šofer avta 50-letni Giuseppe Vi-sintin iz Gorice Korzo Jtalia 28 je takoj zaustavil vozno, nesreča pa je bila neizogibna. Avto je zadel kolesarja od strani in ga vrgel na tla. Pri nesreči si je Miscinini povzročil več ran po telesu, ki so jih obvezali v mestni bolnišnici.
Seja prefekture
Prejšnji teden se je pod predsedstvom prefekta sestal odbor prefekture, ki je o-dobril več sklepov občin pokrajine in pokrajinske uprave.
Občina Gorica: oddaja zemljišča za gradnjo ljudski hiš. nakup zemljišča za gradnjo transformatorske kabine v Ločniku; prispevek glavni cerkvi v Gorici in župnijski cerkvi v Standrežu. Občina So-vodnje:	razsvetljava železni-
ške zapore pri železniški postaji. Pokrajinski protituber-kulozni konzorcij: honorar o-sebju za leto 1954. Pokrajinska uprava: oskrhovalnine pokrajinski umobolnici za leto 1955, oskrbovalnine pokrajinskemu inštitutu gluhonemih za leto 1955. Nadalje je odbor odobril še nekatere sklepe u-pravnega značaja.
L -Ji
■' ;i':' L:
MM - • ,'t P
m KiiriS
I
"•p
.
VELIKA PRESENEČENJA V 19. KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Triestina premagala Pro Patrio Milan izgubil s Sampdorio
Tudi Inter izgubil s Spalom - Udinese med najmočnejšimi moštvi
REZULTATI: Catania - Bologna
Pregled živine
Pokrajinski odbor direktnih obdelovalcev zemlje obvešča, da bo pokrajinski živinozdrav-nik pregledel živino v S te ve r-jenu danes 15. t. m. v popoldanskih urah. V Rupi in Ga-brijah pa bo pregled živine prav tako danes, od 11, ure dalje.
Človeška zgodba o lisici in ježu
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesam, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68.
N**
m
Pred sodiščem (obramba - odv Padovani) so se morali zagovarjati kar štirje člani družine Caiabrese in sicer 46-letni Vincenzo, rojen v Neaplju, njegova 49-letna žena Assunta in njuDa 23 oziroma 25-let.a sinova Francesco in Luigi. Vsi so bili obtoženi, da so slabo ravnali- in tudi pretepali Čarmelo Caiabrese vd. Aurino (sestra prvega) in njeno hčer Liliano.
Aurma je namreč povabila svojega brata z družino iz Neaplja v Trst in jima dala za 12.000 lir v najem nekaj sob svojega stanovanja. Kasneje je ceno še znižala, vendar
v stanovanju ni bilo nikoli miru. Cela družina je začela slabo ravnati z gostiteljico, dokler se lastnica stanovanja ni naveličala in zadevo prijavila policiji. Poveljstvo je seveda prijavo poslalo na tožilstvo, ki je vse izročilo sodišču. Naravno je, da so Calabreso-
vi zanikali, da bi slabo ravnali z Aurinovo, pri čemer pa so priznali, da so njo kakor tudi njeno hčer kdaj tudi o-fclofutali in to, je pojasnil Vincenzo. ker sta se njegov sin in Liliana proti njegovi volji ženila.
Družina priseljencev pa je imela srečo, kajti amnestija jih je rešila hujšega, zaradi česar so po razpravi veselo razpoloženi zapustili dvorano.
VOZNI RED VLAKOV
5.24,
13.59,
21.09,
•Dama biancaa iz Gorice Je s svojim srednjeveškim spremstvom tudi po Trstu vzbudila veliko zanimanje prebivalstva.
Odhodi	proti	Trstu;	0.10,
6.08, 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 13.49, 17.16, 18.31, 19.50, 21.28.
Odhodi proti Vidmu 6.26, 8.00,	8.34.	10.44.
15.58, 17.17; 19.13. 20.00,
23.10.
Prihodi iz Trsta: 5.21; 6.24, 7.57, 8.12 #. 8.32, 10.42, 13.55, 14.34*6«.	17.15.	19.10,	19.58,
21.06, 23.08.
Prihodi iz Vidma: 0.09. 6.06, 7.19, 8.16,	9.24.	13.56,	15.47,
17.14, 18.29, 19.57. 21.26.
Op. >> Ne vozi ob nedeljah.
** Vozi samo ob nedeljah.
2-2
1-0
2-1
1-3
1-fl 0-2
2-0 l-l 3-0
Genoa - Roma Lazio - Juventus Milan - Sampdoria Novara - Fiorentina Pro Patria - Triestina Spal - Inter Torino - Atalanta Udinese - Napoli
Nemalo so se čudili vsi, ki so v nedeljo sledili po radiu poročilom o prvenstvenih tekmah serije A. Ze sama tekma Novara-Fiorentina, ki jo je radio prenašal, ni potekla tako, da bi kdorkoli lahko rekel. da je tako v redu in da jo tak rezultat lahko vsakdo pričakoval. Ce že ne zmage Fiorentine, je gotovo marsikdo računal vsaj na neodločen rezultat. Toda v nedeljo je Fiorentina razočarala. Sicer se je srednji krilec Novare tudi tako prilepil na Virgilija, da ta sploh ničesar ni mogel. V o-stalem pa so v Novari domačini uporabili že preizkušeni zapah, proti kateremu Florentinci njso našli pravega odn-vača.
Toda prava senzacija je prihajala iz Milana. Tam je bila Sampdoria že v prvem polčasu v vodstvu z 2:1. Tudi prvi gol je dala Sampdoria: in ko ie Milan izenačil, je Sampdo-ria le uspela obrniti rezultat zopet v svojo korist. V moštvu Milana sta spet nastopila Ricagni in Liedholm. pa vse skupaj ni prav pomagalo, kar pač priča, da je Milan v upadanju in da ena edina točka, ki ga loči od najbližjega zasledovalca, to je Boiogne, ni nikaka garancija več. da si bo res osvojil naslov državnega prvaka, kot se je nekaj časa zdelo že izven vsakega dvoma. V nedeljo Milan nele da je izgubil, temveč je bil tudi v resnici moštvu iz Genova povsem inferioren, tako da so se Sampdorijevci proti koncu tekme že kar poigravali in Milančanom na tribunali kazali, kako se nogomet lepo igra.
Milan je moral tako dopustiti, da se mu je Bologna približala še za eno točko, In gotovo Bologna ni imela lahke naloge. Catania se je zadnje čase nekoliko” ustavila, vedno Pa to še ne pomeni, da je za letos z njo konec. Nasprotno, v nedeljo so Sicilci zopet zaigrali in lahko bi tudi zmagali. Toda Bologna je bila zelo pazljiva in čeprav ni bila »napadalna«, ji je vendar uspelo celo prit; v vodstvo s prvim golom. In ko je Catania izenačila in prešla v vodstvo, je imela Bologna še vedno tudi dovolj časa, da je spet izenačila. In zdi se. da sta bila oba nasprotnika tako še najbolj zadovoljna, kajti pri vsej stvar, sta se menda le drug drugega nekoliko bala.
Med presenečenja pa spada vsekakor tudi zmaga Triestine v tekmi s Pro Patrio. Kako je s Pro Patrio, je znano. Tudi ni Triestina prva, ki je le-
tos pri njej dobila točke. Gotovo pa tudi Triestina vsaj do nedavnega ni spadala med moštva, ki bj si lahko pridobivala kar po dve točki na tujih igriščih. Toda če se spomnimo na zmago nad Milanom, ki je bila vendar posledica dobre igre (in nele slabe igre Milanai. tedaj se nam tudi zmaga v Bustu Arsi-ziu ne sme zdeti preveliko presenečenje. (Gotovo pa je trinajstkarje pri Totocalciu rešila marsikaterega konkurenta, ki se je moral zadovoljiti * 12, ker se je mogoče prav pri Triestini ustel.l Triestina je bila ves prvi polčas v premoči, toda gola ni znala doseči. V drugem polčasu pa je začela kazati zobe Pro Patria. Skoraj čudnemu slučaju je pripisati, da so se stvari potem zopet spreobrnile v korist Triestine, in to tako temeljito, da je dosegla čelo dva gola. Ganzer je bil poškodovan in poslali so ga na mesto leve zveze na mesto Doriga. V kril-ski vrsti se niti ni prehudo poznala odsotnost Ganzer ja, (tam je igral Dorigai pač pa je nastalo vse bolj živahno v napadu. Ganzer je namreč dobil pravo veselje igrati v napadu in začel je tako nevarno uhajati proti nasprotnikovemu golu, da so bili domači igralci vsi iznenadeni. In bil je prav njegov delež pri' obeh goiih; ki sta jih zabila Curti in Lucentini. Tržačani so bili na koncu tekme upravičeno veseli in ponosni, v nedeljo bodo imeli mnogo težji' pesel, ko bodo morali nastopiti v Genovi s Sampdorio.
Posebno pohvalo pa zaslužijo nogometaši iz Vidma. Pravkar se je Nasoli pokazal kot moštvo, ki je zopet začelo nevarno igrati in mislilo se je, da Videmčartom kljub nekaterim obličnim rezultatom iz zadnjih časov z Neapeljci le ne bo tako lahko. Tocia Napoli se v Vidmu ni izkazal in to v glavni meri po zaslugi Udinese. To moštvo se je res povzdignilo med najmočnejše v seriji A in tisti, ki jih čaka tekma z njim, so gotovo polni svetega spoštovanja. V napadu ima ljudi, ki znajo igrati in zabijati gole; srednji napadalec Bettini se je na lestvici strelcev uvrstil takoj za Nor-dahlom in mu bo tekmec za prvo mesto.
Da se bo Inter vrnil iz Ferrare porazen, je pač tudi redko kdo verjel. Spal je ubral svojo stereotipno taktiko, ki jo uporablja vedno kadar ima proti sebi močne nasprotnike. Tudi proti Inter ju se je »zapahnila brez megalomanskih ambicij. Dovolj bi mu bil neodločen rezultat. Toda polagoma je opazil, da nasprotnik ni tako nevaren, da ne b; bilo mogoče kaj upati. In, v <Jru-
deljo doma izgubila z Udinese, pa se je iz Torina le vrnila s točko. In menda so oili tudi tukaj obojni zadovoljni.
TOTOCALCIO
Tako; »mo vedeli, čim smo
videli nedeljske rezultate: tokrat bodo spet krepki milijoni. Poraz Milana. Inter, Pro Patrie in. še nekateri rezultati ter končno obe dvojki pri tekmah serije C, pa tudi poraz Legnana; vsega tega je bilo dovolj, da je bilo takoj jasno, da bodo trinajstkarji silno, redki. In res So se našli samo . trije. Vsak je postal mtiltimUijonar z SO milijoni in še četrt milijona čez. Pa tudi z 12 bi se vsakdo zadovoljil, saj gre to pot tudi v
v milijonske številke: 2,431.000. Zmagoviti stolpec: X112121X1X122
S v $
LONDON, 14. — Po celih sedmih urah igranja Aston Villa in Doncaster še nista odločila, kdo bo šel v naslednje kolo. Danes se je tudi tretja ponovitev končala brez gola.
MLADINSKI TURNIR V VIAREGGIU
ii,
so z
v
Hajduk je izpadel že v prvi tekmi
Rezultati v nedeljo: Genoa — Triestina 1:0 (0:0) Lanerossi — Bavern 1:0 (0:0) Rezultati v ponedeljek: Bologna — Austria 10:1 (5:0) Sampdoria — Hajduk 3:0 (0:0)
VIAREGGIO, 14. — V nedeljo dopoldne sta nastopili najprej Genoa, ki je vskočila namesto Barcellone, ki je v
Moral bi slediti podaljšek, to- J zadnjem trenutku odrekla ude-da zaradi mraka je sodnik na- j ležbo, ter Triestina. Moštvi ni-daljevanje odgodil. Jutri se bo- ! sta nudili nikake posebne igre, sta moštvi ponovno srečah. vendar pa so bili nekoliko
’ boljši Genovežani in zmago so si zaslužili.
COLOMBO* 14.*— Grasshop-pers iz Zuericha je premagal reprezentanco Ceylona z 9:2 (5:1). Ballaman je dal dva gola, Vukosavljevič štiri, Hagen dva in Jaeger enega. V nedeljo pa so Švicarji že premagali Ceylon z 9:3.
V drugi tekmi je lanski zmagovalec Lanerossi nastopil proti Bayernu iz Muenchena. Tekma je bila ves čas napeta. Bavarci so dali mnogo trši odpor, kot se je pričakovalo in moštvu iz Vicenze je uspelo
KONČANA MEDNARODNA SMUČARSKA PRIREDITEV V CORTINI
šele tri minute pred kot' doseči zmagoviti gol. „ Danes sta bili na sp°t*c zopet dve mednarodni te«* V prvi je nastopila Bolefl®
proti Austrii. O tej tekn"
■otA
skoraj ne bilo kaj gov0 jj razen da bi naštevali 6ole,j jih je Bologna dosegla kat F 5 v vsakem polčasu, me a ko so se Avstrijci rešili z el®
samim (»častnim?«) golota.
Danes je nastopil tudi » duk iz Splita. Naletel j*; močno Sampdorio, ki Se 2 j našnjo igro pokazala, da , med moštva, ki smejo rac°r^ s končno zmago. Hajduk se^ sicer dostojno upiral, ve*B pa ni mogel preprečiti i*“* j: zmage Sampdorie.
NAMIZNI TENIS V NJAH
SOVO*
JEBNBERG IN KUZIN PRVA NA 30 KM HYVARINEN ZMAGOVALEC V SKOKIH
Visoka zmaga B ekip® ASK «S. Gregorčič*
V nedeljo je bila v
So''0*
tekJ£j
njah namiznoteniška ^
De Florian edini iz Srednje Evrope med Nordijci • Smola Laaksonena pri drugem skoku
ttTJ
KUZIN
«Mata oljmpiada« v Cortini se je v nedeljo zaključila. Tekma ha 30 km se je to pot kon
daleč najboljši mladi Laakso-nen. Skočil je najbolj daleč (78 m) in v neprekosljivem stilu. Prt drugem skoku pa se je hotel še bolj izkazati. Res je šel na 82 m. toda pri tem se je najprej dotaknil tal in kmalu za tem se je še strahovito prevrnil, tako da so se gledalci že ustrašili zanj. Vendar m bilo hudega, le prvo mesto je pri tem odplavalo. Zanimivo pa je, da sta se takoj na drugo in tretje mesto plasirala dva Nemca in tudi Rusi so se dobro odrezali.
Stari znanec z mednarodnih tekem v smuških skokih, Avstrijec Bradi, ki je včasih uspešno tekmoval za prva mesta z Nordijci, je bil šele deseti, kar kaze, da popularni Sepp ni več, kar je bil.
Rezultati:
Tek na 30 km — moški:
1,—2. Jernberg (Šved.) in Ku-sin <SZ) 1.40’20"; 3. Tcrentjev (SZ) I.4C55”;	4. Viitanen
(Fin.) 1.40’59”; 5. Kolehmainen (Fin.) 1.4F21”: 6. Myyra (Fin.) 1.41'45”; 7. IColčin (SZ) 1.41'46”;
8. Larsson P.E. (Norv.) 1.41'57' :
9. Rasanen (Fin.) 1.42’35”; 10. Baranov (SZ) 1.43’05”; 11. Su-ronov (SZ) 1.43T6”; 12. Bioern-stad (Norv.) 1.43'29”; 13, Larsson L. (Šved.) 1.43’25”u 14. Gunnarsson (Šved;) 1.43’50’; 15,—16. Kautto (Fin.) in De Florian (It.) 1.44’04”: 17. Ani-kin (SZ) 1.44T0”; 18. Grahn (Šved.) 1.44'23”; 19. Hamalai-
(68.5. 73) 197 (70, 73) 195,5.
21. Perin (It.)
§rjmj-
čala z. najmanj verjetnim re- nen (Fin.) 1.44'34”: 20. Lykkja
zultatom. Šved Jernberg in Rus Kutin sta prišla na cilj
gem polčasu je res najprej} isto4asno. To se pravi, ne pol Oliviert, član reprezentativne- , p0,nr>rTla istočr
sno, kajti foto-
ga moštva »Pomlad«, potem Llektri4m časomerilec ' je popa ie Mor'n dosegel avb, gol. j kfual_ da je w, Jernberg za Spal se s tako zmago ze dolgo-128 £lotink scUunde „rej na ci_
LESTVICA :
Milan	19	12	4	3	45	21	28
Bologna	19	11	3	3	38	24	27
Fiorentina	19	9	C	4	29	21	24
Roma	19	7	10	2	29	22	24
Udinese	19	>	3	•	28	24	21
Juventus	19	7	7	3	30	27	21
Inter	19	7	C	6	31	28	20
Torino	19	8	4	7	21	24	20
Napoli	19	6	7	8	25	23	19
Genoa	19	5	9	3	20	19	19
Catania	19	S	8	(	24	23	18
Sampdoria	19	6	S	7	27	28	18
Atalanta	19	4	9	C	18	19	17
Triestina	19	3	7	7	19	32	17
Lazio	19	3	4	10	22	33	14
Novara	19	3	4	10	19	30	14
Spal	19	2	9	8	12	22	13
Pro Patria	19	2	4	13	13	32	8
ni mogel ponašati; sploh je to letos šele druga njegovega zmaga.
Roma je morala v Genovo. Igrala ni slabo, gotovo bolje kot Genoa, pri kateri so napadalci kar tekmovali v upro-paščanju priložnosti za gol, kolikor se jih je namreč rodilo po igri v polju. Toda edini gol dneva je le padel v korist Genot.
lju kot Kuzin. Toda pri takih daljavah se pri smučanju ulomki sekunde ne štejejo. Kot kaže, pa bo treba počasi pričeti misliti tudi na desetinke sekunde celo,pri takih tekmah.
V tekih se je pokazala absolutna premoč Nordijcev in Rusov in to se brez udeležbe najmočnejših Norvežanov. Med severnjake se je uvrstil, čeprav šele na 15. mesto, edini
Juventus se je vrnila iz Rt-| De Florian. rna poražena po. Laziu in ni j Popoldne se je prireditev se ji kaj pritoževati. Juventus končala s skoki z velike ska-
že lep gas ni več moštvo, ki bi lahko brezpogojno računalo na zunanje zmage.
Atalanta, ki je prejšnjo ne
kalnice. Ker ni bilo Norvežanov, so bili takoj favoriti Finci. In res je zmagal Hyvarinen. Toda po prvem skoku je bil
(Norv.) 1.44'41”; 21. 22. An-dersson (Šved.) in Larsson S. (Šved.) 1.45’06”: 23. Lnutala (Fin.) 1.46’21”; 24. Nevalainen (Fin.) 1.46’26”; 25. Johansson (Šved.) 1.46*53”; 26. Oestvang (Norv.) 1.47’21”; 27. Hirvonen (Fin.) 1.47*26”;	28. Delladio
(It.) 1.4?’48”;29. Kauvo (Fin.) 1.48’10”;	30.	Kozlov (SZ)
1:48*54”; 31. Mosele (Italija) 1.50-30”.
Skoki: 1. Hyvarinen (Fin.) (74 m. 76 m) 218.5 t.; 2. Bol-kart (Nemč.) (76, 77) 217.5; 3. Heiligbrunner (Nemč.) (74. 76,5) 211,5; 4. Trusov (SZ) (72. 74) 210.5; 5. Heinoven (Fin.) (75, 75,5) 208.5; 6. Samov (SZ) (74. 77) 208; 7. z enakim rezultatom: Skvortoz (SZ) (73, 76) 205,5; Plank (Avstr.) (68.5 75.5) 205,5; Kerber (Avstr.) (75, 77.5) 205,5; 10. Bradi (Avstr.) (68, 73) 202,5: 17. Trivella (Italija) (69, 73.5) 197,5; 19. Rizzi (It.)
■
agftt-Mv,-
JERNBERG
med tamkajšnjimi
mladini
med B ekipo ASK «S. Grc» čič».	.	/jo,
Rezultat je 30:6 v kons° ^ ričanov. Toda čeprav je ** , tat porazen, bi Sovodenj0^
malo več izkušenj in m3'0
ijjli
sreče lahko precej zmsrn :
iro"
razliko; saj so zmagali P* dobro streniranim Goriča^,
kar v 22 setih. Posebno m , -■ n>t
Zorko Kuzmin je v zmag' ^
Pavletičem in Tomasinont PJL senetil z lepo igro. ki ^ v gotovosti pri odbijanj3 plasiranju žoge. Toda denjce je iznenadilo Tel,p žog, ki je postalo
specialiteta Goričanov.
P0*4
.voj®
no Aleš Gruden je s ""jjj zmago nad vsemi naspr°
dokazal, da je rezanje
ši sovražnik proti neizku>e igralcem.	^
Moštvi sta nastopili v čih postavah;
Sovodnje:	Zorko	KuZ
,tih
Lučano Fait. Marko Devei..
Emil
Miro Kuzmin,
Roman Butkovič.	.„a5
ASK »S. Gregorčič« Ferletič, Jožko Pavletič, Primožič, Andrej Gergo^-j,, man Tomasino. Aleš Zmagovalni ekipi pi iz Sovodenj darovali. ^ lepih knjig. Tako so sc V
li. ko so jih Goričani P®. fii< tel«
vili: »Čeprav ste zmagal1',
karte misliti, da smo 6 zgubili moralo. NasP1"0 Vsaka izkušnja pomag**' prav to je — šport!
n^tcjtuCjiihiah
predvaja DANES 15. t. n>. z začetkom ob 18. uri
Igralci: ARLETTE POIRIER, PERRETTj SOUPLEX, UHANE BEB*
Glasba: Francis Lopez GEVACOLOR
Film posnel po slavni opereti Alberta Villem^*1 m Raymonda Vincyja
Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE
v ♦' *■ '	>
.1 'it V' ■
29. Drugo poglavje: NAJSTAREJŠI SPOMINI
»Sele 1. 1902 se je zopet otvoril ruski kurz, sedaj je bila naša učiteljica pristna Rusinja. Olga Nikolajevna Iz Kijeva, uslužbenka ruskega konzulata v Trstu. Stavila me je drugim za vzgled, češ, gospa Bartolova Ima otroke in gospodinjstvo, pa naredi vse naloge in se vsega nauči. Slo ml je prav z lahkoto. Ko je odšla Olga Nikolajevna, je prič la Dubrovčanka, Zorka Bubalo učiteljica na srbski šoli v Trstu. Študirala je na Cetinju in v Petrogradu ter prekrasno govorila ruski. Kot tretji, pristni ruski učitelj je bil Zid, mlad, inteligenten, človek, ki je povzdigoval posebno rusko pomlad do nebes. Dejal je nekoč, da se dovek, ki je živel v Rusiji, ne more vživeti, nikjer drugje na božjem svetu. Govoril je o Rusiji z veliko ljubeznijo in navdušenjem. Kako blatene so bile le ure! Hitela sem z večerjo, spravila otroke v posteljo iti šla k ruskim uram vsa vesela m navdušena». (Podčrtal pisec »Mladosti*).
Gotovo smo otroci čutili veselo vznemirjenje in pričakovanje. ki sta navdajala mamo. ko se je odpravljala v «kru-#6k» in hitela z večerjo in spravljanjem nas otrok v postelje, da bi bil.i čimprel prosta. Opaziti smo morali njeno duševno In čustveno odsotnost in povsem naravna reakcija Je bila. da smo bili na njen «kružbk» ljubosumni.
Zdaj pa še neki svojevrsten, morda povsem zmoten spomin.
V Gregorčičevih zbranih delih objavlja njihov urednik dr. France Koblar med pesnikovo korespondenco tudi pisma, dopisnice in, razglednice, ki jih je goriški slavček pisal meji
mami. Nekaj mesecev pred svojo smrtjo, poleti in jeseni leta 1906, je dvakrat poskušal, kot sledi iz dopisovanja, obiskati mojo mamo pri Svetem Ivanu, ko je bil na obisku v Trstu (drugič z župnikom Aljažem). Peljal se je s tržaškega kolodvora Svetega Andreja do vrdelske postaje nad Svetim Ivanom. Prvič ni mogel odpreti vrat vagona, drugič pa ga ja pozabil sprevodnik opozoriti na pravo postajo in se je tako, hočeš nočeš, peljal naprej v Gorico, pustiva prijatelja Aljaža v Trstu samega.
Ta dvakratni Gregorčičev ponesrečeni poizkus, obiskati mejo mamo pri Svetem Ivanu, omenjam zategadelj: Vftc življenje noedm namreč v spominu prepričanje, da sem videl v svoji mladosti Gregorčiča pri nas piri Sv. Ivanu. Vidim njegov koščeni, malce postarani obraz, pogled njegovih mehkih, plavili oči skozi naočnike, njegov slamnik na glavi. 2ivo mi je v duhu, da me je pesnik s težavo dvignil od tal in mi nekaj govoril. Ta moj «spomln» sem večkrat omenil mami. Dejala je, da je Gregorčič sicer hotel priti, a ni prišel, in da jo je to neskončno razžalostilo. Videti da ga zato nisem mogel. Verjetno da se je o teh ponesrečenih obiskih govorilo, da so mi takrat pokazali njegovo sliko in tako ca sem vse skupaj zamešaL
Ne vem. ali je bila želja, videti pesnika, o katerem se js takrat doma toliko govorilo, tako velika, a.li sem res nekje zasledil, a sem pozabil, kje: tako mi je. kot da je Gregorčič takrat vendarle enkrat prišel k nam, a mame slučajno ni bilo doma. Da bi ne bila preveč žalostna, da je naročil, naj ji n#
,	♦	t	$
Marica
mm
0 UkrTtrUetm bU VendarIe pri nas na ob:sku- Bila
11
unaJsta^ spomine spada gotovo moj spoh’1? .>™-,w„	J0-	na	njeno	zavijanje	v	dimniku	In	v	Pff1,;	U1
■	’ ia njeno zavijanje v dimniku in v
oken na pogled skoznje na vrt «Zei»UJ^ vitostjo	60 Se dreveia zv‘iala ln lomila pod njen°
oi bila posebno moderno grajena. Burja j? ^i1! luknje in vrzeli, skozi katere se je splazila tudi v kuhiI!i f* sooe m se javljala sem ter tja v krotke J sili prepihih-so se nam vendarle zarezali v kosti.	^el
Vidim se, kako sedim z Mašenko v »Zadnit robi*
 flVUilU Cl	V	^Z&Cl/nj!
zeleane peci. v njej prasketajo goreča drva skozi din,nLk>e
MVlIo Kiol .	«	•	-	•<	V.	'	«	.	«r	J*-'	'Jj
bi
zavija burja kakor lačen volk. Vsak od naju drži v namazano z maslom, toda prav malo nama je, jedla. Solze nama tečejo po licu. Oba nesiva okreg s
*-----,	nama.	tev-tjo	po	iieu.	uoa	nesiva	Okres	*>	,,pu-
cez usesa obvezo, ki je na temenu zavezana v zajčkove »Orekione* imava, mumps, ali kakor je oče dejal
M. “““Oi J C	UUJUl	"
a ga je mama zavrnila: »zaušnice, da, zaušnice«. Ta uses so bila pri nas otrocih prav pogosta, bržkone PraV VfL stalnih prepihov v hiši, ko je pihala burja skozi spr^m,0j f jetno je posledica takega vnetja iz otroških let tudi 111 slabsani sluh na levem ušesu.	7
! Za vsako toliko so se bolečine stopnjevale. S	b)®
tekmovala, kdo bo huje zatulil: «Ma prav strass0® _ itšl boliU Mama je tedaj pogledala iz kuhinje skozi vrata^ ^
T* -	JA š/CAAttj pv>fcit:viaju liG K. 11 UITI J SJLOZ1 ¥ * *" _i£ v*'#
pac po svoje tolažila. Potem so bolečine spet pojenJaV‘ -i
naju ie nrlip-hAn nihfaitolr nrchtjlatile	V
-	“	   —	--—... —— -/»v -	ojaV O	J/VJ v-r-	J
naju Je prijeten občutek prehajanja iz bolečine v L, stanje, zagrizla sva spet v najine z maslom namaza -je m prisluškovala lepo na toplem divjemu zavijanju rjj7f dimniku in v peči. Na oknih so pos-kiepetavale k zl a,<iva
Nadlbek in Gregor Bartol, pisateljeva starsa, ob poroki.
vetrnice, mama je v kuhinji pripravljala kosilo,	r,
sva se spravila na delo, jaz na risanje ali oglrdov ^ojtr kanic. Mašenka pa na merjenje in tehtanje »blaga« »boteglnčku«.	.
(Nadaljevanje