RAZVOJ OBRTI V OBČINI
Vloga obrtnc dejavnosti, ki je v gospodarstvu občine ude-ležona z 12 %, je zelo pomcmbna, ker po eni strani dopolnjuje industrijsko proizvodnjo, po drugi strani pa nudi svoje storitve občanom, hišnim svetom in delovnim organizacijam iz gospo-darstva   in   ncgospodarstva.
Ce primerjamo razvoj obrtne dejavnosti z razvojem celot-nega gospodarstva, ugotovimo, da je družbeni proizvod v ce-lotnem gospodarstvu v letu 1966 porasel v primerjavi z letom 1964 za 34,9 %, v družbenem sektorju obrti za 35 %, v zaseb-nera sektorju obrti pa cclo za 44 %, na kar je brez dvoma vpli-vala spremenjena politika do zasebne obrti.
Družbeni sektor obrti se razvija vzporedno s celotnim gospodarstvom   v   občini,   pri
čemer je razveseljiv podatek, da se storitvena obrt razvija celo nekoliko hitreje od pro-izvodne obrti. V letu 1964 je bila namrcč storitvcna obrt udcležena v bruto proizvodu celotne obrti s 25,5 %, v letu 1966 pa že z 31 %. V tem ob-dobju je bruto proizvod pro-izvodne obrti porasel za pri-bližno 25 %, v storitveni obrti pa celo za približno 64 %¦
NA RAZVOJ ZASEBNE OBRTI  VPLIVA  DAVCNA POLITIKA
V obdobju do 1. 1. 1965 so bile za zasebne obrtnike pred-pisane visoke dajatve, ki so imele po eni strani fiskalni značaj, po drugi strani pa so skušale uravnavati zascbne produkcijske odnose, da sc ne bi ponovno pojavili elementi starega kapitalističnega druž-bencga rcda. Ceprav je bila taka politika razumljiva in upravičena, je njeno posplo-ševanje dušilo manjše obrt-nike zlasti v storitveni obrti. Poslcdice so se odražale v upadanju števila obrtnikov in v upadanju njihovega prome-
ta. Glede na te negativnc po-sledice je zvezna skupščina sredi leta 1964 sprejela te-meljni zakon o financiranju družbcno političnih skupnosti in temeljni zakon o prispev-kih in davkih, ki v bistvu tvorita celoto, po svoji vse-bini pa predstavljata konkre-Uzacijo načel naše nove usta-ve.
Tu grc predvsem za uzako-njenje   dveh   ustavnih   načel:
—  družbeni sektor in sektor samostojnih obrtnikov naj bi bila načeloma obremenjena z enakimi    finančnimi    obvez-nostmi  do  družbene  skupno-sti,
—  vsak občan je dolžan po svoji   gospodarski   moči   pri-spevati za materialne potrebe družbene skupnosti s tem, da plačuje   prispevke   in   davke.
Spremenjen sistem obdav-čitvo zasebne obrti je tudi v naši občini v preccjšnji mcri izboljšal njcn položaj.
Povprečna obdavčitev (v le-tu 1964 dohodnina in občinska doklada, v letih 1965 in 196G pa prispevek iz osebnega do-hodka) na encga obrtnika je v letu 1964 znašala 2.724 N din, v letu 1966 pa 2.470 N din, oziroma 9,3 % manj. Pri tem
moramo upoštevati, da so se cene obrtnih proizvodov in storitev od leta 1964 dalje pre-cej dvignile. Davek na tujo delovno silo na enega zapo-slenega se je od leta 1964, ko jc znašal v povprečju 597 N din, znižal v letu 1966 na 299 N din ali za 50 %.
Po novem davčnem sistemu se v naši občini do sedaj šte-vilo zasebnih obrtnikov še ni bistveno  povečalo.
V letu 1964 je bilo pri nas prijavljenih 600 obrtnih de-lavnic, v katerih je poleg last-nikov delalo še 414 oseb (tuja delovna sila), v letu 1966 pa 645 obrtnih delavnic s 537 za-poslenimi.
Navedena gibanja kažejo, da se zasebna obrt še ne raz-vija vzporedno z naraščanjem potreb.
Za to je več vzrokov, na primer visoke družbene ob-veznosti, ki pa so v novih po-gojih močno znižane. Ze v lelu 1966 smo ugotovili 7,5 % porast števila zaposlenih. Pri-čakujemo, da bo število za-sebnih obrtnikov v prihod-njih letih še hitreje naraščalo, zlasti če se novi davčni sistem ne bo spreminjal in bodo obrtniki videli perspektivo v bodočem razvoju zasebnega sektorja obrli.
Pomanjkanje primernih lo-kalov.
Starejše zgradbe se umikajo novim, v katerih pa prostori za obrtno dejavnost niso pred-videni. Na območju naše ob-čine jo bila v povojnem času zgrajena vrsta novih stano-vanjskih in poslovnih zgradb, ne da bi bila istočasno plani-rana potreba po obrtnih de-lavnicah vzporedno s potreba-mi naraščanja števila prebi-valcev.
Med ostalimi vzroki, ki so tudi vplivali na počasnejš^ razvoj obrti, je treba omeniti še naslednje:
—  Kreditna politika poslov-nih   bank   do   zasebne   obrti: družbeni obrti so banke daja-le vsaj nekaj kreditnih sred-stev,  medtem ko pri zasebni obrti nismo zasledili takih pri-merov. Poslovne banke bi mo-rale  imeti  tudi  za  ta  sektor obrti več posluha.
—   Dodeljevanje  deviz  ozi-roma nabava reprodukcijske-ga materiala iz uvoza; ta pro-blcm   za   zasebni   sektor   še vedno    ni    rcšen.    Zasebnim obrtnikom   zato   primanjkujG materiala,  ki  ga  pri  nas  ne proizvajamo ali pa ga proiz-vajamo v premajhnih količi-nah.
—  Cenzus, da zasebni obrt-nik ne sme imeti več kot 70m2 prostora v svoji delavnici: tak administrativni    ukrep   ovira sodobnojši  način  dela  in  hi-gienično   ureditev   poslovnih prostorov.
Novi odlok o prispevkih in davkih občanov vsebuje novo olajšavo za zasebno obrt in za tiste občane, ki so na novo začeli z opravljanjem obrt-nih in drugih gospodarskih dejavnosti (gostinstvo).
Bojan JURČIČ