IIIWW u

Osešalški ta uprtmUkl pr« jI sterit NIT B. Lswmd*le av. II
Htr k. Uwsdal» it«, TilspSoss: Lsw*4slt
—g : i1 .i
LETO—YEAR XV. ^JT	"SSttZ&S ir^c^V-t^TE? CUc««o, I1L, Mrt«k, 15. junij. (Jum 18) 1«22. '"^r^*400 STEV—NUMBER 138.
Razdor med operatorji; zmaga radarjev se bliža.
« »rnmmmmmmmm^mmmmmm^^m,
• f.$ V. .■.':■' 4"'.,..;	ijrj?	C'; V -''t '* • m "k*;- j
Vetja skupina operatorjev ima Ujna sestanke, na katerih razpravljajo o ponudbi miru in novik pogojev rudarjem. V Pcnn»ylvaniji te je ustanovila nora zveza premogovniških lastnikov, ki niso zadovoljni a pitts-buriko skupino. Neaadovoljni operatorji delujejo za mezdno konferenco a rudarji na stari način. Druge vesti s polja rudarjev.	> - ■ * J
Oltveland, Ohio. — Dne 13. t. m. ae je izvedelo, da ae je med operatorji pojavila močna skeija za konferenco i rudarji in končanje atavke, katera jim je ie naredila neizmerno škodo.
T. K. Maher, predaednik Maher Collierica Co.v je izjavil v torek, da — kolikor je njemu znano — da se vrle tajni sestsnki med večjo skupino operstorjev po vai deželi s nsmenom, da se aporazumejo s ozirom ns nove pogoje, ki jih ponudijo rudsrjem.
Is Pittsburghs je prižls ves, da . se je v Pcztnsylvsniji uatanovila nova zveaa premogovniških laatnl-kov, ki niso zsdovoljni s taktiku Pittaburgh Vein Opereten' Aso-ciacije; nova organizacija opera , torjev ae namerava separatno po gajati s rudsrji.
Voditelji omenjene pittsburške organizacije operstorjev priznavajo, da je nastal razdor v njihovih vrstah in posledice mogoče bo, da se odpro pogsjsnja z rudarsko organizacijo na temelju stsregs četverodržsvnegs sistema ns centralnem konkurenčnem polju mehkega premoga. .
Lokalni ohijski operatorji so mnenje, da prelom med operstor-ji ns polju mehkegs premogs ni
STOPHJEVAJE % 2U2UJE MEZDA MilMUDI.
ODLOKI SSLIiniKlOA DI-LAVSKEGA ODBOKA MOOOCE ODPRO Odi DELAVBKIM VO DITBLJBM.
VOJKA ODlKODHIKA J» V •KODO DHLAVCIM V * ANGLIJI.
London, 14. jun. — (Federated Press.) — Ben TUlett. prejšnji tsjaik unije pristsniščnih delavcev, je izjavil, da vojna odškodnino, katero plačuje Nemčija, več škoduje kot pa koristi delavcem v Angliji. Zavezniške Čete v okupi-rsnem delu Nemčije polro več gs-cor po Nemčija plača v materi-jalu. Posledica verealakego miru je, do je dvs miljons sngleških delsveev bres poelo in drugo dva miljona ata aapoalena le polovično. Petdeeet odstotkov angleških tovornih ladij počiva v lukah.
štirih velikih organlsacij ja ^jaaafttta šelesnižki delavski odbor
Več dsleč.
Waahkkgtoo, D. 0. — Železniški delsveki odbor reše mezde želez ničsrjem počasi, etopnjevsje ia sil gurno. Rezanje mesde oe bo nada Ijevalo, dokler ne bo mesds vseh želhtfiDci^ kstegorij obressns, is vsehsši Sprevodnikov, zsviučev, kurjačev in strojevodij. (To je sdsj jasno. In k$or dvomi o tem, je slep zs dogodke, ki se vrše o-koli njegs. Mogoče ts resnice sdrsmi delsvsks voditelje, do vi dijo in sposnijo, ksm jo vodils njih taktika.
Železniški delavski odbor sni žujs mesde in poslabšuje delavne rasmere na želeSaieoh. Ds je že lesnižki delavski odbo* ssvzel ts ko taktiko, morajo poatati vsroki u. kajti na sveta as ne zgodi aičessr brez vz'okov. fiiti»> veliko železni-
Isjnik rudarske orgsnizsfcije 1'nited Mino Workera of America, jo rekel v torek na konvenciji Ameriške delsvake federacije, ds js bil informiran, da se ie neksj čssa vrši vstaško gibanje med premogovniškimi operatorji aa centralnem konkurenčnem polju. Vstaiki operatorji delujejo zs . mezdno konfefeneo s zastopniki rudarske organisscije. ' Wsshington, D. C. — (Foder. Press.) — Ursdno poročilo is Bele hiše se glasi, da Hardlngova administracija ne bo vsels ni-kekršnega drastičnega koraka sa končanje rudarske stsvke.
New York, N. Y. — Pennaylvsn-ski governor Sproul je odgovoril Ssmuelu Untermeyera — ki so Je bil pritožil v imenu Ameriesn Oi-vil Liberties Union glede nosilnosti kompsnijske policije v stavkovnih okoliših — ds bo zadevo preiakal in akrbel, da ao kaznovani vsi tisti, ki so kršili sokone.
Untermeyer Je opozoril gover-norja Pennsylvsnlje ns iksndslos-ne dogodke v Vintondslu, ki so se odigrali ssdnje dni v msju v sveži s obiskom omenjeno naselbine po odvetniku Arthurju Osrfleldu Hsysu is New Yorks. Unija za ameriike civilne svobodščme, ki je objavila Sproul o v odgovor, javijo, da poakrbi, da oe bo governor drial svoje obljube.
Creeeon, Ps. — (Fednr. Press.) — Tukajšnja kompanijeka "ju etica" še vedno melje komedije in farso, ki dajejo stavkar jem obilo smeha. Bert Thompson, podpredsednik nsj več je krajevne orgsni-racije rudsrjev v Windberju, je bil aretiran soradi tega, ker je gledal, kako eo štirje etrelei peljali etavhokaza na delo. Kompenij-akl mirovni eodnik je povedel Thompeonu, da je obtožen "sum-ljivega gledanja" ln ga vprašal, Če se čuti krivega.
"Na vsak način je MU selo sumljiva komedije, ketero eem gledal," je odgovoril Thompson Bil ja izpuščen, ko Je položil S10. katera je posneje dobil povrnjene.
Organizstor Povrcrs Hapgood je dobil od farmarja Miza - Hooversvilla dovoljenje, da so»e obdristi shode rudsrjev is ravs Old Coloay na njegovem zemljišču. Ko je bua rudnike Isvedel, kaj ee pripre v I je. je »kotil na ford ia drvfi aa fsrmo z nemenom. da pregovori fs resa rja in prepreči shod FOrd ee je Jm udri v Me ta ka bee ai mogel dolgo časa ni komor. Ka oo js isvlehei is blata.
GREŠNEGA KOZLA 00-LAGAJO SEMINTJE.
VODITELJI REPUBLIKANCEV ▼ KONGRRSU BI ISOOVABJAr I JO NA PRIDSIDNIKA,
riodoodnlh bo pa mends odloČi odgovornost no kongresno večino
Woshington, D. 0, (Federated,
Preea). — Odločilno zmago, ki jo jovisvojoval Smith Brookbards pri primarnih volitvah v lowi.in je sledils smsgi Pinohoto in Bsve ridga, je prepričala največjo re akcijonarje v atori gardi republi kanake etrenke, da progreoovcl pridobivajo tla in posledica toga je, da je na obeh kcmeih Pennsyl vsnaks ceete nsstsls veliko is loot.
Zadnje čase je predeednik po kazal preoej volje, da odloši odgovornost na kongreo ssrsdi glas* vanja njegove populsrnoatl, 1ser kongres ni sledil njegovim pripo ročilom. Kongresni voditelji so pa aa drugi strani pripravljani isre-
E
t
Boj sa odpravo otroškega dela: stavka rudarjev ia grossča stavka žslssničarjev no dnevnem rodu.
OOMPIRB JI NAPADBL PEDE KATSD PEE88.
Cincinnsti, O., 4. jun. — Kon vencijo je včeraj eprejela načrt »ja proti otroškemu delu v Združenih državah. Vaa eila Amerižke delavake federacije pojde v boj za odpravo otroškega dela. V poroči lu ekaekutive, ki je bilo predlože no v pondeljek, je oetra kritika vrhovnega aveznega eodižča, ki je pred kratkim razveljavilo zakon proti otroškemu dolu. "Federaci-ja ae še štirideset let bori sa od pravo otroškega dela iu svoj boj bo nadaljevala še toliko Čaaa, Če bo treba," ae glasi poročilo.
Konvencija je sklenile, da se 21. junija vrši razprava glede rassod be vrhovnega oodišča v zadevi Coronado Coal kompanije, ki je tožila rudarsko unijo aa odškod nino in deloma dobila tošbo.
James Dunoan, delegat organi zacije grsnitoaekov, je predložil resoiuoijo, ki obsojs predlogo i kongresu sa subvenoirenje trgov okd mornarice. Resolucije je bils sprejets.
de te dni pride ns dnevni red stsvks rudsrjev in grozeče stsvks ielesnižkih delsvcev. Kskor js videti is sentiments delegstov, bo konvencije sklenile, da Ameriške delsvsks federacija s vsemi svoji mi silsmi pomsga lzvojsvsti sms go rudsrjem in so potegne ss prs viee Železniških delsveev. Bratski delegatje is Anglije in
iTIBINAJtrr KANDIDATDfJ ZA KONOBBI PBI LSTO-INJIH VOLITVAH.
I Washington, D. C. — Nsrodnn Ženska strsnks poročs, ds bo pri etoŠnjih kongresnih volitvah vsi kandidatk kakor js bilo kdsj prej. Po doaedsnjih poročilih ksndidl-rs jo štiri Žene za aenat ln dvsjset jih jo priglasilo kandidaturo sa spodnjo kongresno zbornico. Strsnks ups. ds bo v prihodnjem kogjrreau aedelo najmsnj ducst žensk.
JE OBRNJENA NA I BAZNE ZADEVE.
ZAOOVOBNIKI OOLNDVB PA LIPO V MIKU IZDELUJEJO OOLNINIKO PRIDLOOO.
Ako bo predloga sprejeta, bo aa* ožila ljudstvu več sto tisoč nedi-rektnego davka aa loto.
RUSI PONUJAJO 1OGROMNE KONCESIJE.
Konferenca v Haaga, ki H otvon bo strogo tajna.
FBANOUA BO BAiTOPANA.
Haag, Holandija, 14. jun. — Zs stopniki Sovjetske Rusije na med narodni ekonomski konferenci, kl se otvori tukaj jutri, so priprav Ijeni ponuditi komereijalne koneo-alje ,ki ao vredne približno miljsr-do dolarjev, ako dobi moakovaks vlada dobrto pogoje.
Konceaije as tičejo rudnin, že lezniške konstrukcije, poljedelske go izboljševanja in lesa.
Nekaj delegatov je ie dospelo v Haag. Nizozemska vlada ni Še sdaj dobila čdgovora od vseh držav, hi so bilo povabljene, da pošljejo (Jelegate. Konferenca ss bo vršila v dvorani Mirovne palača in bo strogo tsjna. Časnikarski poročevalci bodo prejemali dnevuo poročila. Na konferenoi ne bo ml-nistrskih predsednikov ia drugih velikih diplomstov kot so bili v Genovi.
Cmcirm.ti, 6. - WUU~ Gn«n, «"»*• kr.tovlilM .o !•* l«u «, d. P^nlk«	tLt^T* """ *
I
lopo priliko preiti v ofenzivo, po tega niso storile, ko* eo ae ravnale po načelu, da jih nič ne briga dokler niso aprejeti teki sskljuČ ki, ki škodijo tudi njim. Letos je položsj popolnoma sprsmenjen. Železniški delevs^i odbor Je bil opogumljen, ko je opssil, da ae sprevodniki, zavreči, kurjači in strojevodje as gosjo in saiževol je mesde še aadsljs. Kmslu doseže (aiževonje mezde tudi sprevodnike, kurjsče, strojevodje in sovi reče. fn kaj potem f Lani Še ni bilo odloka najvišjega svesnegs sodišča, po kotsrem se lsk*o unije tožijo so odškodnino, sko aje-ni člsni napravijo "ikodo" in Ovirajo meddržatno fgovino. Lotos to odlok postoji ia isdan Je/bil Ob čssu asjvečjega nepekoja mod železničarja ssrsdi reosajo mesde.
Žslesničorji so bili od nekdaj mlo potrpežljivi ljudje, četudi oo prejemsli udarce sa udaroi. Kako nastopijo sdsj, ss poksže »Haalu. Nekateri voditelji prerokujejo ie večjo stsvko, kot je bils v leto 1893, drugi ps pravijo, ds stsvke ae bo.
uhlja si ji poramLA.
Odkrile se je jama s iedsooo ao-ravao prUmonijo.
— No Reffertkjrje-vi formi se je pogresnll lep koe semeljeke povriine in prikasulo ee je sedemdeoet čevljev globoko in dsvetdeeet čevljev iiroks jemo
Ns dnu jsms js tolmun, v ha-terem ss voda dviga is pade. Nekateri ljudje eo poiskueill smeriti globočino, ps niso prišli do dns Zemlje, ki se je pogresnils, je popolnoma izgini Is Z njo je isgiai-lo tudi pet ia itirideeet čevljev viooko drevo, ki je rastlo ns po-gresnjenem zemljiiču.
NABIBANJI PBSPBTKOV I BUBUO.
Dne M. junijs ee vrii v Ohieo-gu io okolici veliki "tsg dey"( dan nabiranja prispevkov u etradejoče v Busiji. Nebi'enje bo eU vodila Ameriki pomoto, od bor sa Raeijo. čigo» pr^j^-ln k je bivii illinoiski governor Kdeard P. Duaae. ia "Priends of Soviet Russis". Pričakovat« io Meti je. da eo oobore velika voota.
zmožnosti voditelje ia ds jo selo pomanjkljiv v politični raaaodbi. Rszpoks msd predeednikom in po-stsvodsjnimi podruinlesmi posts-js večjs s vsskim dnem in sslo dvomljivo je, sko~bo predsedniku mogoče opraviti -sebvenčno predlogo ss psrobrodue družbe pred SSključenjom zasedanja pod stre-' ho oli po poraziti predlogo sa vojaško nagrado.
Kongreeai voditelji gledajo bo Herry Daughertyja kot na 'Jooa' adminiatracije in upajo, da ga predaodBik vrže v vodo, da pridobi sopet os populsrBosti. Tego predsednik ae bo storil. Dsugher-ty ai le njegov ožji prijatelj, ampak je tudi njegov politični in svssti svetovalec. Prsv nsjmsnj-šege izgleda ni, ds predaednik ss-htevs njegovo resignscijo.
Dokler po Dougherty ostane ▼ kabinetu, bo administracijo v de-fensivi, hejti boj proti Dsug-hertyju je šele pričel in njegovi Boaprotoiki imajo še precej učinkovite muflieijo, ki Še ai posnoaa.
Nikakor B{ pošteno, oko ee dol-11 Doughertyja, da je povzročitelj grehov adminietracije. Daugherty predočuje le razmere. On je le B-činok, ni pa vzrok. Falli Hoover, Mellon, Weeke, Denby in Hughes so pripomogli h dogodkom, ki po-vzročajo nezaupanje preti repu bliksnaki edmioiatraeiji, ia ne rodno nezmožnost kongresa jo p« uničila javno aaupanje.
Kljub temu pa prihajajo reek eijonarji, ne glede ao to, kdo jc grešni kosel, hitre do eposasnjs, ds se 7-miljonsks večins glsf^v ss "aonaslBoet" hitro krči.
jo bilo smeje I
koagreeu in kobiaeta je pe razo čoraaje. Slišijo oo oemlotje boje^. glooovi, do bo repoblikoBoks voči-bo v kongresu nničOBO. la ksH*i ee saidejo pripadniki stepe garde republikaBeke stranke v garderobi, okimavajo želoetno, češ, da ne bedo pogroioll v oeaoto prihod njo jeeea eomo fomilijorai obraz Morrf Newee.
Položaj je tak. da bo Lyaa Frs sier, bivši govenser, po'ssil pri prisMrnih volitvsh v Severni De koti senstor js M*Comberjs. Tosrnecad je bs tleh. ki se assje-je pod njim. Prati Peiadesterju je vsesat Is močae oposieijs v Wsehiegtona, Kellag v Miaaes/*-ti poete je nsrveaea- in celo etori senate' Ledgo stoji prvikrat rea-volilnemu boju nasproti. Beekeijonsrjl a« vidijo rešitve, forssor oe Je Opeetrije neraiče ja reltki bi sms
_	______Poris, 14. Jub. — Fran« oska vls-
Ksnsde delujejo novsomoč", da so i« včoraj oklenila, do pošlje
skupino izvedeuoev v Haag
Meri in, 14. jun. — Huršossns "Deutsche Allegemeine Zeitung", organ Hugona Stinneoa, piše, ds Nemčija ne bo mogla plačati vojne odškodnine, dokler savssniki bo ioprasnijo Duisburgs, Duseeldor-fa, Buhrorta, levega brega roko Ren in kotline Sssr, prsurede meje v Oorajl ftlesljl, dovois Nemčiji svobodoo trgovino s Dsnsigom in odprsvljo 28 odstotni davek na namški izvoz. List. piše dsljs, ds Nemčija ne more plačevati od-ikodnine in obenem vsdrievatl ententni militarisom na svojih tleh.
intornsclonslo.
Cincinnsti, O. — (Fed. Prem.) — Matthevv Woll, eden podpred-oednikov federacije ln Gompcraov ožji prijatelj, je v evojem letnem poročilu konvenciji Amerižke delavake federacije napadel delov-oko čoonikarake agencijo Federated Preee. Obdolžil je agencijo, da "raaiirja ikodljivo propagando" med unijami in da "služi oovraž-niku delavstva". Kdo je ta aov-ražnik, Woll ni povedal, nemeato tega pa je priporočel delavskim listom, do oe poslužujejo Uomper-oovego tiskovnega biroja.
Oompers je še večkrat povedal, da oovraži Federated Prosa ssrsdi njegovih (Pressovih) simpatičnih poročil glede industrijslnegs uni-jonizma in Sovjetske Rusije Ur somootojno delsvske politične skeije. Oompers dobro vs, ds js F. P. kooperstfcvns orgsnlzocijo, v ksteri js okrog sto urednikov listov, ki ishojojo v Združenih držo« voh in Kanadi. 68 listov, kl ao člani F. P., je lastnina centralnih unij Ameriike delsvske federacije. Ogromne večins časopisov, kl ao naročeni na veeti Federated Preeea, je lastnina delavskih or|s-rilKsciJ,^^^!
Oompers In Woll nista delo nobenega dokaza, da F. P. "razširja Škodljivo propagando" in da "služI sovražniku delsvstvs"i poveda la sts ls to, do F. P. podrobno po roČe o gibanju elementov, ki eo naeprotni njima ,to je Oompereovi starokopitni politiki.
BANDITJB SO ODMBSLI DI NAR ZA IZPLAČILO DI-LAVOBV.
•pnhodajM
IU. Avtomobil s štirimi bsaditl se je ustevil pred U-verno tvrdke Boynton A Co. Trije bsnditje so sspustili avtomobil in vstopili v poslopje, četrti Je o-stsl pri kolesu no avtomobilu. Devet pieeraiških uslužbencev je moralo etepitl v kot, benditje oo po pograbili torbico s deaarjem hi odšli a plenom oa avtomobil. V torbici je bilo SI,270 za izplačilo delaveke mezde.
jo ia»e Hardiag. Njegove edmiai-strseije pleve od škendalo de škandale, od zmote do zmote, we shingtonski časnikarji, izkušeni i tipanju javae žile, prizaejo zdej pri vel no, do je Hardingov režim bolj diekraditiren fcot je bila Tef« f«va edmiaietracije \*> prvem l*<y
1
ZLATO PRIHAJA ▼ AMERIKO Delavoi ga vidijo prav maU.
Hobokon, H. I, — Zopet priho
jo velika mnošina slsts v Amer}. ko. Psrnik, ki je nsloiil zs 000,000 do $87,000,000 slsta, je zapustil Kopenhogeo 1. Junijs. Za «30,000,000 zlata dobi Narodno komereijalno banka. Ves šas Je bilo slato zastraženo no pomiku. Tukaj ga izlože v oklepne vozove, ki bodo močno zeatrožesi,
ŽEPKI TATOVI NI BWOŠTVJEJO OBLO DITIKTITSKI LASTNINI.
Milaraukoe, Wis. — iMektiva Joho Prohseks eo okradli žepni Utovi, ko je bil v službi ns kAr-nevelu, do varuje občinstvo pred žepaimi Ulovi. Veš detehtlvov je prejelo nalog, da iselede p'edrsne usoMiviče« ki ne spoitujeje eelo detektivske leetninc. Čo bo nova odredbe kaj pomagala, jo selo dvomljivo, ker žepsi Utovi ae prl< povedujejo redi, kje io kogs so o kradli .smpsk tsks dogodke pri drže ssse kot Ujooeti, ki spedsjo v njih uzmovičarsko obrt.
tTIVILO tRTEV VIHARJA f NIW TORKU BI MNOtl
Nov Terk, N. T. — Prvs poročila oo govorila, de je postelo žr-lav viharja okoli petdeset oeeb. Poročilo is p red meei i j povišujejo število žrtev ne sedemdeset. Pet io petdeset oseh je bilo ubitih io petnejet jih pogrsšejo.
Thieego in okolico t V peUk Jasno. Inhhi vzhodni vetrovi. Tem perat«re v rednjih 74 arah . najvišja 7ft, aojoižjo S8, HoliKe iside slulbovaojo .,, lu to neko j pove. oh ft;14, soide ob I M.
ie obžaluje, de je postavil Čleve ho e teko voljo v Balo hiie, Ml
Am *t ^ a: .. m	«•: * ' .iS, . .
Waohington, D. 0. — Med tem
ko ae javno poaornost obrača no sensacijonalne dozdevne bitko ro* di vojaške nagrade in na paeudo* postopanje proti vojnim profitar* jem in na druge re((, lepo meljo republikanska mašina Fordnejr* McCumberjevo eolnlnsko predlo« go« ki bo ljudstvu obesila več sto tisoč dolarjev nedirektnega davka na leto.
Republikanska stranka je v kongresu izgubila kontrolo v lo« tu 1910 in Taft jo bil dva leti kasneje odločno odklonjen radi nepravične Payne Aldriehove eol-ninske poste ve. Ljudstvo ao js nsmreč podučilo, kaj je colnina. Kajti pri dveh prejšnjih predsedniških volitvah 'je bilo glavno vprašanje, Republikanoi so obljubili, da bodo revidirali oolnino nisdol in prelomili so svojo obljubo. Poetedies je bils, ds so bili pri volitvsh strašno porašenl,
Fordney-M«Oumberjeva predloga je olabeja kot Payne-Aldriehe* va postava. Sedanja predloga povišuje v splošnem eolnlno ss pet« deeet odstotkov in sdaj je manj vsrokov sa visoko oolnino kot v letu 1908. Payoe-Aldricheva postava js bila polna "dvomljivega besedila" in je bila breidvomno diktirana od velikega bisniss, AU salo dvomljivo Js, čs je bils kos« gresu kdsj assdioisns ketero predloga, kl hI oinačevala popol-Ho vkloaltev pred organisironim monopolom tako jaano kot predložena eolninska predloga, katero sdsj melje otsra garda republikansko otranke dsn sa desm la rsdao.
Pordney-MeCumberjevs predlo* go ss dotika ŠIvlJenskih interesov aa»ri|kege ljudstvs, V resnici jo bolj vsšns prsdlogs, kot ksters druga ,kl je pred kongreeom. Kajti oolnino jo davek. In ta davek morajo plačevati vsi koosumentl, koder kaj kupijo, pa naj kupijo papir, buoko ali pa avlomohtl, Nediroktnl davek, ki se prikriva v oolokii, je veliko večji kot vsi direktni davki. Glavno eolninako bsUro Boai ljudstvo, ljudstvo, ki kontuml'* is producirs. ,
Ako bo Fordney-Mef!umberjsva predloga aprejeta, kar «o najhrl zgodi, ako ne ho ljudstvo glasno protestiralo, bodo njeni učinki sledeči t
1. Kljub temu, da as znižujejo mesde«, ee pod r a Že življenake po« trebičine.
f. Od omeriikegs Irgs bodo is« prti svropejekl produkti, ksr bo imelo ksoneje slo poelediee pri sklepen ju trgovskih pogodb la bo pomnožilo brezposelnost v deželi,
S, Pospsšs velo se bo oeredoUšo-oje bogastvo v rokah poodineav, ker bo odpravljena tuja bank** renra In bodo monopoli dobro obvarovani,
4.	Ovirana bo normalno trgovU oa, znižal ae ho naš poljedelski a* vos, ksr be ns škodo farmarju.
5.	M cele da oe povišajo oolnlo-ski dohodki, se bodo znižsli, ker bodo evropejeki produM! izključeni od amsrižkogo trga.
Demokrat je in neodviaal repu-bliksnei dsn ss dnem ksžejo no zmote v Fordney IleOumberjovI predlogi, toda sUra gatda je prejele ovoje ukoss io Js gluhs u vssko pometne heeedo.
Ds bo eolnineks predloge Imele sle poelediee, b! eomo prerokova* nje, kajti "Bujna" eolninehe predloge, izdelana ravno o«l lego odeeke. govori jesno in določne, kaj noj pričekujemo. Nujne eol« masko predloge je bile obrnjena proti Kanadi Is v enem letu jo noša trgovina e Kansdo od SI,-J00,<100,000 ped Is ns $700,000,000.
Nenetor Simmoas je pobožal na smole v Fordo*y NeCumbcrjevl predlogi, rohočt "Kvrape nem dolguje dveosjst miljord dolarjev Ako nam Kvrope plače o krasti od le ogromne vsote, tedoj gre (Deljr ne 3. sireni.)


PROSVETA
^r.-a^iiaaissa aa
oA—n ne doaovora. ackoplsl - — naf^o.
' Ho^aU BSJ^jjsgM
eH Ms USLSS « »i Mm; Chteaco SSAS m leto, M » ae pel leto. |f M tri mm*ce, ta m taeiemafvo mm.
2-- ft-l-» ca» U L. sd a IU--
"P ROS VE ■ isssl Tr
^TH^EMLIOHTEMMENT"
—g	1 1 m
fkl*ifo	foreign coaatriac 'M.00 »
A.ivertl%ir k r«l«« on _ _______________
?TOu<i Stataa /cnS&0»c«go) caJ (m p psrfSTl
MKMHKK of Th.
D.IM v •U<pe«|* K (
<U TM • um Ammm Sa M M Mtoti m.
ZRATZP
AU ni 2e cas za poobclnjejnje cestnih zeleznic?
Cestnoželezniški privatni interesi «o predrzni kot vsi privatni bizniški interesi, kadar gre sa profit
Po dolgem odlaianju semintje je zvezno sodišče odločilo, da se voznina na cestnih železnicah v Chicagu zniža od oeem na sedem centov in da se trije vozni listki dobe M dvajset centov.
Se predno je ta vest zagledala beli dan v listih, so cestnoželezniški baroni preračunili, koliko manj prejemkov bodo imeli na leto, tako da je njih javkanjeo znižanih prejemkih šlo vzporedno z vestjo o znižanju voznine v časnike. Par ur kaansje so pa cestnoželezniški baroni povedali ljudstvu, da ne odnehajo niti za en cent od svojega profita, Id so ga vajeni prejemati, od kar je vzcvetelo dobičkarstvo, ampak da morajo troške znižane voznine nositi njih uslužbenci
Ali to še ni konec njih nesramnosti Povedali so, da ss mora mezdafalužbencev znižati za dvakrat toliko, kot se je znižala voznina. Povedano z drugimi besedami, da morajo cestnoželezniški baroni povišati za toliko svoj profit, za kolikor bo znižana voznina. Na pr. ako znižanje voznine znese sedem miljonov dolarjev na leto, mora mezdno znižanje znašati štirinajst miljonov dolarjev, tako da bodo imeli cestnoželezniški baroni sedem miljonov dolarjev več profita na leto, kot so ga imeli pred znižanjem voznine.
Potrpežljivost ameriškega ljudstva je velika. Ali taka sloraba ljudske potrpežljivosti mora končno odpreti ljud stvu oči, da spozna tiste, Id mu košaro s kruhem obešajo vedno višje in višje, da je končno ne bo moglo več doseči, ako privatnobizniški nesramnosti ne napravi konca.
Proti taki nesramnosti pomaga la poobčinjenje cestnih železnic. Cestns železnice morajo preiti v last občine, ako hoče ljudstvo, da ns bo plačevalo previsoke voznine in da bodo cestnoželezniški uslužbenci prejeli za polteno delo tudi pošteno mezdo.
Ljudstvo v Detroitu je pokazalo, kako se je treba izne-biti te vrste nesramnežev. Ako se ustanovi posebna komisija, kateri ss podeli najširša oblast, da določa voznino tn delavske mezde, ne bo slo odpravljeno. Privatni biz-niški interesi najdejo v zakonu vrzel, da lahko smuknejo skozi njo in da ne izda nič najširša oblast, ki je poverjena taki komisiji. Te resnice se je zavedalo ljudstvo v Detroitu ln oglaaovalo je sa poobčinjenje cestnih in uličnih železnic.
Zaradi ogromnega prometa, Id je v Chicagu na cestnih železnicah, bi zadostovala voznina po pet centov, ako bi bile železnice lastnina mestns občine, ker bi odleteli vsi visoki plačani uradniki, ki prejemajo po dvajset, trideset, štirideset in le več tisoč dolarjev na leta Odpuščali bi bili tudi advokatje, ki so pri cestnoželeznilkem obratu toliko potrebni kot voda v škopjih. Družbe jih seveda nasta vljajo, da objavljajo spretno spisane članke v časnikih, Id ljudstvu pripovedujejo, da je bolje zanj, če cestne železnice ostanejo privatna lastnina.
Mezde uslužbencev bi lahko ostale nespremenjene četudi bi bila voznina znižana na pet centov, ako bi občina lastovala cestne železnice.
Neomejena lakomnost cestnoželeznišldh baronov Chicagu govori, da hočejo provocirati stavko, kajti jasno Je, da uslužbenci ne bodo privolili v 25-odstotno znižanje mezde, kot ga zahtevajo cestnoželezniški baroni, ne da b se postavili proti taki nesramni zahtevi v bran. S5-od stotno znižanje pomeni za cestaoielesnUke uslužbence in njih družine msnj kruha, sa ceetnoželezniške magnete in družine pa več udobnosti in razsipanja.
In če letoe cestnoželezniški magnatje iaaovejo stav ko, bo to najbolje kampanja aa poobčinjenje testnih železnic. Ljudstvo se bo lahko prepričalo, da družba ne akrbi sa udobnoet ljudstva, ki se mora na delo in od dela voziti na cestnih železnicah, ampak da je njen glavni cilj nagromadenje velikega dobička. Ako je struna na loku le preveč napeta, tedaj zelo rada poa Cestnoftelezniški magnatje eo jo napeli do ekrajnoeti in aelo majhnega napora je treba od strani ceetaoftelezniških magnetov, da poči. O tem ee bodo še lahko prepričali, ako ne odnehajo s poželjivoetjo po večjem dobičku. Bodočnost bo govorila.
Ker m nihče n* oglasi is Baše n*
selbine, bom malo poročala jas. Glede dela je tako, da se ga U hko dobi, eamo plače ao slabe hi
todi delo ai kaj prida vredno. O-bratujemo po večini le v tovarnah, kjer isdelnjejo železne dele sa estomobile. Plače so ps SO d« S5e ns aro, ksr nikakor ao sad* stoje sa življcneke potrebščine, ker draginja je še skoraj na isti stopinji kot je bila.
Nič boljše ni sa farmarje v taj okolici. Zemlja je slsba, povečini pceek, da morajo vedno poleg kmetovsnjs prijeti še sa kako drugo delo. Samo s dohodki od farme se teško preživijo. Prod par tedni smo imeli še bolj mrsle noči, eedaj pa je še premalo deS-js, tako da je prav slabo sa rdeče jagode, ki sdaj sorijo. Pričakovali smo, da jih be več, pa ni bilo pravo vreme, tako se ja isrssils Brolih zadnjo nedeljo, ko amo jih tudi mi malo nabrali v stekle niee.
Tako je pri nss s farmami. Ako mraz ne vsa me letine, tedaj jo u-niči suša, da farmar ostane ved* no ie reveš. živi vedno v upanju na drugo leto, ako na bo to lato ničcear napravil. Malokdo je s#-dovoljen. Kljub temu se le dobi človek, ki vsbi ljudi ns fsmg, pri čemur ps bi jsz vsskomur, ki šoli tu kupiti, svstovsls, da prej dobro pregleda, kaj bo kupil, in ne od agenta, temveč od lastnikov nsj vssme. Tudi ssed Slovenci se še, dobe teki, ds bi rs-di živeli od žuljev svdjih rojakov. Ce bi jim bUo ksj ss dobrobit svojih ljudi, tedsj bi jih ns vabili na ta pesek, kjer je bil še marsikdo bridko rszočaran. Toda, ko Človek enkrat odda denar, tedaj je že prepozno. Maraikdo tudi pravi, da bi takoj pustU, samo čt bi dobil nazaj potrošeni denar ln tako visi lets in leta. Vedno se nsdejsi pomlad mu dobro poka-sevs, tedaj misli, čs poleti no bo suše, pa bo dober pridelek. *V4e dobro uspevs, radi šesar ss tru$ ia toliko bolj, avgusts meeeca j psde slana in zastonj je ves tru ki ga je imel revei skozi vse leto'. Treba js iti v tovsrno do drugo ptf* mladi, da bo sopet kaj denarji)
toliko ljudi aaloHti e N) takih ieleaniiklk kar. Bieor pe tudi plačani nieot nekateri so dobili aa tri dni le C5a.
Stavkar ji oetanimo le Uko trdni in vstzajajmo, dsei je ntslo težko, toda veaj upanje imamo, da bomo zmagali in smagali bomo, samo složni bodiszo. Tudi Is imamo jesti eaaso po eukrst ns dan, ns delo se ne vrnimo, dokler as priznajo naših pravičnih znhteV.
■ W. Va. — Brez dela spto že 14 mesecev in ko je počels stavka dne 1. aprila smo bili 10O odstotni v svojih vrstsh, žal ps, ^a ee ni vrsta vsdržala tako trd-oo kot smo mislili. Tukajšnja rova št. S in 7, ki sta last WeeOVi*gi-niaCoel in Ookc Co. sta bila ssprta dne 25. aprila, 1021. ia vseekosi se v njih ni obratovalo, soda j pa je kompanija prijela s obratom. Popravljati so pričeli okrog rova ia po rovu čistiti, ksr so usbrsU nekaj ljudi Docedaj nimajo zraven še nobenega unij-akegrf delavca, ampak, ds eo kom-peniji neksteri tukajinji domačini bolj nsklonjsai kskor svoji lastni koristi ae človek kar zgraža nad Uko nezavednostjo. Tekom 14 meeecev, ko kompanija ni obratovala, se ni smcniia zanje, Če so lačne njihove družine, ka-korhitro pa js nastopil prti s-prll, so takpj pričeli vpiti, de s podporo se ne morejo prslivljsti. On< #a ne pomialijo, da je komps-nija tskoj prvi dan, ko js ssprls rev, zaprls tudi svojo trgovino.
Dokler bmno imeli v ste jI sredi še Uke člane, nas boio še lahko izkoriščali podjetniki po svoje. Oni vedo ksfio nastopati proti delavstvu !n- solidarni so med seboj pri Uk»h nastopih. Kolikor nss je Slovencev v naselVni o*ta'l zvesti irr jim nsSelom in uko tudi vsi drugorodei rssun domačinov. T kompani Jakih hI šah ie sUnujemo, dosedsj nss ni-io nadlegovali, no vemo ps, kako bo v bodočo.
Rojaki, ne dsjU ss preslepit od kskih agentov, ds bi hodil sem ickat delo, ker tu je sUvks. O tukajšnjem poloisju bom drugič poročal več.
Upsmo, da bo prišlo kmshi do sporazuma In H vime V preprtfe-
dsUvci pokušali svojo ao-napram aUvkujočim ter ae njim priklučfli, pomagajo uni ovali našo organizacijo. Oe se ia bs ts posrečilo, bomo naj manj za 60 let nazaj z vaakim napredkom in delati bomo morali Ukor bodo osi izvolili Že se epo-■pavke ia leta 1910 ds mi., ke je neki rojak napram drugemu izjavil: "Da bi Bog dal, da bi bila eUvka zdrobljena, ker sdaj pri IS urnem delu ae moram ničcear zaslužiti, kaj bom pa sa-služil potem, ko bo samo osemur-ai delavnik." Teko je sodil nezavedni rojak in ie danes je v vr-
atsh nevazednih. To ao nali "narodnjaki", ki v resnici ne znajo jrugega kot piliti etaro kopito, ne da bi mislili ns kak resničen napredek.
Vsem junakom, atavkerjam le kličem, da ostanemo neomahljivi pri naših zahtevah. — Stavkar.
__nju, da moramo priti do končne
re družina preživeti.
Rsda berem Prosveto, ki jo smatram, da je najboljši delavski list. Prineee mnogo ssnimivegs čtivs ln novic, kako rojsld po drugih naaelbinah napredujejo. Pri naa smo v tem osiru bolj zs&* nji. So neksteri, ki bi vss radi I-mell pod svojo kontrolo, s eami najbolj razdirajo. Prohibicijoni-kl agentje se prav pridno ogla* »njo in maraikje ao še dobili kako galono "kratkega" ter tudi kak totel, a vse bolj s težsvo. Ko bi vssk tako naredil kot je nek tu-kejšnji rojak, Tone, bi agentje ne meli toliko posla. DobUi ae ga na poti, ko je nesel cevi k drugemu rojaku in ga posvall: "Hej, John, kam pa greši" — "Jas ni-icm John", jih je savrnU, a vee eno je morsl iti i njimi ns policijsko posUjo, kjer jo dobil pro nočišče* Ces malo časa je nede ravnotam njegova šena kotel ia tudi njo eo odpeljali. PoUm ao še šli na njik stanovanjs in menda dobili sedem in pol galone "kratkega". Kaznovan je bil a denarno globo in eno leU bo pod nadzor itvnm. Annio L Kruh.
vsi ssvedni sUvksrjl — stevksr.
javna govornica.
GImovI članov S. Hi P« J. In čitateljev Prosveto.
Wtadbsr, Pa. — V tej okolici smo vsi pismeni, tode nihče ss ae rgleel. Drog na dragega ee sans-
Aamo, sato nikdo ne piše. Stav-karji po drugih naaelbinah naj ne mislijo, da smo pomrU sli pa vrnili na delo, ker ne pišemo. Ne pustimo se vreči sopat v jarem, (luni™vno si kompanija mnogo prizedeva, da bi ee jI to posrečilo Na številki 40. eo ae lene mdd la rakih ln slov sikih stavtrarjev poalužile rdelo paprike, da preprečijo delo najrtelem ln straie-nje depntijass. Prisadeti so morali pretakati radi tega prava krokodilove eolae la to je povs-ročilo, da tistega dne nI Iel nlk lo aa delo.
i >n* S. t m. eo rojaki pronaili, J« kodi na delo nek rojek, doms od 8v. Mstsja v Istriji. Videl ga je eUvkar In epregovoril s njim nekaj besed, potem pa ga nI bilo mtgoče dobiti Preatrašil se j« H ušel. Bil je pri vojsklk po' stri-i Ssmom ta js raditaga »eta "iatelegeutea" človek.
V rovu K SS dele jo menda 108 aajeteli, ki pa. kakor je vido-ti Še nikdar aiee videli rova ma-traj, sata ae vedno sliši a kakem ponesrečenju, de koga ubije ali pa polkaduje. Obratujejo a atro-jem. toda ae aalolijo vel kot po S kar, doilm bi v
1. It,
Bridgeport, O. — Stavka pri naa poteka čiate mirno. Tu pa Um aa drsnejo pri kaki azaU jami obratovati a par ljudmi, toda aUvkarji jik vse Uke poizkuse preprečijo. Najbolj predrsno so pri Shadjafale kompaniji, kjer, ako jih preleno is snega rova, gredo Ukoj v drugega, čeprav niao neresen vel kekor 20 m mu t Dne 5. t. m. eo pričeli trije naje-teži ia boe nalagati premog s kupa, ki so ga imsU is pred stsvko nakopsnega. Samo ti trije najete-H i bosom so imeU kar oeem "an geljev", katerik vsak je imel po dva trobenti v rokah, da so jih varovali Vsa varstvo ai pomagalo, ksj ti oni trije eo easri sprevideli, kako nclepo je Uko varstvo in aapuatili so delo ter niso ee vrnili več.
Slovenci v taj naaelbiai vztrajajo trdno na aUvld. Nobeden ne stiče aa delom, le par jih je šlo delat v tovarna aa SOc na uro. Niš bi jim ne rekel, če. bi biU potrebni kot eo nekateri. Oni gotovo mialijo, kar tudi govora, da je boljše delati aa SOc na uro kot pa osUti doma ia manjšati kup-lak; "drugi pa naj ee borijo; v premogorov bomo Hi pa tedaj, ko bodo zmagali"
Ali je to pravilno! Nikakor al Ce bi bili vei delavei taki, da bi Uko jokali ca deloa^ bi nas izko-rOčcvalei čuvali in ddaU bi morali po 10c aa uro. Cs kdo misli, da U ai res, pa lahko premisli, da je prej saslulil po 92c na uro, pa gre deUt sa 25 ali SOc. To je dovolj jaeao, da je Uk človek pripravljen deUti se veako plešo.
že ni dolgo temu. ko je aek rojak ia Claridga poročal, da eo Um vai prieUpili k U. M. W. of A. Same eedem Podgorcev in Bro-sničsaev je, ki ea člaaui slovca sklk društev, ki le vedao atea pristopili v vrste zavednih delaveev ia delajo aa kompaaljo.
Premoge raki magnatje ea ee aakleli. da kolejo aaiiiti U. M. W <af A^ sato je vsako opravljanje dela v radnikik aedaj njim v Najeteši meato da bi kot
— Kakor bi ne bilo nobenega radarja vol pyi nss, tako mirno poteka sUvke.. be tu ps Um se le kdo oglssi, ds Uko pove cvetu, ds še živimo. Toda klub temu, ds stsv kamo kmalu Is devet meeecev in bili pripravljeni na še devet i pripravljeni vstra-;sti eamo a da bo sbul«s na nastani Skrbne prebiramo napredno čtivo, ki v reenioi more podučiti slehernega še tako sU-Wge človeka, samo čs isto psslji vo bere in pri tem misli.
Vreme Imsmo lepe, včeeih že proeej toplo. Vrtove smo lopo obdelali in v njih nss je obdsrila narava s breskvami. Povsod kamor človek pogleda, vidi skrbno podprU drevesa, ki jih je veselje pogledsti obloiens s bogstlm sa
ilAM
Hess*
Nedaleč proč is tuksjinjc glav ne kempe šivi pristaš podjetnikov, ki ai je s svojim početjem prialužil nelepo ime. Kar čes noč je omialil avtomobil in drugi dan zgodaj zjutraj dirjal po kem pi kot bi gs plčHs oss. Po stanovanjih jc nabiral ljudi na svojo stran. Kmatu jih je dobil kolikor jih je hotel. France, Janez in Jo-le, pridni ste bili, o avtomobilu pa ie ne morem povedati kakega kalibra bo. Oni človek se mi je skoraj smilil ko je moral laziti stranskih kozjih stezah in čez ofraje, ds je lahko opravijsl as čedno delo. 6« nikoder ni pognale trava, koder js on hodil in tudi &r» ograja ae jo posušila, les katero js lasfl. Sedaj pa mu ne bo treba vel hoditi po skrivnih po tih, lahko se bo vozil s avtomobi lom kar naravnost ns svoje "čed ao" delo. Zato pa, rojaki lepa hvala vam, ki eU mu priakočiU v skrajni sili ns pomoč, četudi le za kossree kislega rozlnovca, za kal terega ae dandanee veliko stori, ■fsat je bil dosedaj ekritH prsv nič ee ni pokass} ns dan, ds so neksteri ljudje že povprašava U zanj, kje je neki, da ge ni1 videti. No, zdaj ga pa že vidimo, ka-ko Um hodi noseč glsvo pokoneu kskor oni, ki nekaj vs in neks; zna. Poročevalec.
toda medseboj si namige vajo, ker so oni sami več ali manj zainteresirani v raznih premogovnikih in drugih podjetjih. Da bo enkrat konec U stavke to menda lahko ve vsak, ampak kakšen bo tonec in čigav bo poras, tegn menda nihče ne ve. Ce ae bo s premogarji Uko ravnalo kot se je do ečdaj, imajo pač aialo pri. Sakovati, posebno od premogo-vih lastnikov samih.- Ker ti ee bodo držali.
Vidimo, ds ao pripravljeni sklepati separatne pogodbe, da bi se pripravili sa ekupno pogodbo premogarji tega ni. Njih namen je, razdreti organizacijo, in potem planiti po ostalih, in nazadnje še po teh ki bi bili toliko neprevidni da bi ae jim vsedli na lm."
Mi pa mislimo, da se bo Xe kdo znašel ki bo končal eUvko še prednp ee je nam in našim podjetnikom sanjalo. Za privatne inte- -reae ae ie gre do gotove meje, ampak kar meje presegs, je preveč. Da bi se nakane podjetnikov ureeničile nI še misliti danee, morda čez deeet ali več let, če bodo delavci zaepani in pustili kar se jip bo napravilo na njihove grbe. —
v Mehiki. V glavnem
meetu Mehike je izbruhnila sUvks električs*jev in pekovskih pomočnikov. V Vera Cruzu še vedLno Pe-generalni štrajk; število eUv-ka'jev je naraslo na 60,000.
Gibanja aa industrijah* unijo med železničarji napreduje. Unija železniških delavcev v Minnei-K>lisu so se iz'ekle za adruienje vseh ieleaničarskih organizacij in železniških rokodelskih unij.
Oikaika delavska federacija ja na svoji zadnji seji sprejela reeo-ucijo sa prisnsnje Sovjetske Rusije in otvoritev trgovina S republiko ruskih delavcev in kmetov.
in
Okridffe, Pa. — S sUvko pn nss kskor tudi drugod is vedno nadaljuj jaso. Kar ss tiče naie koliee je položaj neizpremenjen. Je res precejšnje itevilo najete-Šov, ksteri pa prihajajo in odhajajo. Ucpck n^hovega obratovanja je tako majhen, da se ne bojimo, da nam bi Ikodovali. Ce ee drugod' bolj ao iskaiejo kot delavci s temi ljudmi ns bodo mnogo opravili. Čuditi ae je la poroč lom o količinah premoga, ki dsnes ti ljudje eprevijo na dan. Mi vemo, da nekaj premoga ee že produeira, ampak poročila, ki se jih spravlja aa dan, ao naravnost lalnjiva.
Imamo nekaj Čuvarjev, a nima mo a njimi nič opraviU in oni nami ne. Medacbojno prav lahko iakajamo. So ae pripetile ie kake male praeke, največkrat med nj mi samimi, da bi bili priili s itrsj karji v stik nam nI znano. Tako vlada, najlepši red v naaelbiai okoUel Da bi ae vršile pri kake rabuke, na to ni treba miali tL
Pred časom aa je mnogo govorilo, da bo U aUvka končana
nr. m mejnika, eedaj amo pa precej daleč v juniju, a znamenja za kak konec še eedaj ni. C tali sato, da eo bodo goapodje katerih bcoede nekaj velje, zav zeli h končali eUvko. Imeli eo nekaka posvetovanja kako naj ee eedaj premog prodajal da pa koala!! štrajk. o tem pa nihče niti beecdiec ni.šrhnll Ree lepo
PrcsMgsrji aaj Itrajkajo 1 ko ae bodo naštrajkaR, bodo eami končali eUvko, ko bodo meli praano želodec. Teko miali-ja a št raj k n tak i atelje, predata\ ljajo sa ^dcliloc
IZ DELAVSKEGA SVETIL
(Federated Press.)
UČINKI STBAŽENJA PO OTIO-KRIŽARJIH.
Washington, D. O. (Fsdersted
Prem). — Strašen je za pomilošče-nje političnih jetnikov učinkuje po svoje, kar govore razni dogodki .	a "
Ko so otroški križarji prvikrat bili na atraži pred justičnim de-partmentom, ao imeli bandese s napisi: "Mr. Daughertj, ali moramo najeti Felderja, da bodo naši očetje proetif" Na bližnjih poslopjih so se odprU okna In gledalci so ss muzali. Celo uslužbenci v juatičnem departmentu so prihiteli k oknom in njih obrazi so žareli smeha.
Zdi ae, da je napie zadel v lr» no, kajti kmalu je pravdnih FincH prihitel iz pozlopja in js rekel malim straŽarčkoms
"Ali ne storim vsega ss vss, ksr morem etoritif Ali niaem s vami občeval vljudno t Zakaj nssKe U Žaljive napieet"
Kon grešnik Herscj Is drisve Maine je isvriil v zbornici preeej vroč napad na politične jetnike Ia pritožil se je radi strsž.
JAVNA POZORNOST JI OBE-NJENA NA RASNI VAŽNI ZADNVB.
(Nadaljevanje s prve strast.)
Vse, kar dobi za blago, ki gs mi zdsj kupimo od nje, ds plača eb-resti. Biznizmanl veliki finančniki, ekonomičerji in drug! eo izrekli, de je pred nemi vpraianje, da moramo zadevo tako aranžirati, da vzamemo njih produkU sa plačevanje obrectl od toga dolga, ali da črtamo dolg. Pametni ljudje so argumentiraU, de ae dolg črta ia argumentirali eo, da Nvropa ne more plačati obresti ako ne sprejmemo njenih produktov sa odplačilo, kar pa ni sptsjessljivo v sedanjik razmerah.
"Ka^O naj nam Evropa plača naš ogromen preostanek s našega polja, tovarn, rudnikov, katere jI hočemo prodati, ako hočemo omejiti njen uvoz blega s eolnino? Kje naj dobi denar, da nae pleča za to blago? Ali ae ne bo snižal naš izvoz v Evropo, ako nieseo pri volji od nje kupovati, kar je one pri volji prodati f Vea mednarodna trgovina sloai na izmenjavi ia mi moramo kupovati, ako koče-mo prode jati."
USTNICA UREDNIŠTVA. Witt, DL — Dopiea. v katerem opiaujeU razmere v naaelbiai. tikajoče ae rojakov, ne amreme priočiti a podptaom poročevalec, ker tega nc dopuščajo pravila, ne ki eeiglede na to, da je etvar dobra ss pravice, jun« — Pozdravi
Razne vesti
INDIJANCI NS OISJO NA UIOJO SVOJIH PRA-DEDOV
Oni. — Oddelek kanadske policije aa Lonju jc bil nastaojsu v nerodnem psrkn pri Poiat Pellccjn, ki je oddeljen ee-dem milj od Leamingtona. Policija ime nalogo, de sabroni vatop več ata Indijancem ne to rodovitno zemljišče, ki eo na pohodu od veek strani, ds ga zasedejo. Indijanci izjavljajo, da je aomlja njih lastnina po pogodbi ia lata 1749, kat^o je britaka vlada napravila s njihovimi pfadedi. Kanadska vi sds noče priznati indijanske sa hteve ia naročila jo policiji, da a'etira vaakega Indijanca, ki ac pribliša temu avetu in etopi nanj, ker hodi po prepovedanem zemljišča.
Na čela tefz Ribanja je Indijanec Archic Dodge, član rodu Pot-tawatomls in potomec indijanake-ga glavarja Tecumaeha, ki je bil zaveznik Velike Britanije v vojni proti Združenim drŽavam v letu 1812. Tecnmack je takrat priato-pil na etran Britanije, ker mn je britaka vlada obljubila pomoč, da prežeae ameriške aaseljenike z indijanakih lovišč proti vzhoda. Tecumaeh je padel v bitki, prave ironija usode je, da sdaj kanad-•ka vlada ns dovoli njegovemu potomen stopiti na zemljišče, ka teregs js brltsks vlada pred več ko ato aedcmdeaet leti priznala za indijanako.
Indijanci ao ie pred več leti u vedli poetopanje, da sc jim v*ne njih cvet, toda vlada js nsstopils proti ajih zahtevi. Načelniki bdi janakih rodov, ki potujejo b kraja v kraj, ao obdržavali veliko po evetovanje, na katerem ao akleni 11, da zasedejo semljo, ki jim gre po aklenjeni pogodbi, kstsrs ni bils dosdaj ie preklicana. Posvetovanje se je vršilo v Alvlnsonu.
Tudi kanadskim Indijancem so bile v vojnem čaaa storjene pblju-be. Zdaj jo vojna končana in In dijansl lshko šivs v severnih div jinsh, kjer je divjačina vedno bolj redka in kjer lshko atradajo in trpe. Tsko ja
ti isuuo sb, krivovkrobi
NaahviDo, Tenn. — Odeta vili ss
profeeorjs O. W. Davisa, ki je predaval na aniVersi Union v Jseksonu. Tez., ker > etoril "gtig žen greh". Predaval je
•kok s viaocon hm 0«v. UST.
Dajton, a — Kspltan A. W. Steveaa je skočil ss preizkušnje is letala, ko ae jo nahajalo v viaoči-
ni 24,206 čevljev. Vetrn je pihal evolaoijako teorija, aaivorss js pa Is kitrioo 120 milj »uit zračnih
pod kontrolo babtistovaks cerkve Verski aolotje ao iajavili, da je evolueijeka teorija nevarna naukom babtietovake cerkve.
Verjamemo I Ali verjaasosso tadi, da ao nauki babtiatovsks cerkve nevarni napredku človeštva. Kadar bo ljudatvo poznalo r prste* ni večini evoluoijeko teorijo, bodo babtiatovako in drugo kve zelo prazne in pridigarji bodo lahko pridigali menda le sta nam.
NSUUl ▼ JUtVBM XLU-NOIBU.
Springfisld, DL — Nad mestom je divjsla huda nevihte s gromom in bl lakom. Dssiravao jv nsjhuje neurje trajalo ls osem minut, je napravilo vsliko Škodo na drevju ia telefonskih ia brssjavnik na pravah. promet aa ulicah je bil ustavijo* kajti etali ao ceio ceet-nožcleaniški vozovi. Vihar j« p| hal a hitrico od 40 do 60 milj i uri. Ponekod je ailni veter poteg nil tudi strehe s hiš.
Dsoatur, ZO. — Silen vihar i hudim deževnim nalivom jo aa-pravil veliko ikodo na hiiah in drugih poelopjih v Mowequi.
višavah. Oprtal je aparat ss tako aksksnjs okoli sebe, vzel je a sabo steklealoo s kiaikom, ds mu o-mogoči dihanje v velikih višavah, na ksr je skočil ls letala. Aparat c funkcioniral dobro. 8ilnl veter e pričel suksti aparat; da prepreči aukanje aparata, ae je oprl-el obema rokama sa vrvi spe ruta. Pri tam mu je sdrknlls etekle-nloa a kiaikom iz rok ia neksj čs-aa js občutil, da ac mora aaduli ti. Ko jc dcepcl v nižje višava, ga je občutek aadulenja hitro sa-pustil Trsjslo je trideset mlaut. predno je dospel ns semljo nspo-škodovsn. Psdel js doli pot ln dvsjsst milj proč od mesta, na katerem je akočU is lstala. Ns semljo je dospel pri Jsmsstowaa.
Pilot js potrebovsl s lstslom dvs uri in pol, ds js dossgsl omenjeno višino, ki je okoli 4000 čev-Ijcv nižja, kot Mouat Bvereet, najviija gora ns svstu v Himslsj akem gorovju.
VOLKOVI T
KANSASU
Oalioo Kock, Ark. — Volkovi aeveruom delu Arkanaaaa ao ss tako pomaoiili, da so postali prava iibs za farmarje. Ds odpravijo la preženejo te ikodljlvoe, prirejajo farmarji love na volkova V onem takem lovu so ustalili sedem vol kov.
DAMA B BOLJftl DKUtBB SB UKVAUA • TIHOTAPSTVOM
PBT SOHPAHIJBSZH PODBZP MIKOV OBTOŽENIH.
Msw Tork, H. T. — Vcleporots okrsjs Oambria js obtožila pet podrepnlkov Vinton Colliery komapnijs in članov premogovniške ln železarske policije zaradi napada na Arthur Garfield Hayaa, odvetnika v Nsw Torku. Nspsd jc bU izvršen, ko js šel odvetnik v Vintondale, da prekkuai, kako jc s svobodo govora in sborovslno svobodo. Ameriška unija za civilno svobodo jo prejela brsojavko, ki pravi, da je vcleporots obtošila l. L Arbogssta, pisarniškega načelnika Vinton Colierj kompant-je, Joha Buttala, Jamee Dempsey-ja, Harry McArdia in Bichard Eeaiaa, člane premogovniške in še-lezsrsko policija
Hays, katerega sta spremljsjs še dva odvetnika, js skušal obdr-isvsti shod v Vintondslu. V tem mestu js popolnoma gocpodarils kompanija in radarji ss nieo smeli organizirati .Dna 27. msjs so gs Arbogsst in Io dvs strslniks sko Šala prisiliti« da vstopi v avtomobil. Drugi stražarji ao olsbno ss podili svojo konjs med sdvetaikc in časnikarake poročevalce, kakor ds so kosaki ob času carskega rs-iims v Ruaijl. Poleg so jim pu le grozili, ds jih namlatijo skoUči, eko ss as isgubs s ccete. Posledica tegs surovega ravaanja je zdaj obtožba proti nasilnežem.
Hftjs je le poeebej vlolil v New Torku toibo ss odikodnino proti Vinton Colliery družbi
Laka, V. T. * Oolnin ski uradniki so prijeli neko mre. F. A. Crooka na cesti Lake Titus blizo M al ona. 2ena pripada k "vi iji družbi". T koiari so perilo so naili dvanajst ateklenic pravega kaaadaksga piva, katerega ja ho- __ tels 11 dama" vtihotapiti v Mr4B^omt''SocUlki drlsvs. Polollti je morala tisoč dolsrjev poroltva, poleg ao ji sa-planili le svtomobll, v ksterem se je peljete. Z dsmo v svtomo-bilu ss js pcljsl Josepb Llneh ssrlent državne policije. Njegs ni ac pridrlsli, ker je svečsno izje vil, ds nI s tihotapstvom v nobeni zvezi ia ds ai vsdsl, ds js koisri pivo.
ZAVAROVAHJB PROTI DVOJČKOM 1
Hiirago, 111— Oory, Moorhouac *nd Co., podružnica angleške ss-varovalnlnsks dralbs Lloyds, jc pridela izdajati zavarovalainake certifikata proti dvojčkom. Pred »o p« družba iada cortiflkst, da bro preišče "rodovinsko drevo zavarovančeve družine. Ako i bil« v rodbini dvojftki, je premije ▼itja Ce zavarovana mati porod' trojčke, plača družba trajaš vae to. dočim prinesejo četvorčki prav esto bogastvo.
KOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
NUTT POROOA, DA JI OHIOA
00 "SUHO KOT SAHARA".
Wazhington, D. O. — Polkovnik L. O. Nutt,prohibiški agent ss Uli nola, js te dni poročsl komisarju prohibieijs Hayneou, ds je Okica-jo zdaj "suho kot Sahara" in ds niti kapljiec akloholične pijače ae ae dobi v mostu t Prohibioija jo n veljavljena atoprocentno 1 Nutt pravi, da js odstavil dvs agenta, ki sta prejcmsls podkupnino — in sdsj js vss dobro .
MOTA BUrOLAIUBTA KNJIGA.
Los Angelce, Csl. — Upten Sinclair, snsni sooislistični piss-telj, piše novo knjigo, ki bo imols nsslov "Thsy Call Ms Osrpsn-ter". Knjiga oplsujs Jssuaa, ki js drugič prilsl aa svst, topot v A meriko b kaj jo doilvelt veliko groeasjls trpljenjs b krilaajst Novo Sinelairjevo delo js pereča sstira aa sedsnjo kspitalistilao kršlsasko moralo.
Zlat denar, slar UPI lst, najdsa
New Tork, N. T. — Amerika arheologilka ekapodidjs, ki ad-
kriva razvaline Sardiaa, glsvnsga starodavne Lidijo v Mali Asi ji, js našla tridesst zlatih aov ki ao aMnda prvi eskini as b skovsai ss bili ss laar K reza, zadnjega lidijakega kralja okrog leta 66L prod Kr. Novci eo iz čistega zlata b ss tako blišče kskor da so sdaj skavsnl Petne j »t novcev dobi Metropoliški muzej umotnoeti r New Torku.
Monarhističns dsmonstraclje
Nemčiji Berlin, 11 jun. — Predsednik nemlke republike Bbsrt js 11 t. m- prvič oblakal Monakovo ba Bsvsrsksm, največje gaesdo kaj-uriama. Bil ja sprsjst s sovralnt-mi demonatraeijaml, čeprav ss jc bavarska vlada saj navideano trudila, da jih prepreči Prod hoto-lom, v katerem ss js nsstanf Bbsrt, so bili isgrsdl mod polioijo b monsrhisti, ki so vpiUi "Doli s republiko! Doli s predsednikom sa *Hapadl monarhbte b dvanajst glavnih rogovildev je bilo aratiranih.
Kolodvor jo bil odot a kaaS vsmi, toda kajserovci so sbili ns tis rspubllčsnsko s satsvo, polili s benzinom b sOgsli v trenotku, ko jc Ebert dospel s vlakom.
Veliko volji b krvavi isgrsdl so P* bili v nedeljo v Kosnigsbsrgu, kjer jo vojaštvo stavilo Hbder burgov dan b Hiudenburg is bil asa prisoten. Kljub prepovedi vls-ds, da vojaki ao smejo aa prosto, so vojaško lota psrsdirslc pa ulicah b rjovele "Hoch der Kaissr", Republičani b eocialiati so nspsd li demonstranta a palicami b ka Bsnjsa^ toda vojaki sa ttrsljaU b
odsa delavec je bil ubit, Itirje umi-raja b vsčjs ItcvUo jo raajsnih.
Ts dvs dogodks dokazujeta, da monarhizem r Nemčiji Is ni mrtav. Vss sils moaarhisms b reakcije sa aa dala b adi ss kakor da ie Vlljsai Ilohentollern sam vo<fja tags gibanja Bivši fsldmaršal Ltt dendorf js aa Bsvsvskcm, kjer jc •pisal serija člankov s naslovom sakaj Nsmčijs sopet potrebuj« kajasrja". Orof Reventlov vod monarhlstičao propagando v Ber linu. Velika propaganda ss vodi v " Vonraerts" porote, da so monarhfcti financirali film s ns alovom "Frcderims Rez" s dolarji, ki so jih prejeli Is Amori ko. Amerllki Nemci eo bolj monar biotični kakor oni doma b nepre nabirajo b pošiljajo ds nar sa kajasristilno propagando
Baj glada tadastrljslnsgs znijo
Belfaat, 14. jua. - Sbfajnovei ao v prejšnji noči napadli grad Killyleagh v Ulsterju, tada bili so odpodoai. — V Belfaetu ao po žigalci zopet na delu. Sao« i zgorela dva »inoglcdališča. goetil-oa, pivovarna, tovarna b celi blok prodajala.o.
Francija posojajo avrfrijl ' Pariz, U jun. — Pranecakl se
nat je dovolil U miljonov paeo jiia Avstriji. Bila je oetra debata b nekateri govorniki
900 oecb utonilo v ialvador ju.
Man Salvndar, republika Salva <!<>r, 14. jun. — Velika katastrofe je zadala to meeto, ko eta po ho <lem delov ju, ki jo trajata dva dni. carahli roki Acclhuntc b Arenel. a# strnili v ono roko in poplavili medsebojni del BMOta, ki ee ime »nje CandelartA Okrog tristo soet. je utaalla b vsi ata jih psgrešsjc.
so bodo kritizirali vsrealaka pogodbo, ki js apravils Avstrijo sedanji polofsj
London. 14. jun. - Is Aton jsv I jejo, da eo turški nacionalisti pomorili 1900 Orkov v Analoliji repriaalijeh as glko bombardiranje tiir**' Ornem morju.
Clnclnnati, 0^- Hud boj delegata 41 letne konvcncije Amo-rilke delavske fsdsrseljs, ko pride i vrata predlog sa reorganizira njo federacije ps bdnstrijsh. Da legatje Mednarodne bratovlčbe Želesniških klcrkov b nsmsičon cov na tovornik postajah ac pred lotili tozadevno rssslusijs takoj prvf daa konvencije. Oompcrsovs garda js Is napovedala oster kij reooiaciji b debata glede toga vprašanja bo vsekakor dolga in
Ocmpsraov otvoritveni govor jo bil najkrejH odkar kot predsednik otvsrja konvencije k.Y ML zad njih tridenst lst
Moakva, 14. jna — Sovjeuka It o« tja b Pineka ata danee podpi celi aairsvno pogodba. Ob raska-finski meji js
proti
agrarni rsfoml
Kmetaki delavec, aajvelji tr-pia današnje dobe, eušenj svojim gospodarjem — kmetskim boge-taism, brezpravni robot na po-moštvih škofov, kanonikov in lup-nlkov( to jc poloiaj kmečkega prolotarlsta I Olsdns deca, rasea pana družina umira gladu, hira oočaal s vero v srcu ns boljiis čs-ss, s saupanjem v boga b njegovo bolje nameetnike, ki bodo tem proletarcem pomagali do llove-koga livljfnja. , . Na onem sva tu, pravi lupnik, bo boljlei bolj Xo življenje na onem avetu ima obljubljeno trpin — zato, ker tista dobrota as bodo lle oa račun boljih namestnikov.
Kako ps js aa tem svetu f Rsvolucijs b vojna a vssmi po-sladioaml sta voepils strak tadi a-grarnlm mogotcem. V Jugoalaviji so obljubili sgrsrno reformo. 8a mo obljubili! "Zemlja bodi bol-ja b tistegs, ki jo obdeluje I" so pisali. Kolikor vsi js bilo bsjoae-tov, kolikor toliko bolj jo rssls zopet trpinovs ponižnost, toliko »olj je vrag jemal — agrarno reformo 1
|s L 1919. so ss prvi oglsslll v Beogradu ssssi kstoliiki jugoslo-vsnski Ikofjs b so protsstirsll prati agrarni reformi. Vlada, ki as js itak težko odločita tudi ss tisto slepilo, ki jo aaslvljs sgrsr-ao reformo, ps vsadar ai upoštevala te neeramne želje boljih aa mestaikov, ki so kotali vsrovstl svoj lep in Is aspraj Imeti svojs poljsks b vlnlčsrsks sužnjs, kajti vslepoeestvs Ikofov (ssrkst prodstsvljsjo vsi vsrnlkl, sadove oorkvenih posestev pa uživajo le škofovski miljonarji, ssto to niao eerkvsasgs posestvsX nsj bl sc tudi delita. NI bil dosti ts prvi opomb. V lasu, ko vlada aapravlja a« tsntat sa atentatom aa pravice dalavskogft ljudstva, prihajajo sopet jugoelovaaski ikofje, bolj nameetnlki in protaetirajo prot agrarni reformi. 29. sprlta 1922 so ss zbsli v Zsgrebu ti dllni bol Ji aamcstalki, ki ule vedno kmet-sko ljudstvo brespogojne pokor Sčlns posvetni in duhovski gosposki In so poslsll vlsdi spomenico, v kateri protestirajo priti sgrsr-nI reformi, lei, da ss deta s njo cerkvi krivioa!
Kakšna gorostsana tal I Ali as bi bili deležni sgrsrns reforme teh nslih krajih oni pouilni trpi ni, škofovski sulnjl, ki predstav Ijsjo cerkev t Torej, osrksv, t. njeni sastopniki, bi pomagali tiso-čerim lshko is bsds. Saj bi to šs bres državne sahtevs storiti morali I
Ns shirajte ssklsdov, js raksl Kristus, ule bolj! nameetnlki Ijlrstvo, osmi pa nimajo nikdar polna bisags.
To spomsaioo sta v celoti priobčita kstolllks lista "8trs!s" b "Slov. Oospodsr", Seveda pod sramežljivim aaslovom "Nsšl rkofje govorijo" o gmotnem stanju ssrkvo In duhovščino.
Psrissjl 1 Pijejo kri svojim da Isveem b si pridsblvsjo mllljoas. ki jih dvigajo is mssljs potno In žuljsvs roko. Rallrgani nižji dn-h oval so brat je b v statn kupčijo ss preleti b Ikofje ss Isps prims-ra kspitallstUnsgs sisteme, ki vlsds kstolilko cerkev! .Kriako so sasli, Ijndstv«. vidiš ajihova dola b varal ajlhovlm naukom i sftoli la delaj ss take Krlstova nsmsstniksf
Ce verujel v Krista trpia. spletaj bil b poleni oakrunjovalee I« templja, tvajo satiralss, ki ti ta dl zemlje aa pusta!
8'romak a Slov. Oorie v "Na-preju."
žrtvs assflasga rslbia. Mini-etretvo as prsvdo js Isdslo narod-bo, po kateri saj eodišla Um prej koačsjo vss obrsvaavs, ki ss po-sfsdiss sakoaa a ssllitl drlava. To naredbo Js Isdslo ssradl toga, kor ss vss jelš v jo'nI Srbiji pol-as različnih "polltilaib zločin ki ss Is Bseeeee b lota pod kljačem, pa Is as vade, sekaj so pravssprav ssprtl. Nskstari la njih se Is davno sspleanl smrti, ki so as jo astasll r ječah, vslod nečlovsšksgs postopanja s njimi. Tsko us primer ss prod tednom dal morali prenesti ia ss-norov v bolnico vel jetnikov, med keterimi ss Mil tudi komunisti! ni psslansi Filip PUipov'1 Niko Is Kovalsvil b Jurij ftslsj. V bolnlal so jlk pomslsll s slfllletl Čnimi, tuberkulasaimi b drugim ns smrt aboletissl ljudmi Ssdsj es jih sopet prepeljali v upora, kjer bodo poiskati ns rasprava, ki ee bo SMrab aaradi omot Wredbe miamtratva as pravda
GLAVNI STANi NIT-N SO. LAWNDALS AV1M CHICAGO, ILLINOIS«
Imisnhl odbor:
UPRAVNI OOSKKi Praliadalh Vlaaaat Catahar, nadnvadaadalh Aačra« VMrlak. R. F. B. t. Saa SS. Jakaatowa, Pa., al. Uia4 Maltba» Tarh. lajalh WlaUWa ilšalha " Navah. «1. hlagajala Mm Vagrlah, araSalk «UslU iaSa lavaetnUn vltalj glasila POmGaltaa.
POROTNI OOSBK«
Žalasaihar, Bas S7S, larhatlaa, OhU, Fri Jaha Tarčali, Saa tat, Uwtaaaa, >a^ rflalA 11.
BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKJtOSJEi Blaa Navah, »MČnšath. SSST-SS t. Uwadala Av, rhlsasa, III.
VZHODNO OKUOEJEi Jaaab AmWaS*4, Bo« aas, Jaha GvalaUTtM Z. lSTl
Sltvuskz NzroJm
UaSaaavtjaaa a. 1004
Prfptm Jeziti«
lahara. tf- Mh taar
v Sriavt lUtaaia.
risi ouBssi
saa W. Hay St- IsHatftalA III., MarUn kla,Frad A. Vldar, Saa 171 Elv. Mina, Pa.. John Coriah. 414 W. Nay »U
ZAPADNO OKBOZJBi Aaiaa lalaa^Baa
Mha Za(«i, S4SJ g. Wlaakaalae SlH Martag,
nadsorol odbori
Praah Zalta, ptadvadalh, 11M ga. Cravfavd Ava., Chleana, IN. Pvaak M Prasaar Ava., Ctav^aaA O* WUUaai Slllar, SSOS It. dale m
zdmftitvonl odbori
Praah Alai. 81M Sa. CravfarS Aaa., Cklaage, IU.
j^iiSSrttoi^SL Vifil^M..
OvVt vvvna v sve asm nota vsh	vaivt
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kam, aSOS St Clalr Aa., OavaUad, O, POZORI—Kaeeeaendenea n gl edbeenBI, m ddaja v glavnem naadn* ril likalai
Pradaaiaillv«8 P, JU JKl^lTLaJjLla AmVa!^ HL***1*** VSZ ZADZVZ BOLNIŠKE POOPORZ 9Z NASLOVE. Belnliha lajat. N. P. J., aaar-aa ga. Laaradals Ava^ Chlaaga, 10. DENARNE POIIUATVZ IN 9TVARI* M ee llčaja al. lavelevelnegn
vai Tajništva 9. N. P« J« BSS7-S8 ga. Lovu*
im	uul, m
Sala Ava., Chlaaga« IZ.
VtZ ZADZVZ V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa aatOjaia aa naalovi SlagajnUtvo 9. N. p. A, SSS7-SS Aa. Uvmdala Ava., Chlaaga, lil.
^Ja^J^^ bIaJa ^i^mbIa O al taMŠaaalaagi ^dbnfH Mi aa i mmlil in
o^ pnsoaou Zfaua jnosevvomg® ▼ ^▼»••voioa«
fgltan MOnmaAdAAaa Mj^ma^ AdboM. Ilaaa Kaalaf ia nnnza | rvuaa namismung ^aw■■ ^	^^ — — ••	^mmm^v #^ mW w*
Vaš mnlnlnl mm mi nssalol ndsnk mm nnl ■mililoIm na naslavi JAn UziMs v BI Brlllvl BS II« fil UBI BBIOi M BB| pS9Uj«|V ■■ nusiari ooon vnow«
I, 4IS W. Har •«., Sgru^fUM, lit
Val deplal b dragi aoM, aaaaantta, aglasl, aaračataa b apleh vaa kar
t	tfiiZ^iSl1 M	M »Ml««1 "Praavata , SSSTAS
—__——_—_
vršiti r nsjkrsjlem čssu. Najbrl
se bo zgodilo, ds bodo oprollsal, ksr so obtoialss aavadao sslo " pomsn jkl ji vo" ssstavljsas. Toda nasilni rsiim js vsssao dossgsl svoj aamsa. "Politični sio» fliaci" ki so blU ssprti v proslu-lih srbskih jsčsh, as bodo dolgo livsU.
Sadovi
lafanagu rada. Posurovclost ss Js ssdajs čsss tako silao raapssla, da so njs sls poslsdlss Is vsskdsnjs stvar b so prekoračile la vsa me-Js Uovslksg* dostojanstva Va Uko js temu vsrok sedanji gnili kspltsllstilnl družabni rad, ki ss atrupljs v vodno večji mori la-hholivastjo b brasvestaastjo tudi lirls ljudahe pluti. — V Crnu-čsh js Ivan Mlsksr, possstalk, vslod nsgls Jess večkrat pretepel svajo Isao. Nekoč je ssrsdl ms-Icakastalb vzrokov sslo sarovo pretepel neko tuje dekle. Dno 19. maja js ssuksssl hčerki svojo pr-vs,lsas, aaj mn osnsli čevlja Ker ss ma čevlji niso sdsll dovolj svstli, gs js to tako rasta-gotllo, ds js dsklstas ssgrsbll, dvignil ln i vso sila trlčil dvakrat ob tla take, ds ss js js nogs pod kolsaom prelomila. Nssrsl-na deklies Js, plsseš ss pa Ush, hotala abslsti pred olmom, ta pa Js skolil ss njo la Jo Is s bilovai-kom pretepel, ftelc ko Js opssll evoj sločin, js odnehsl. — V Pod-breiju pri Msribora Jo Filip Csp Uvel r dlvjsm zakonu s Kllssbsto Čchova Zadnja dni sta oba popi-vab po rasnih gostllnsh v Pod-brsija. Ko sta in m. m. priils domov pljsas, Js Csp Ashovl oči-tal, ds ms jc nssvssta. Zsgrsbll js aol ia ji prsrsssl trebuh tsko, ds so jI Irsvs izstopita, ushovo so prepeljali v bolaiinlco. Njeno atsajs js brssupno.
slovenski tdovbo
star 19 lst, brss strok ss IslI ss* znsniti s Slovsnko v starosti 11 do 90 lst ▼ ■ vrbo Isnltva V sama tudi vdovo s snim otrokom. Oglasijo «sj as sama tista, kstsrs sa pri volji oditi r par Istih v stari kraj. V staram kraja imam Upa posestvo brss vsassga dolga. Hiio, v ksterl js trgovbs, imam ssdsj v nsjsmu sa tolika lasa, da ss po-vrnem domov. Sicer pa namera* va« tudi Jas voditi trgovino pa*
tam ko pridem dtNBOV, sko bodg moja iavaijsaka sadovoljua taka«
V gotovini pa Imam dva tisoč do-, tarjsv. Lspa prilika ss ono, ki Boli postati pslteoa gospodinja. Vsa drugo ss Isbl KO piameno dogovorimo, ksr Isllai drlstl vsa stvar tajna, priporočam, da katara rssna misli, aaj priloli tudi svojo sliko, ki jo vrasai as sahtsvo. Vaa pisma Je nasloviti na naalovi "RBSNI ZBNIN", 9987 Bo. Uumdals sfS* Chicago, 111.	(Adv.)
delavskega lasa pisja Ja kakor vojak brss pilks.
prbsla AZ sta
-"f
SL0VBN10,
atar 44 let ee icli sezaaalti e Sla venko r staroati 40 do 46 tat v svrho lenitve. Katero vessli b ras no misli »noj pils b priloli svoio slika, "ženin" ,2657 Sa. Uumdals Avan Chissge, Dl	(Adv.)
PZUUNAPRODAJ.
T Mllioton, Wku ss proda 13 s krov ohaoPnjr>čs farma s vssrn gospoda rak i m poslopjem - 40 ekrov js IsčišAonegs sil orenegs ia drago js gasd. Ona js 93*00. Do mssts Js U 4 milje b do lals ps eno miljo.
Druge. 190 akrov obeegajočs fsrms bres poslopjs, oranega je 99 akrov vss drugo jo gosd, ea prode as 11990. Za vss pojaanila obrnite as oeobao ali pa pi-m^o na naslov < Joha Novak, 919 Wsst Spru/e Street, fhiaholm, M nn.
(Adv.)
IUIZS. pg^fg p|g|g,
Psidlta MbMsIiMS m I^U	^
J* cS|.rU	m »toinl
IBZLAFFIKV ZR09. 1414 Waet RandMpk 9t# Chicago.
POZOn SLOVENCI IN HRVATJE!
.usli mmmA mm leolnaic la snnma aiaikariim • •OSI |*aii mm svwaa|i sv
1 ^JS^c^uST
PRESBLJBTANJB O STARBOA KRAJA T AMBRIKO BO l
JULIJA T. L. ODPRTO.
Pilita aisal, da Tam aaradim pra v 11 na b dabrs prošajs.
Cs ossba
as prlds dsnsr.
povrnem
Ns odlslejtc dsas bo kvota sopet ZUTVA SKBNDBR
PA.
ss Amsriko b stari kraj.
jmU
5 ™2ril!b!2
jugoslavijo


TU Union Savings Sank
I RICK BLDC 5 AvhC-.mrbt P,n,l>u>c.h K
FROSVETA
Oudovtti dottvljajl malega J«d» aa subsm la aa morja.
Angleško spieal R. L. Steveneoa.
Poslovenil J. M.
(Dalje.)
Samo Diek je fte vedno držal v roki ev. pismo in ee boječe oziral okoli, ko je stopal dalje; vendar ni nikjer našel pozornosti in Silver ae je eelo norčeval iz njega radi njegove previdnoeti.
"Povedal sem ti ie," je rekel, "povedal aem ti ie, da ai oropal ovoje sv. pismo. Ki vsč dobro, ds bi i njim prisegel, in ali mislil, da ae bo duh zmenil zanj T Niti tako nel" in tleeknil je a svojimi debelimi prsti in potegnil k sebi svoje berglje.
Vendsr se Diek ni dal potolažiti in v resnici mi je kmalu postalo jasno, da je vedno slabše i njim; vsled vročine, utrujenoeti in prevelikega strahu je njegova mrzlica, ki jo je dr. Liveeej ie naprej oznanil, očividno hitro naraščala.
Tukaj po vrhu je bilo imenitno hoditi; naša pot naa je peljala nekoliko po bregu navzdol, kajti planota se je nsgibala proti za-pada. Smreke, velike ia majhne, ao stale daleč narazen in eelo med gručami muškatovega oreha ia azaleje ao se pekli široki prostori na igočem solnctt.
Dospeli smo do prvega visokegs drevesa, in ko smo določili lego, ee je pokazalo, da nI pravo. Ravno tako ja bilo s drugim. Tretje ae js vzdigovalo zkoro dveoto čevljev visoko nad sosedno drevje; bilo je prati velikan; njegovo deblo je bila debelo kakor hiša in okoli njsgs ao je rasproatirala Široka aenca, v kateri bi ae lahko veibala osla kompanija.
, Vendar ai bila njegova velikoet, ki ja toliko vplivala na mojo tovariše; bila je zaveet, da le« sedem-stotisoč funtov šterlingov v zlatu zakopanih nekje v njegovi oenel. Ko ao prihajali vodno blilje, je premagala misel na denar voa prejšnji strah. Oči ao so jim svetile, njihove nogo so jim postajate vedno hitrejše in lošje, njiho-
F. M. Dostojevskij
m besi«
W Roman r trsk delih.
PraloHl Vladimir Levstik.
(Dalje.)
. 4 4 Pošto jt s tu," js lopnil hlaetao, "ns no. ter; no morem vss sprejeti sdsj. Žena m je vrnila k meni.' Takoj prinesem luč." ,
Ko sem ss jo vrnil s svečo, ja stal pred njim golobrad ofielrček; po imenu gs ni poznal, toda videl Iga je bU nekje.
"Brkel", aa je predstavil priilse. "Videla sva ss prt Virginskem."
"Pomnim: sedeli sts in pisali. Čujte," ja sdsjsi vzrojil Satov in beeno stopil k njemu, lo* prav js govoril iepctsje kskor prej, "ko sto me prijeli ss roke, ste nsprsvlll snsmenje. Toda vadite, da pljujem aa vsa vala snamenja! Ničesar ae priznam in nočem prisnsti . . . fte ta hip vas vrlem tehko stopnicah, razumete t"
"Na, nič takega ne rasumem, niti na vem, kaj vaa js Uko ujesilo," ja odgovoril goat brez jase, malodane prostodušno. "Imam vam l# nekaj sporočiti ;.sato sem prišel, in rad bi hitro opravil. VI imate tiskarski stroj, ki ni vaša lsat ia za katerega sts odgovorni, kskor sami vssts. Rečeno mi ja, nsj sahtevam od vaa, da ga jutri točno ob aedmih zvečer laročite Liputihu. Rasen tega vam imam nasnanltl, da ne bo nihče več nlčeaar zahteval o§ vaa." ** "Ničesar večl*
"Prav nlčeaar. Vaša prošnja ae izpolni; iz-brisani ste sa amerom. To mi je še poeebej naročeno povedati."
"Kdo vam je naročili" "Tisti, ki so mi zaupali znsmenje." "Ali ste is inozemstvst" "To ... mislim, da vam je to vseeno." "Rh, vraga t ln zakaj vaa ni bilo prej, če ate Imeli nalog t"
"Ravnal aem po navodilih. In sato, ker al-eem bil sam."
"Potemtakem se oglasim jutri točno ob še-at »h zvečer, ds greva peš aa kraj seetsnka. Rasen naa trak ne bo nikogar tam.1* "Verho venskega ne bo t" "Ne. on ao prid«. Verkovenakij ss odpelje jutri dopoldne ob oaejetih."
"Saj eem ai srislil," je beano šepnil ftatov In ae udaril e poet jo po bedru. "Beli, kanaljaP'
ttazburjeae miali so ga obeule. Erkel je po somo gledal nanj. molčal In čakal.
"Kako ga prevzamete t Kar tako na rokah ga ne ssorote odneetl."
"Saj ao bo treba. VI nama pokaš«te mesto in midva aa prepričava, da je rea tam sakopaa. Kraj vama, la sseaia aamega n« poznamo. Ali st« ga afrogate poksaaH le komat'*
ftatov ga ja pogledal. , "VI. vi, takšea deček, tak neumen deček, ate tV> vteknUl glavo tja, kakor koštruaT Bk. njim je rsvpa da takega eokal Na, kodiu ■ bogom I Bk. podlfš vss jo aksail vae la adaj baši " ♦
Krkel ga js gledal mimo la pekajao. ali sda-lo ss Js, da ga aH prav ao rasasso.
Ako nomorovoto potovati v vašo domovino oli
dobiti som svojo družino ali vola prijatelja in sorodnike todoj pilite nam za pojesnila.
Mi sestopamo vss
parobrodn« dralbe.
Preskrbimo pota« (n vs« drug« potrsbns llstfais.