'hisholflj, LU 1-4-37 nn, FEBRUAR 1 P Ignacij 2 T SveJnica 8 S Bla5. C 4 6 Andrej Korz. E P Aaata + 6 S Tit_ 7 N 3. Pred postna 8 P Janez in Mate 9 T Ciirl iz Aleks. 10 S Pepelniea * 11 0 LurSka M. B. g 12 P Lincolnovo r. + 13 S Agabus_ 14 N 1. postna 15 P Fanstin 16 T Julijana amer Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravieoin resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI £N URADNO GLASILCi;DBUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V C HI C A ni: ZAPADNF, ST.OV. ZVEZE V DENVER, COLO. IN SLC VENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovenian, Organizations) ŠTEV. (NO.) 22. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., TOREK. 2. FEBRUARJA — TUESDAY. FEBRUARY 2, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Ta ponedeljek se vrši sodno zasliševanje glede izgona sedečih stavkarjev iz tovarn General Motors. — Od stavke prizadetih okrog 150,000 delavcev. — Priti utegne do dejanskega spopada. — General Motors zavrnile vsako direktno pogajanje. Korporaci-je v svoda doseže stavki, po- Detroit, Mich. — ja General Motors jem prizadevanju, zmago v sedanji segla po najskrajnejšem sredstvu. Vložila je namreč tožbo pri sodišču z zahtevo, da se izda sodni ukaz, po katerem se morajo sedeči stavkarji vreči iz njenih dveh tovarn v Flintu, Mich., češ, da so protizakonito zasedli tovarne, s čimer da so prekršili zakon o lastninski pravici. Tozadevno zasliševanje pred sodiščem, kateremu je predsedoval sodnik P. V. Gadola iz Genesee okraja, se je bilo določeno za ta ponedeljek popoldne in sodnik je pozval voditelja stavkarjev, Homer Martina in 21 drugih delavskih voditeljev,' naj navedejo vzroke, na podlagi katerih bi se sedeči stavkarji ne smeli vreči iz tovarn. To je bil že drugi tozadevni apel na sodišče, ki so ga vložile General Motors. V prvem apelu je bila odločitev izrečena v korist korporacije. Izgon stavkar- zadnjo sredo popoldne v cerkvi jev pa se ni izvršil, kajti delav- sv. Štefana v Chicagi ženin Mr. VRH, SODIŠČE ZASEDA Odločevanje o Wagner jev em zakonu bo kritično. Washington, D. C. — Ta, ponedeljek se ponovno otvori zasedanje vrhovnega sodišča Zed. držav in od tega zasedanja bo dosti odvisno, kako stališče bo zavzela predsednikova vlada proti sodišču. V odločitev pride namreč Wagnerjev delavski zakon. Ako bo tudi ta zakon razveljavljen, kakor je bilo že več drugih New deal zakonov, potem se z gotovostjo pričakuje, da bo predsednik na ta ali drugi način podvzel delo, da se oblast sodišča omeji, kajti drugače bi bilo brezpomembno, postavljati kake zakone, ako bi jih ne čakalo drugega kakor razveljavlje-nje, ...... -o- POROČILA STA SE stvo je dvignilo protest, ker se je ugotovilo, da lastuje sodnik, ki je izdal injunkcijo, večjo množino delnic v General Motors in da je bil zato pri odločevanju pristranski. Zato se tudi ni napravil noben legalni pritisk, da se izvede ukaz tega sodnika, E. D. Blacka. Točasno pa so General Motors zastavile vse svoje upanje v sod-nijo, da se zlomi odpor stavkarjev, ki sedijo v obeh tovarnah že nad mesec dni. Družba je v svoji tožbi navedla, da izgubi vsled stavke biznesa v letnem obsegu za 45 milijonov dolarjev. Od stavke je prizadetih okrog 150 tisoč delavcev, bodisi, da so direktno na stavki, bodisi, da so brez dela, ker so vsled stavke tudi druge tovarne prisiljene, da so ukinile obrat. Situacija kaže postati skrajno nevarna. Šerif je namreč pov-daril, da bo podvzel nasilni izgon Leo Mladič, Jr., z nevesto gdč. Mary Zulich iz Cicero, 111. Ženin je sin ugledne družine Mr. in Mrs. Leon Mladič. Njegov oče je poznan našim čitateljem kot dolgoletni bivši potovalni zastopnik našega lista. Zenitova-vanje se je vršilo na nevestinem domu v Cicero, kjer se je zbrala številna družba od strani mla-dne. Nevesta prihaja iz družine Mr. in Mrs. Cučnik v Cicero. Na svatbo so prišli družine A-sich in njih sinovi in hčere iz Chicage, Cicere, Aurore, itd. Svatba se je vršila v najlepšem redu. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova na živ-ljenski poti! -o- 13 JIH OBSOJENIH NA SMRT Moskva, Rusija. — Obravnava proti 17 obtožencem, obdol-ženim, da so pod vodstvom pre-stavkarjev, ako bo sodišče odlo- gnanega Trotzkya vodili zaroto POVODENJ VPADA Iz poplavljenih krajev se voda počasi umika. Louisville, Ky. — Mesta, ki jih je zalila povodenj pretekli teden, polagoma zadobivajo nazaj svojo prejšnjo obliko, ko se vodovje sicer počasi, toda stalno odteka. V tukajšnjem mestu je prišlo do ponedeljka že toliko do normalnega stanja, da so po ulicah lahko vozili truki in avtomobili. Podobno je tudi v mestu Cincinnati in drugod. Prične pa se zdaj naporno delo izčiščevanja blata in navlake, kj jo je voda prinesla. — Glede doline reke Mississippi vlada še negotovost, ali ji bo prizanešeno pred povodnijo, in armadno poveljstvo je pripravljeno, da v slučaju nevarnosti lahko vsak čas izprazni mesta. -o-- VLADA PREGLEDUJE PRIZADETE KRAJE . Ds e. — -V kra- je, prizadete od poplave, so bili pretekli teden odposlani štirje višji vladni uradniki, med njimi administrator za javna dela, Harry Hopkins, katere je predsednik Roosevelt odposlal tja, da pregledajo situacijo. Njih naloga je, da po pregledu sestavijo načrt za izčiščevalno in sanitarno delo po upadu vode. V ponedeljek je skupina sprispela v Memphis, na kar bo obiskala vsa važnejša mesta. -o- ODBIT NAPAD NACIJONA-LISTOV Madrid, Španija. — Na seve-rozapadni strani Madrida so vladne čete pretekli teden v presenetljivem nočnem napadu zavzele neko važno postojanko, k; so jo držali nacijonalisti. V petek so nato nacionalistične če te izvršile protinapad, a so bile odbite in je postojanka ostala v vladnih rokah. Bitka je bila izredno srdita in v mesto se je razločno slišalo eksplodiranje ročnih granat in streljanje pušk. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" ŠE ENA DRŽAVA PROTI OTROŠKEMU DELU Carson City, Nev. — Tistim državam, ki so doslej odobrile amendment k ustavi, po katerem se prepoveduje otroško delo, se je v petek pridružila tudi Nevada. Predsednik Roosevelt je nedavno apeliral na države, naj ratificirajo ta amendment. KRIŽEM SVETA čilo proti njim. Malo verjetnosti je, da bi se dali stavkarji kar na lepem izgnati in tako se utegne legalni borbi pridružiti tudi dejanski spopad med stavkarji in šerif o vim moštvom. General Motors so doslej zavrnile vsako direktno pogajanje z voditelji stavkarjev, četudi se je delavska tajnica, ki je pri tem zastopala predsednika Roosevel-ta, zastavila vse svoje moči pri posredovanju. Koncem preteklega tedna je s skrajno ogorčenostjo objavila, da je predsednik korporacije, A. P. Sloan, prelomil svojo besedo, češ, da je pri konferenci, ki jo je imela z njim v Washingtonu, pristal k poga-janjim. Takoj nato pa se je od peljal v New York in od tam ji je telefonično naznanil, da se ne bo podajal v nikaka pogajanja, češ, da bo najprej počakal, kako bo sodišče odločilo v ponedeljek. Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"! — Pariz, Francija. — Vojno ministerstvo je zadnji teden objavilo v poslanski zbornici, da ima načrt, po katerem se bodo meje proti Nemčiji zavarovale z oddelki afii&planov in zgradilo se bo tudi več bojnih ladij. — London, Anglfjp.. — Za-kladniški kancler je v petek izrazil opozorilo, da se bodo morali davki zvišati, zaradi o-jačenja v oboroževanju dežele, češ, da se na stotine milijonov funtov uporablj^ za izdelovanje municije in orožja. — Florence, Italy-', —. Ru-munski prestolonaslednik Mi-Jaa^i ' V. prud rJRBM dnevi operiran na slepiču. Njegovo stanje je postalo resno, ko ga je zadnji petek napadla in fluenca. --o-- SEDEČI STAVKARJI V VLADNI H!ŠI Detroit, fyfich. — Skupina tistih delavcev, ki se ne strinjajo s stavko v General Motors, je pretekli teden odšla v Lansing in zasedla eksekutivne urade go-vernerja Murphya, hoteč ga s tem prisiliti, da nastopi proti stavkarjem in doseže obnovitev dela. V petek so sedeli tamkaj deset ur, a so ob odhodu izjavili, da se bodo v ponedeljek vrnili, ako ne bo stavka končana. Go-verner pa se je izrazil, da ve, da je to delo izzivalcev, in je pov-daril, da sedečih stavkarjev ne bo dal s silo izgnati, tudi, ako bi desettisoč stavkokazov prišlo sedet v njegove urade. V petek je pri zborovanju stavkujočih avtomobilskih delavcev nastopila Angležinja Miss Wilkinson, članica angleškega parlamenti'., ki je vzpodbujala stavkarje, naj NEGOTOVOST V EVROPI Hitlerjev govor izzval proble me, ki bodo ctežkočali politično pomiritev Evrope. Pariz, Francija. — Govor, ki ga je imel preteklo soboto nemški Fiihrer Hitler in katerega je s tako napetostjo pričakovala-cela Evropa, ni prinesel posebno blažilnega učinka na splošno evropsko situacijo. Izrazil se je sicer, da je pripravljen, sodelovati z drugimi evropskimi državami, vendar je to izjavo odel v take pogoje, da jih evropski državniki ne bodo mogli brez nadaljnjega sprejeti. Predvsem je Hitler opral Nemčijo vsake krivde, da je ona zakrivila svetovno vojno, in pri tem je javno povdaril, da ver-zajskih mirovnih pogodb ne smatra več veljavnim. To Evrope ni posebno razburilo, saj je Hitler te pogodbe že itak drugo za drugo prekršil, toda bolj resno pa je vprašanj e glede kolonij,' ki jih je laotbvala Nemčija prej in ki so ji bile z mirovnimi pogodbami vzete. Te zahteva Hitler nazaj in to bo brez dvoma povzročilo za Evropo še marsi-kako neprijetnost. Na odpor je zadel Hitler pri francoski vladi tudi z napadom na sovjetsko Rusijo, ki ga je izrazil v svojem govoru. Francija namreč povdarja, da se ne more doseči nikako uspešno sodelovanje med evropskimi državami, ako ne bo pritegnjena k temu tudi Rusija; s to pa Hitler ne mara absolutno nikakfh pogajanj- -o- NEVARNO ZBOLEL Johnstown, Pa. — Rev. Paschal Esser, pomož. župnik župnije sv. Terezije, je nevarno zbolel za pljučnico. Dne 28. jan. je bil odpeljan v Mercy bolnišnico. — Častitim sobratom ga priporočamo v memento. iz J§z g m lavi je Tragičen slučaj pri kuhanju žganja v Slovenskih goricah, ko je tovariš na poti domov pobil svojega druga. — Slovencev ne pustijo iz Rusije. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz starega kraja. ga razvidi, za kako važno stvar se bore, ko delodajalci razmetavajo milijone, da bi jim prepre-vztrajajo. Dejala je, da se iz te-|čili, doseči to stvar. za prevrat vlade, se je končala pretekli petek in sodniki so po osem ur trajajočem razmotriva-nju izrekli obsodbo. Od obtožencev jih je bilo 13 obsojenih na smrt, dočim so dobili ostali štirje dolgoletno zaporno kazen. Gledalci so bili presenečeni, ko sta bila med tistimi štirimi, ki jim je bilo rešeno življenje, tudi Karl Radek in Gregor Sokol-nikov, dasi sta bila obtožena kot voditelja cele zarote. V odločitvi sodnikov pa se je glasilo, da omenjeni štirje niso aktivno sodelovali pri terorističnih činih. Obsojenci so napravili apel za pomilostitev na centralni ekseku-tivni odbor, toda prošnja jim je bila zavrnjena. -o- Katoliški Slovenci v Ameriki — zganimo se! Skrbimo, da tekom te kampanje ojačimo svoj dnevnik "Am. Slovenec"! -O- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! IZDELAL 25 MILIJONOV AVTOMOBILOV V Fordovih tovarnah se je nedavno izdelal 25 milijonski avtomobil, ki ga kaže gornja slika in na katerem sedi Henry Ford sam. V ospredju pa sedi njegov sin Edsel na vozilu, ki je bilo prvo, katerega je izdelal Ford in ki kaže velikanski napredek, kateri se je dose gel v avtomobilski industriji tekom zadnjih 44 let. V pijanosti ubil prijatelja Sv. Lenart v Slov. gor., 8. jan. — V Spodnjem Partinju v občini Jurjevski dol se je pripetil danes zjutraj ob 3 tragičen slučaj, ki je zahteval človeško življenje. V teh kra jih je sedaj doba žganjekuhe, ker so ljudje vsa druga dek že opravili ter imajo več časa. Žalibog so pa take prilike dostikrat usodne ker se zbira pri ! žganjekuhi mlado in staro i7 okolice ter kroži med obiskovalci prav pridno kozarec z vročim žganjem. Tudi v Partinju so se sinoči zbrali fantje iz okolice pri kmetu, ko je kuhal žganje ter bedeli poleg kotla čez polnoč. Med njimi sta bila tudi 30 letna Rudolf Žvalkar in Albin Senekovič. Z drugimi obiskovalci vred sta se opila ter je nastal med obema v pijanosti prepir. Napo-sled so ju pregovorili, da sta odšla. Na poti proti domu pa je Žvalkar z ročico potolkel do smrti Albina Senekovič?.. j Dogodek je v celi okolici razburil ljudi. Ubijalca so orožniki že zaprli. -o- Zcpet ed'sn i1?. Rusi je Maribor, 11. jan. — Danes se je oglasil na mariborski policiji zanimiv gost Lilič Djui-bo iz Rogatice v drinski banovini, (nekdanja Bosna in Hercegovina,) ki je bil leta 1915 ujet v Karpatih in je od tedaj živel kot vojni ujetnik v Ru.v-ji. Lilič, ki je prestopil iz mo: hamedanske vere v pravcslav-je, se je v Rusiji tudi oženit že leta 1919. Leta 1931 se je začel potegovati za vrnitev v domovino, pa je šele lansko jesen dobil dovoljenje. Pripovc doval je zanimive stvari iz živ-ljenja kmečkega prebivalstva. Povedal je, da so lansko leto imeli dobro letino, a kljub tc-mu kmetje sedaj stradajo, ker i vn je vlada pobrala domala skoro vse žito. Po vsej Rusiji, .;.•: pripovedoval, se širijo v oiice, da bo v kratkem velika' vojna in ljudje se je veselijo, ker upajo, da bodo z vojno nastali v Rusiji silni nemiri. Najbolje je sedaj biti vojak, kajti ta ima vse, dobro obleko, dovolj jesti in je najbolj upoštevan, dočim živi ostala prebivalstvo v pomanjkanju in bedi. — V kraju kjer je prebival, živi še nekaj vojnih ujetnikov, med njimi tudi več Slovencev, katerim pa ne dovolijo povratka, četudi so prosili zanj že pred mnogo leti. Njemu so pri odhodu iz Rusije pobrali ves denar in vse, kar si je v teku let prihranil, pustili so mu le toliko da je lahko kupil za sebe, ženo in sina kake štiri funte kruha. -o- Dragoceni dim V preteklem letu so Mariborčani pognali v dim raznih cigaret, cigar, tobaka in dru-guh tobačnih izdelkov nit manj kot za 24,168,713.50. Vžigalic je bilo v preteklem letu porabljenih v Mariboru za 1,600.000 dinarjev. Pod kupom gramoza Z Jesenic je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 32 letni hlapec Ivan Potočnik. Zaposlen je bil pri kopanju gramoza, pa se je velik plaz težkega kamenja sprožil nanj in ga zasul. Potočnik ima hude poškodbe po vsem životu, poleg tega pa tudi zlomljeno nogo. --o- Smrtna kosa Na Uncu pri Rakeku je umrla Marija Babuder, rojena Gregorčič stara 62 let. — V Ljubljani je umrla Terezija Zupančič, rojena. Hren stara 82 let. — V Novi vasi pri Slovenski Bistrici je umrl Pavel Zafošnik, dolgoletni župan občine Spodnja Nova vas in oče duhovnika Gregorija Za-fošnikf. — V celjski bolnici je umrla Marjeta Miklavc, žena posestnika iz Šmarjete ob Paki stara 54 let. --o- Trpljenje naših delavcev v Kakor poroča neki ljubljanski časopis, so neki agentje na Sušaku, pa tudi po drugih krajih, vabili delavce, da bi šli. na delo v Iranu v Perzijo. Od delavcev so zahtevali zdravniško spričevalo in pa da sami plačajo potne stroške. Obljubljali so jim pa, da bodo lahko 75'r svoje plače pošiljali domov. Sedaj pa delavci pišejo domov, da so bile obljube lažne in da skoraj ves zaslužek gre za prenočišča in hrano, ki je draga in slaba. -o- Ubil se v jarku Tragična nesreča se je pripetila v Žerjavu. Tam se je na pobočju strmega hriba igra-!la skupina otrok. Na zmrzli zemlji pa je pet in pol letnemu Andrejčku Ferku spodrsnilo ter je priletel v jarek. Pri padcu je zadel s temenom ob kamen da mu je počila lobanja, kar je povzročilo otrokovo smrt. HOČETE napraviti veselje vašim hčeram in sinovom? Dobro, tedaj poskrbite, da dobite čimpreje katalog kampanjskih nagrad od Uprave "Amer. Slovenca"! V LETOŠNJI kampanji je določenih nad 150 zelo praktičnih predmetov za kampanjske nagrade za stare in mlade. Poskrbite da dobite čimpreje naš kampanjski katalog. ^ran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 2. februarja 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto — Za pol leta $5.00 . 2.50 . 1.50 Za četrt leta........................... Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ______________________________$6.00 Za pol leta ____________________________________ 3.00 Za četrt leta-------------------------------------- 1-75 Posamezna številka ..... 3c Th Mich., k bolnemu način poskusili mobilizirati katoličane in z njimi udariti | Albertu, ki je bil težko obolel na organiziranega nasprotnika. Zid, katerega hoče kdofza pljučnico. — V~~ podreti in porušiti je treba preje dobro proučiti,_ kako ima v Flinty Mich, močan je — drugače se lahko glava razbije. Utrditi kako gotovo miselnost v masah, potrebuje mnogo časa. Desetletja vzame, da vzgojite mase, ali vsaj gotovi del nje, s katerim bi se kdo upal na fronto. Kar mi katoliški Slovenci v Ameriki potrebujemo je dobrega nadarjenega voditelja. Toda kje ga dobiti? Jaz še danes ne razumem kratkovidnosti, zakaj je prenehala Zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki. Ravno ta bi morala biti tista matica, iz katere bi prihajala vsa slična pobuda in vsi potrebni programi. Mi bi morali imeti stalnega potujočega misijonarja, ki bi redno vsako leto v gotovih časih obiskaval naše naselbine in dajal ljudem priliko za sv. zakramente. Pa mi poreče kdo, saj so v vsakem mestu katoliške cerkve in duhovniki. I seveda so, saj to vem, ampak tujci so tam in tujec je našemu človeku mrzel. Oprostite, da jasno povem — ampak tako je. Za zgled, da bi bilo tako delo zelo potrebno so nam nasprotniki. Po malih naselbinah so se nasprotniki vgnezdili. Zakaj? Tam ni pastirja, ki bi čuval ovce in iste svaril pred zlom. Bili so pod območjem socialistične propagande in danes pojdite med nje, kaj najdete?—Z dušo in telesom so za nje. To je kar sem preje omenil, da desetletja vzame, predno se utrdi miselnost v dušah in srcih. Zato je nesmiselno misliti, da bomo to vprašanje rešili kar tako le pred zajutrekom s par članki, ali pa s par govori. Taka bolezen se ne ozdravi samo z par besedami, kakor tudi ne z brezovko. Tu je treba načrtnega dela. Tako delo more voditi pa le edino kaka organizacija, ki dela inteligentno po jasnih načrtih. To poskusite, pa se bo še mnogo rešilo kar je zgubljenega. Taka organizacija bi morala pa skrbeti za vso potrebno propagando, ki bila potrebna za utrjevanje katoliškega duha med nami. Oprostite, da sem Vam jasno povedal. Žaliti nimam namena nikogar, resnico povedati se mi zdi, da sem pa dolžan, če hočem biti sam s seboj pravičen. In tako sem svoje povedal. Vas prijazno pozdravljam, N. N. P. S.: — Podpis pridržite. Saj osebe ne smejo šteti, ideje so, ki štejejo." New York, kjer bo v pomoč č. g. Fathru Gabrenji, ki se je še pred nedavnim časom vrnil iz Evrope. — Tukaj je bilo več bolnih za tako imenovane "flu," ki pa sedaj nekoliko pojenjuje. — Zadnje čase smo dobili precej snega; po neka terih krajih ga je nametalo in napihalo precej, da mnogi ne morejo ven s svojimi avtomobili. — Mr. Mike Krulc, učitelj McKinly šole, Gorman, je moral tudi v bolnišnico. — Hvala vsem, ki ste poravnali naročnicno. Katerim je in katerim naročnina v kratkem poteče, naznanim, da jih bom obiskal. — Pozdrav. Ludvig Perushek poslanstvo, ki ga med nami ima. Tukajšnje časopisje je isto jutro že objavilo zelo pohvalne dopise in prineslo tudi sli ko našega ministra g. dr. Iz. Cankarja. Navedli so najpomembnejše njegove spise s povdarkom, da uživa v učenem srednjeevropskem svetu sloves priznanega učenjaka, literarnega in umetnostnega kritika in zgodovinarja. Posebej poudarja "Razon," umerjen desničarski list, da je novi minister osebni in idejni prijatelj dr. Korošca, notranjega ministra, voditelja slovenske politične stranke in da je bii tudi urednik vodilnega dnevnika "Slovenca." Pa imamo tudi osebnih za nimivih novic. Ob koncu šolskega leta se morejo tudi otroci slovenske matere pohvaliti z lepimi uspehi. Tako je n. pr g Leon Lah, doma iz Sv. Helene na Pertoči, dobil na visoki trgovski šoli "Carlos Pellerini" drugo premijo. Med vsemi je bil on edini tujec in je dosegel med 30 sošolci drugo mesto. Mrs. Kob omoženo sestro, očeta Mr. Jos. Agnicha in dva sina, Alberta in Joea. Tukaj v Ely se te dni nahajajo glavni uradniki JSKJ na reviziji računov. Kakor navadno, je bilo vsako leto najbolj mrzlo tedaj, ko so dospeli ti v Ely, tako je tudi letos padlo živo srebro v toplomeru dne 26. januarja na 32 stopinj pod ničlo. Torej se nam za enkrat ni bati poplave. Jernejčan -o-- VESTI S SLOVENSKIH FARM Willard, Wis. Mr. Klarich, ki se je dalje časa zdravil v bolnišnici, se sedaj nahaja doma in zdravje so mu polagoma vrača. Upati je, da sčasoma popolnoma zopet 0kreva. — Mr. Frank Perov-šek, kateri je že tudi dalje časa bolehal, je na potu popolnega okrevanja. — Na£ samostanski brat je prestavljen v PISMO Z JUŽNE ZEMLJE Buenos Aires, nov. 1936. Že pred letom je padla beseda o imenovanju g. dr. Iz. Cankarja za ministra v P.uenos Airesu, 2. novembra na vernih duš dan smo ga pa zares pričakovali. Ob 10. uri, tako so rekli pride "Oceania". Dobro. Torej ob pol 10. bomo tam. Pa je že tako, da niso samo jagri" dobri za potegavščine, tudi mornarji jih znajo... G. odpravnik poslov, dr. Stojano-vič in uradniki, g. Doktorič, astopniki društev in odličnejše osebe naše kolonije so hite-i v pristanišče. Toda, spaka, ali ni že tam dimnik "Oceanije? Seveda, kajpada. Saj je že ob S. uri prišla... Ti pesjan-ska zadev» ! Pa smo pripravili tako lep tepek iz nageljnov in rožmarina, da bi mu ga izročila Laknerjeva Angelca v prvi pozdrav, slovenski pozdrav v tujini... Še je vihrala na ladji jugoslovanska zastava, kar smo z veseljem ugotovili — naša zastava — na italijanski ladji, ki so jo prav kmalu na to umaknili, ker našega mini stra že več nj bilo na ladji. Sitna zadeva, da je kaj. Saj vemo, kako nestrpno vsak čaka, kako željno gleda, če bo naš^l med pričakujoča množico človeka, ki mu bo po dolgi vožnji in kot v začetku dopolnitve tisočerih želja vedel prijazno besedo v pozdrav. V. i so se pozdravili s svojci, si toplo stisnili roke, in naš željno pričakovani je zastonj iskal prijaznega pozdrava... P.) smo ga kmalu našli v carinarnici in smo pohiteli. Sicer nekoliko pozno, a vendar s toplim pozdravom smo popravili zamujeno. Nageljčki in rožmarin in lepa beseda ga je vzradostila. Kakih 20 oseb je obkolilo g. ministra, ki je brez neprilik srečno stopil' na tc zemljo, kjer upamo, da bo z obilnim uspehom vršil veliko Vseh svetih in vernih duš dan! Ne le vsaka stvar, tudi vsaka dežela po svoje Bogu daje čast Krizanteme, bele, nekako žalostnoskrivnostne, krasijo doma grobove rajnih in cveto na oltarjih, ko se mrko vleče jesenska megla čez slovensko zemljo. Prvo zelenje zgodnje pomladi prineso s svetno butaro k blagoslovu, prvo vinsko mladiko nese vstali Zveličar v procesiji.. Tukaj nosijo rajnim na grobove lilije in dehteče vrtnice, na božji grob pa polagajo krizanteme, ko pojo velikonočni zvonovi. Zato pa imamo šmarnice sedaj in ne v majni-ku. Od 8. novembra do 3. decembra, ki je praznik prvega svetega Obhajila.. Toda, ni da bi primerjal tukajšnji maj-nik z našim slovenskim. Podobno je, da ima lepa melodija domovinsko pravico le v operi in gledališču in tam, kjer mora Bog vstran obrniti svoj pogled. V cerkvi se zadovoljijo z mjavkanjem... In zato seveda tudi naravno, da cerkve niso ta mesec nič bolj obiskane kakor druge čase. Kot kaplan na župniji imam seveda tudi "šmarnice " Pa sem moral preteklo nedeljo kar usta zapreti našim pevkam, zakaj, če je šlo meni skozi ušesa, ki mi niso drugi nikoli priznavali najfinejšega čuta za to, potem je bilo še marsikomu za žolč, Mariji pa tudi ne kaj v čast... In sedaj zobljemo... češnjo. Ne jaz. So namreč precej drage. Kakih 15 do 20 Din kg bi prišlo. Da v tukajšnji bližnji okolici ni tega sadeža, to vem. Menda pridejo doli od Men-doze in iz prov. San Yuan. Krompir bo že kmalu cvete) tistim, ki so ga prav zgoclai sadili. Pravijo, da je letošnje lete zelo čudno. Da ni navadno tako hladnih dni v tem času, kot smo jih imeli in jih še imamo, da bi zjutraj skoraj padlo do ničle, čeprav je popoldne 20 stopinj C in še čez nad ničlo. 18. oktobra smo imeli zelo posrečno cerkveno slovesnost, srebrno mašo g. Doktoriča. Saj veste, da mora biti zmeraj kaj posebnega. Ce ne pa se ne splača živeti. In to tudi ni vsak dan, da bi se slavile srebrne maše. Tako se je oni dan nabralo Slovencev od vseh strani, da je bilo veselje. Gotovo jih je bilo kakih 500, ki so s številno udeležbo dokazali da je ona kapela prekratka in pre ozka če bi hoteli kaj pridno prihajati. Tako je povedal g. Doktorič, da bi vse lepše in bolj z veseljem zapel svoj ju bile j na Sveti Gori, pa je vseeno za nas bil to lep in prijeten praznik, ki nas je tako lepo združil, ne le vse Slovence — bila so zastopana razen enega vsa slovenska društva, — tudi Hrvatje so bratsko prišli k nam in smo tako imeli res vesel dan, ki smo mu dali še več vsebine s skupnim kosilom, na katerem smo uganili, da bi hoteli slaviti zlato mašo slavljenčevo na Sveti Gori, na grobu dr. Sedejevem. Slavnostni govornik v cerkvi je bil g. Kastelic, ki je tako lepo pokazal trnjevo pot duhov-skega življenja ob zgledu domoljubnega preroka Jeremija ob besedi Gospodovi. Da, saj je res! Kaj pa počno sedaj, ko so tam kar trije slov. duhovniki? Upravičeno vprašanje. Tarokiramo že ne. Pa tudi ni časa, da bi šli "K Janezu" na pol litrčka. Na?'a fara je velika, dolga in široka in se nam niti ni treba kaj pregovarjati. Tako je torej sedaj, da bo g. Jože Kastelic iskal "izgubljene brate,'" ki so se v "egiptovski" deželi prepolni kruha izgubili po širnih planjavah te neskončne zemlje tja do And in dalje na jug in na sever. Izhodišče njegovemu delu bo Rosario, G. David Doktoric bo zastavil brazdo v Montevideu v državi Urugvay, kjer je kakih 500 Slovencev in do. 10.000 Hrvatov. Jaz bom pa iskal za na-"imi, ki si služijo svoj košček kruha v tem modernem Babilonu. Pretekli mesec smo imeli ljudsko štetje. Samozavestni "porterni" (mestne srajce) so bili prepričani, da bodo ponosno rekli, da jih je še vsaj Z miiijončke. Pa bi bilo treba, da bi nekateri napravil tako kot "trdoživ," ki pravijo, da se kar od jeze napihne in poči in sta iz njega dvq in še več. Štetje je pokazalo le 2,383.000 oseb. Hladnrk Janez. -o- Dogodki med Slovenci po Ameriki PREVEČ KAVE V BRAZILIJI Brazilski državni oddelek za kavo je sporočil, da si je omislil za pospešeno uničevanje sedanjih prevelikih zalog kave posebne aparate. Ti aparati so sposobni uničiti 100.000 vreč kave na dan. Kakor znano, uničujejo kavo v Braziliji zato, da bi ji cena ne padala. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Radi prepovedanih pijač Milwaukee, Wis. — Menda se nekateri ljudje kar ne morejo privaditi resnici, da je prohibicija odpravljena, kajti zvezni agentje še vedno tu in tam staknejo kako skrivno žganjekuho. Med temi kršilci so pa seveda tudi naši rojaki. Tako je ta dni bilo pred zveznim sodnikom Geigerjc-m zopet več takih grešnikov, med katerimi je bil eden Slovene in trije Hrvatje. Vsi so se zagovarjali, da so izdelovali žganje le "za svojo domačo uporabo." Sodnik jim je pa "dokazal," da se to več ne izplača. Graduacija Cleveland, O. — V East High šoli so graduirali pretekli torek sledeči mladi slovenski dijaki in dijakinje: Louis Babich, John Drčar, Wm. Hočevar, Jos. Matjašič, Mary Bo-gadek, Josephine Florijančič, Elizabeth Srenšek, Berta in Mary Tomich in Mary Ujčič — • Barh'ss tonske vesti Barberton, O. — Barberton-ski "Slavčki" bodo imeli v nedeljo 7. februarja ob 3 uri popoldan svoj prvi koncert v Dvorani Društva Domovina na 14 cesti. — Novo izvoljeni cerkveni uradniki v fari Presv. Srca Jezusovega so sledeči: Mr. Frank Smrdel, za tri leta; Mr. Josip Lukežič in Mr. John Grbec, za dve leti. Farni tajnik za letos je Mr. Alojz Arko Ckvelandski bolniki Cleveland, O. — V GlenviJle bolnišnico je bil odpeljan mestni sodnik Frank J. Laushe in se je moral takoj podvreči operaciji na slepiču. Operaci- ' jo je srečno prestal in upati je da bo v dveh do treh tednih že zopet doma. V St. Alexis bolnišnico je bil odpeljan Mr. Karl Rotter s Kewanee Ave. — V isto bolnišnico se je moral podati Anthony Mauridh Jr., z Holmes Ave. — V Charity bolnico je bila odpeljana Anna Bole z E. 55. ceste. — In v East E/nd bolnišnici je srečno prestal operacijo coolin. woodski rojak Anton Rupivk, Nesreča v rovu Strabane, Pa. — V St..Francis bolnišnico v Pittsburgh je bil odpeljana Mary Šel. Medtem se! je pa še njen soprog ponesrečil pri delu v premogovniku in sicer mu je stroj za izpodrezovanje zlomil levo nogo. Nerodna bratca Noble, O. — Enajstletni Edward Živec in njegov petletni bratec William, sta v hlevu sekala koruznico za krave. Pri tem je prišlo do nesreče, pri kateri je Edward skoro do kraja odsekal mlajšemu bratcu dva prsta. "TARZANOVA DVOJNIKA" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUgllS Veleč. gospodu, ki ,je nam obrailožil tem oziru prisrčna hvala in ga prosimo, svoje mnenje v da se še oglasi. Tarzan se jc približeval vojaku, k.v terega je bil Gala Gala poslal opreato-vati za Tarzanom, !\t..:+ ____ . Domneva se, da so bili častniki z finančnimi stražniki dogovorjeni, da so lahko na ta način prišli do gotovega deleža, ki jim pripada od vsake ovadbe. Lep primer, kako izkoriščajo naše ljudi! Nečloveško postopanje Trst, decembra 1936. — Fašistične oblasti postopajo čim dalje bolj nečloveško z areti-ranci, bodisi s političnimi, ali pa navadnimi tihotapci, ki d skušajo na ta način zaslužiti boren košček kruha. V zadnjem času se je ponovno iz- ^■vjfMj i Wa Naznanilo in zahvala. Globoko potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je "o kratki in mučni bolezni v Mercy Hospitalu v Clinton, Iowa, 14. januarja 1937, previden s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal in nas za vedno zapustil naš čez vse dobri in preljubi jeni soprog in oče, Pokojni je bi', rojen v Metliki na Slovenskem, pokopan je bil s sv. mašo 18. januarja 1937. na pokopališču sv. Boniface v Clinton, Iowa. V Ameriko jq prišel leta 1837 v Clinton, Iowa; tu si je pre skrbel dom in tukaj ostal do svojo smrti. Bil je zaposlen, dokler so mu moči pustile, v Disbrow Sash & Door Factory, cabinet maker. Bil je blagajnik pri društvu sv. Roka št. .10, Clinton, Iowa, odkar se je društvo začelo, leta 1894, in od leta 1S02 je postal tudi tajnik; je bil toraj tajnik in blagajnik za društvo sv. Roka št. 10, Clinton, Iowa. V dolžno3t si štejemo izrekati vsem iskreno zahvalo za izraženo nam sožalje in sočutje, posebno Mr. Joseph Zalar-ju, glavnemu tajniku K. S. K. Jednote. Iskreno zahvalo tudi Mr. in Mrs. Joseph Jontes, Mr. John Klemen in Mrs. Strk, vsi iz Jolieta, so pokojnega obiskali na mrtvaškem odru in poslali lepe rože; naj vsem ljubi Bog stoterno povrne in poplača. Pokojnega preljubljenega soproga in očeta priporočamo v molitev in v blagi spomin; naj v miru počiva, naj mu sveti večna luč. Žalujoči ostali: M A "V TANCIK (roj. Ivanetič), uoproga; DAVID TANCIK, v Detroit, Mich., PEREGRIN TANCIK, Gr.cn Bay, Wis., JOSEPH TANCIK in TONY TANCIK, sinovi; MARY TANCIK in BERTHA (omožena Gragman), hčeri; vsi ti so tu v Clinton. Sinova LEON TANCIK in CELESTIN TANCIK, sta že pred leti umrla. Clinton, li'wa, 28. januarja 1937. ski agenti poslužujejo čim dalje brutalnejših in divjih metod, nikakor pa da bi s tem prenehali ali svoje postopanje napram aretirancem omilili, pač pa se divjost fašističnih funkcionarjev stopnjuje. Neki očividec pripoveduje, da je videl v zadnjem času aretiran-ca-tihotapca, ki je bil v obraz od udarcev tako črn, da ga ni bilo spoznati. V nekem zaporu na Goriškem so političnega aretiranca tako pretepali, da je krvavel po vsem telesu. --o- Pomanjkanje živil na Reki Radi deviznih omejitev, ki vladajo sedaj v Italiji, mora :rpeti predvsem reška prosta cona. Reka in drugi kraji te ;one dobivajo razno blago po :elo ugodnih cenah iz inozemstva, tako moko iz sosedne Jugoslavije, sladkor iz Češke. Ker se ne plača za uvoženo blago nobene carine, stane sladkor v prodaji na drobno po dve liri kilogram, dočim stane v ostali Italiji k^v sedem lir. Ker ne morejo po strogih deviznih predpisih nabaviti potrebnih deviz in tujih valut, je uvoz za domačo uporabo silno padel, iz ostale Italije si ne morejo nabavljati blaga, ker je predrago. Radi tega doživljajo na Reki dan za dnem, da že v popoldanskih urah n. nikjer najti več kruha. Dejansko vlada na Reki sedaj racio nalizacija kruha, moke, mast in sladkorja. To so dobrote, k: jih je prinesla prosta cona Re-čanom. --o- R'omovo olj® je moral piti O božiču so fašisti v Gorici prisilili inšpektorja za cerkva-no petje in organista v Pod-gori pri Gorici L ojzeta Bratu ža, da je izpil večjo količino ricinovega clja, radi česar je moral več dni ležati težko bolan v domači oskrbi. -o- KRATKE NOVICE Nehote je 2G letni Andrej Mrevljj iz Tabora pri Dorn-bergu ranil s strelom iz puške 19 letnega Franca Kovačiea precej nevarno v trebuh, ko je streljal ptiče. — Iz neznanih vzrokov je-pričelo goreii v seniku Josipa Preglja v Bukoviei. Zaradi vetra je bila kmalu vsa zgradb.: v ognju. Priti so morali gori-iki gasilci, katerim se je po prečilo omejiti požar po ne kal urah. Škoda znaša 10.000 lir. — 15 letni Silvi j Ličen iz Roeola pri Trstu se je z vso silo zaletel v nek avtomobil, ko se je peljal s kolesom po strmi ulici. Pri tem si je prebil lobanjo in je kmalu nato umrl. — Za. tri dni je moral zapreti pekarno Alojz Suban iz Gorijanskega pri Komnu, ker je prodajal kruh s prevelikim odstotkom vode. — V Modrejah pri Sv. Luciji je gorelo v hiši 34 letnem Valentinciea Ivana. Zaradi vetra se je ogenj razširil in napravil precejšnjo škodo. N a s a s ZAKAJ NAJ BI BILO NAS KATOLIČANOV STRAH?, And. Tomec Nasprotniki nas katoličanov ni. pogostoma povdarjajo, da je nas Ako je vera res to, kar vi tr-katoličane — strah. 'dite, da je, nas katoličanov ni Človek ne bi vganil, česa mi- prav nič strah konca take vere; še želeli bi ga, še veselili bi se ga. Ako pa je vera od Boga razo- idite na delo in pridobite ovega naročnika, da č^mprejc •J.obifce od Uprave katalog kampanjskih nagrad. slijo, da nas je strah oz. da bi nas imelo biti strah, ko bi nam obenem že tudi ne dali spoznati, česa in zakaj oni mislijo, da nas feta resnica, pa zopet se nam je strah ' j katoličanom ni prav nič treba '' Torej nas katoličanov je strah >ati zanjo in za njen obsto-i> ker - pa še vemo ne, česa in zakaj i bo prej sveta m človeštva konec> nas je strah in bi tega nikdar nel]?ko pa vere" ~ Toi'ej v vsakem vedeli oz. ne vganili, česa in za-,sluca/u' naj bl blIa vera to ali to' kaj nas je strah, ko bi nam te--na! katoličanov ni nič strah - ga sami oni ne povedali, ki vedo fac pa je strah' hudo strah one' povedati, da nas je strah. ikl nam katoličanom očitajo Zakaj pa bi mi tega nikdar neistrah :.strah jih je pri misIi' kaJ vedeli, oz. nikdar sami ne vga- pa Ce 'ie vera in vse to' kar vera nj]j? uči, vendarle resnica, kaj pa če ' Zato, ker je trditev, da ie nas jmajo katoličani vendarle prav, katoličanov strah radi nekaj ta-|ko. s?e drziJ0 vere in po ži" kega, preneumna, ker bi to, če bi V1,1°' bila resnica, kot trdijo nasprot- In glejte ta njihov strah je niki da je, ne delalo nam katoli-.vzrok njihovega vpitja in boja čanom nobenega strahu, temveč proti veri. Kaj mislite, da bi bili bi ravno mi katoličani imeli naj-J drugače proti veri, če bi jih ne več vzroka se tega veseliti, to bilo strah? pozdravljati, če bi se to kdaj v resnici zgodilo — saj to bi ravno za katoličane pomenilo nekaj zelo velikega — to bi pomenilo njih rešitev in osvoboditev . . . Nasprotniki namreč trdijo, da in zakaj? vt-i Ali Čemu vendar jim je' vera kaj na poti, če zanjo ne marajo? Ali je njim kaj škode zato, če kdo drugi po veri živi, če je pošten in če jim zato nič hudega ne naredi, če jih ne vera ni nič drugega kot laž, hum- J ogoljufa, ne okrade ali kako dru-bug, sleparija, zmota in prevara gače ne oškoduje? in da je nas katoličanov strah, ko vidimo, da veri kot taki, preti nevarnost, da se jo popolnoma Ali ni tudi za brezverce bolje, da se ljudje ravnajo po božjih zapovedih in po naukih vere in razkrinka in s tem povzroči njen da se jih ni bati da bi jih okradli konec. Da je nas katoličanov, posebno dandanes, ko se na vseh krajih in koncih vse vzdiguje proti veri, strah, da bo nekega lepega dne zasijala luč moderne znanosti kot zarja resnice po vsem s ve- in jim kako krivico naredili'? Kaj drugega naj bi potem vzrok bilo, da so brezverci proti veri, kakor to, da jih je strah — strah pred vero — strah pred resnico, nikakor pa ne strah pred lažjo, pred sleparijo, pred ................: l^zue&Č? Naznanilo in zalivala Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 11. jan. 1937. za vodno v Gospodu zaspala naša ljubljena mati in soproga, (ROJ. GRMOVSEK) Pokojna je bila doma iz fare Ajdovec na Dolenjskem, rojena leta 1873. Stara 21 let je prišla v Ameriko, in sicer v Springfield, 111., kjer se je tudi poročila. Pokojno, kot rojeno kmetsko dekle in potem ženo, jo je srce vedr.o vleklo ven na deželo. Želja no samostojnosti se ji je spol-nila, ko se je leta 1910 preselila s svojo številno družino semkaj na Willard ter se z vso spretnostjo gospodinje lotila dela za bodeči dom. Pogreb blagopokojne se je vršil dne 14. jan. s peto sv. m?.šo zadušnico v cerkvi sv. Družine in od tam na farno pokopališče "Holy Family cemetery". V dolžnost si štejemo, da se tem potom prav lepo zahvalimo vsem našim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za njih vsestransko pomoč in sočutje v bridkih urah preizkušnje. Hvala tem, ki so jo obiskovali v bolezni in ji stali na strani ob uri ločitve iz te solzne doline. Hvala vsem, ki so čuli in o-pravljali skapne molitve ob mrtvaškem odru. Hvala vsem, ki ste se v tako obilnem številu udeležili pogreba ter jo spremili na njeni zadnji poti, in obenem kot soprog pokojne prosim Vas opro-ščenja, ker s? vsled bolezni na mojo temvečjo žalost nisem mogel udeležiti pogreba. Najlepša hvala ženskemu Altarnemu društvu za vence, kakor tudi vsem, kateri so darovali cvetlice. Prav lepa hvala našemu g. župniku. Rev. J." Trinko, za lope pogrebne obrede v cerkvi kakor tudi na pokopališču. Prisrčna hvala vsem, ki ste dali na razpolago svoje avtomobile za časa pogreba. Izraz najlepše zahvale pa moramo izreči mnogoštevilnim dr užinam in posameznikom, ki so darovali za sv. maše. Končno šo enkrat najlepša hvala vsem, ki ste šli nam na roko ter nas tolažili v teh težkih dneh preiskušnje in nam na kakoršenkoli način pomagali. Dras;i dobrotniki ker Vas je številno, se Vam Ae moremo po imenu zahvaliti, nai Vam vsem bo Bog obilen plačnik. Mi pa Vaših dobril del ne bomo pozabili do smrti. Ti pa, draebu, ie zletela zgoraj pod sinjim nebom 'astavica mimo. Tedaj je nehote zažvižgal, kakor da bi jo hotel privabiti k sebi, in ko je ni bilo, je zažvižgal v drugo in v tretje. Elsbeth se je smejala, on pa je žvižgal dalje — naprej, ne da bi vedel, kako, in ne da bi pomislil, zakaj? A ko se je lil z ustnic zvok za zvokom mu je bilo, kakor da je postal zelo zgovoren in ko da bi na ta način lahko vse povedal, kar mu je stiskalo srce in za kar bi v besedah nikdar ne našel poguma... Vse, kar ga je žalo-stilo in za kar ga je bilo skrb, je prihajalo na dan. Zaprl je oči in hkrati poslušal, kako so zvoki govorili namesto njega. Mislil je, da je ljubi Bog v nebesih namesto njega povzel besedo in pripoveduje zdaj vse, kar se tiče njesra, celo to, o čemer si sam ni prišel nikdar na jasno. Ko je odprl oči, ni vedel, kako dolgo je ležal in žvižgal, a videl je, da je Elsbeth jokala. "Zakaj jokaš?" je vprašal. Ni mu odgovorila, z robcem si je otrla oči in vstala. Nekaj časa sta molče korakala dalje. Ko sta prišla v gozd, ki je ležal pred njima ves gost in črn, je obstala in vprašala: "Kdo te je tega naučil?" "Nihče," je dejal, "prišlo mi je kar samo od sebe." "Ali znaš tudi na piščal?" je izpraševa-la naprej. Ne, tega ni znal, tudi slišal ni še nikdar, vedel je samo, da je piskanje bilo najljubši posel starega kralja Friderika. "Tega se moraš naučiti!" je dejala. Menil je, da bo to zanj pretežko. "Vsaj poskusi," je svetovala, "postati moraš umetnik, velik umetnik." Ustrašil se je, ko je to rekla. Komaj, komaj si je drznil njene misli dalje misliti. Ko sta dospela na ono stran gozda, sta se ločila. Elsbeth je šla dalje proti "beli hiši", Pavel pa se je obrnil. Ko je spet zagledal brinje, pod katerim sta sedela, se mu je vse zazdelo kakor sen in tako je o-stalo tudi za naprej. Dva, tri dni je preteklo, preden si je upal ziniti materi kaj o svoji dogodivščini, potem pa ni več vzdržal in ji je priznal 7se. Mati ga je dolgo gledala in odšla ven, a od zdaj naprej je na skrivaj prisluškovala, kdaj bo ujela kak zvok njegovega žvižganja. Otroka sta šla še večkrat skupaj domov, a taka ura, kakor je bila tista pod brinjem, ni več prišla. Kadar sta šla mimo grma, sta se spogledala in se nasmehljala, a nobeden si ni upal predlagati, da bi še enkrat sedla tja. Tudi piščali ni nobeden več omenil, a Pavel je vendar na skrivaj dovolj premišljeval o tem. Zdelo se mu je nekaj nebeškega, nezaslišanega, podobno znanosti, ki so jo učile logaritmične tabele. Da, če i bil razumen in nadarjen ko brata! — a bil je neumen, aboten fant, ki je bil lahko vesel, če so ga pustili, da je skrbel za dru-~e. Pogosto se je izpraševal, kako neki zveni tako piskanje in kakšni so tisti ljudje, ki to znajo. Imel je visoke misli o njih in je verjel, da morajo vedno gojiti velike in svete misli, kakor so se njemu dvigale le v zelo redkih trenutkih, kadar se je za-'■s poglobil v žvižganje. In potem je prišel dan, ko je imel videti piskača obraz v obraz. Bilo je kalnega, viharnega popoldneva v novembru. Že se je začenjalo temniti, ! ko je zapustil šolo in romal počasi po cesti domov. Tedaj so se mu prikradli iz gostilne, kjer se je shajala vsa svojat iz soseske, čudni zvoki na uho. Nikdar jih še ni slišal, a je takoj vedel: to mora biti piskač. Prisluškujoč je obstal na gostilniškem pragu, udje so mu drhteli. Zvoki so bili podobni njegovemu žvižganju, a so bili mnogo mehkejši in polnejši. "Tako igrajo angeli pred božjim stolom," si je mislil. (Dalje prih. ) Idite na delo tn pridobite novega naročnika, da čimpreje lobite od Uprave katalog kampanjskih nagrad. LEP UTIS it napravi lepa tiskovina na vsakega. Naročite tiskovine za vaše društvo ali zase od slovenske tiskarne Amerikanski Slovenec 1S49 West Cermak Road, Chicago, Illinois RAZNE ZANIMIVOSTI KAJZER SE STARA V SAMOTI Doom, Nizozemska. — Pred nekaj leti še mogočna osebnost, katera je držala v roki uscdo milijonov ljudi, je zdaj i bivši nemški kajzer Viljem za-(ouščen starček v pregnanstvu. (Preteklo sredo je obhajal svoj 78. rojstni dan in celi dan ni bilo k njemu nobenega zunanje^ obiskovalca, izvzemši nekega pastorja. Tudi darila in čestitke iz Nemčije so bila bolj maloštevilna kakor prejem'a leta. OPERNI PEVEC ZABODEN PRI VAJI New York, N. Y. — Usodna nesreče se je pripetila pretekli torek pri vaji za neko operno predstavo v trVs^r.ii Metropolitan n-T!. V n "kem nvizo-ru je imel p.?ve.-. T "wr. Tibbett z bodalom naskočiti na drupre-ga pevca, Joseoh- Sterzini. Ko je to storil, je bod°.!o ranilo roko Sterzinija. Rana se je zdela malenkostna in Sterzini ni hotel zaradi nje prekiniti vaje ter se je šele ob koncu podal k zdravniku. Bilo pa je že prepozno. Odredila se je operacija, a ni pomagala in pevec je pet ur pozneje podlegel. Sterzini je bil star 52 let in je bil že 30 let član Metropolitan opere. -o- NAMESTO ZLATA — POZLAČENA ZLITINA Lyonska policija je odkrila veliko sleparstvo z nepravimi zlatimi palicami. Že nekaj časa je imela neke trgovce z zlatimi palicami v Lyonu na sumu,^ da ne kupčujejo pravilno. Sedaj je enega med njimi aretirala in je mož priznal, da je prodajal ljudem mlie°. ki so bile narejene i-' neke oovršno pozlačene zlitine. Ker veli a ena sama prava palica okrog 300.000 frankov, je možakar svoje kupce opeharil za težke milijone. Velike kampanjske volitve! Nadvojvoda ali kraljica? j V letošnji kampanji bodo prava posebnost leto-nje kontestne volitve kakoršnih še ni bilo. Naročniki "Amer. Slovenca" bodo v tem času izvolili zopet ri osebe na sledeča častna in odlična mesta: 1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) do zaključka kam-anje do 30. aprila 1937. najvišje število glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA ČASTNEGA NADVOJVODA vseh naročnikov "Amer. i Slovenca". Če ženska: ZA ČASTNO KRALJI- j CO vseh naročnikov "Am. Slovenca". - < 2. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel (a) do zaključka kampanje drugo najvišje število glasov, bo izvoljen^): Če moški: ZA ČASTNEGA VOJ- J VODO v pomoč Nadvojvodi ali kraljici. Če ženska: ZA ČASTNO PRINCE-ZINJO, v pomoč Nadvojvodi ali Kraljici. 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) do zaključka kampanje tretje najvišje število glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA ČASTNEGA PRIBOČNIKA Nadvojvodi ali Kraljici. Če ženska: ZA ČASTNO DVORNI-CO Nadvojvodi ali Kraljici. POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBIJO GLAVNI ZMAGOVALCI J ŠE NASLEDNJE NAGRADE: Prvi ali glavni zmagovalec(ka) prejme j častno nagrado: ZMAGOSLAVNO SREBRNO KUPO Drugi zmagovalec(ka) prejme častno nagrado: KRASNO ZLATO URO Tretji zmagovalec (ka) prejme častno nagrado: KRASEN ZLAT PRSTAN Na vseh nagradah bodo v spomin na to kampanjo vrezana imena magovalcev. PRAVILA ZA KONTEST SO: 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali žen- J ka, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od te < >ravice so izključeni samo oni, ki so vposljeni v upravi, uredništvu ali j skarni A. Slovenca. 2. Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so: a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega i novega naročnika za list A. Slovenec z naplačilom naročnine; b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu. 3. Glasovanje se vrši po sledečem redu: a) Glasovanje se vrši 100 dni od 20. januarja 1937 pa do 30. aprila 1937. Veljavnost in število glasov je razdeljena v dve dobi, kakor sledi: b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem de- ( narju za naročnine za list in sicer: c) V dobi od 20. JANUARJA 1937 pa do 15. MARCA 1937 šteje vsak dolar, ki se plača na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 1000 (en tisoč) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNINE, šteje | 10,000 (deset tisoč) glasov. d) V drugi dobi začenši z 16. MARCEM 1937 pa do 30. APRILA 1937. se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar zmanjša za polovico od števila v prvi dobi in sicer šteje vsak ( dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 500 (pet sto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE šteje 5000 (pet tisoč) glasov. 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) < mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naroč-.iki na list. 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi na- očiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu. 6. Vsak, ki pošilja naročilo, mora jasno omeniti, komu naklanja svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, Id pošilja naročnino. 7. Glasove se tedensko objavlja v listu. 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. 10. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, dokler niso objavljeni. 11. V slučaiu, da pri zaključku kampanje dobita dva kandidata z najvišjem številom glasov enako Število, dobita oba enako nagrado. 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. Pisano polje J. M. Trunk Heureka — našel je. Westbrook Pegler je našel in po njem je našel g. Molek in oba sta našla, da je Moskva na španskih homiatijah popolnoma nedolžna, in da je vsega kriva la španska duhovščina, katoliška duhovščina, seve, in vse te najdbe sta našla pri jezuitu Wilfredu Parsonu, in ker je baje hudo dregnil katoliško špansko cerkev jezuit Parson, dregne tudi g. Molek in štokne: Toda slovenski listi, ki so pod komando frančiškanov, bodo še nadalje čvekali, da je civilna vojna v Španiji delo Moskve, delo ruskih boljševikov. Ubogi ljudje, ki morajo verjeti frančiškanskim potegavščinam." Arhimed je kričal samega veselja : "Heureka, heureka...našel sem," in tako je našel tudi g. Molek po Pegler ju in posredno celo pri jezuitu. O potrebi nekih nujnih reform ni nobenega prerekanja, in ta potreba se je prikazala že v 19. stoletju in zdaj smo globoko že v 20. Ako je krivda le na strani katoliške duhovščine, nihče ne bo te krivde zagovarjal, kdor pa pozna, kako prihaja do potrebnih reform, bo vedel, da do reform ne pride kakor bi s prsti počil. Če so si Španci izbrali to pot, naj jo imajo. Lahko bi bili vse cerkveno premoženje konfiscirali, prodali umetnine cerkva...zavodov in . izgnali. duhovnike .in. nune.. in potem bi bilo nekaj upanja, da se bodo parkrat dobro najedli. Izbrali sq si pa pot, da so vse požgali in uničili in vse pomorili, zdaj naj pa gledajo, kolikokrat se bodo najedli. Vsaj za zdaj bi veljalo: Moskva je na civilni vojski v Španiji čisto nedolžna, in nedolžni so ruski boljševiki, kriva je te krvavije edinole španska katoliška duhovščina, in ker je ta temeljito pobita, niti kakih reform ne bo več treba, korenito so vse reforme izpeljane. Heureka — našli so. * Koroška 1*2 vedno straši. List "Delavska Politika," glasilo slovenskih socialistov, ima članek "Oboževalci fašizma." Stvar izgleda, da so neki slovenski krogi hudo zatelebljeni v Hitlerja in njegov fašizem, kar bi bilo res več ko čudno, ko dela ta nemški fašizem križ čez koroške Slovence, kakor je razvidno iz izjav v romanu "Die Schwabenmargaret," in iz lista "Voelkischer Beobachter", ki je hrana neke "narodne gospode." List trdi: "Naši špis-birgarji se bo brivnicah in gostilnah ogrevajo za kljukasti križ in modrujejo: "Da, Hitlerja nam je treba." Ne vem, kako je, klaverno je," ako je tako, zdi se pa, da socialist le preveč vidi, ker Hitler socialistov ne more. Pohvali se, da so "socialisti tisti, ki priznavajo upravičene interese našega naroda in razkrivajo nakane fašistov, ki bi radi tudi drugim narodom vzeli svobodo, potem ko so jo ugrabili svojim lastnim.." Prav, prav, če je tako. Stvar se pa nanaša na Koroško, katero požira nemški fašizem, da je že zdaj komaj le slaba sled te slovenske Koroške. Ampak, gospodje socialisti, kako pa je bilo tedaj pri glasovanju, ko bi se bili lahko za vedno zaščitili "narodni interesi našega naroda?" Ali niso imeli glas tudi mnogoštevilni slovenski socialisti? Kako so glasovali, kako zastopali narodne interese? Kako? Na prstih bi se lahko preštelo tiste socialiste, ki so glasovali v odločni uri za narodne interese, vsi drugi tisočeri pa so glasovali zoper te interese. In zdaj se postavljajo za zaščitnike teh interesov! Le okrcajte malo to "narodno gospodo,' ako se ogreva za kak nemški fašizem, ampak roko na prsa, ko je šlo prav pri vas za — narod. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. I DENARNE I | P0ŠILJATVE | H odpravljamo v Jugoslavijo, Ita- jj 1 lijo in vse druge dele sveta po jj | dnevnem kurzu. Včeraj so bile g g cene: Dinarji: § Za $ 2.55.................... 100 Din g S Za $ 5.00___________________ 200 Din I I Za $ 7.20_________________ 300 Din | I Za $ 9.50.................... 400 Din i | Za $11.70................... 500 Din g | Za $23.00..~................1000 Din | Lire: 1 Za $3.50............................ 50 lir p 1 Za $6.40...........................100 lir g m Za $29.60..........................500 lir j Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 m Za $10.00 pošljite..........$10.85 g Za $15.00 pošljite..........$16.00 § Za $25.00 pošljite..........$26.10 j Za $40.00 pošljite..........$41.25 j Za $50.00 pošljite..........$51.50 g 55 Ker se kurz večkrat spreminja g so cene podvržene spremembi, g Pri večjih svotah poseben popust. 1 Vsa pisma, in pošiljatve naslovi- g te na: JOHN JERICH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. II umit) iiiouuj 111 it i ti 11 n i m 11> iu i »ti i n mu ii*: i::: i ^«n r: i: e tu mm m m 111 nuiffi VELIK BLAZNIKOV PR A T I K ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III. Ne bodite sužnji neprebave TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Želodčno zdravilo iskreno priporočano i — Pišite po brezplačen vzorec Triner's Bitter Wine Co. 1 544 S. Wells St., Chicago, 111. < Send me a free sample. 1 Name .....................-....................- , Pri vseh ^Address............-............................ drugistib I