1 
r 1 
/ 
\ \ 
1 
'¼ ( 
\ 
1.,-
~ 
t 1 ;1 
) '' { J 
/ 
✓ 
\ 
) 
\ 
) 
1 
\ , v 
~VEZE __ G~OQ__ETSKI H INZ
1
E NI RrJEV 
1 N ~-GEOM ETROV SR SLQVE ~IJE 
f ; 
ll', 
S. R. SLOVENIJA 
1:750000 Začasna izdaja 
•• 
ob koncu le ta 1970 
izdelana ka rta 1 : S0OOall 1:10000 
program Izdelave ka rte 1: 5000 ali 
1: 10 000 v lellh 197 1- 19 75 
obstojet:1 sodobni topografsko-ka lastrskl 
natrti 1-2000 L2S00 in l : S000 
obs toJ el:I sodobni topografsko - ka tastrski 
nafrtil : S00ln l - 1000 
Podatki : Predlog srednjerol:nega programa 
geodetskih del na obmofju S~.Slovenl re 
Obdelal In z,i lo žil Biro za RPP /ull/a 1970 
Osnova : ka ne VGI Tisk : IGF Ljubljana 
BILTEN 
ZVEZE GEODETSICTH INŽENIRJEV IN GEOil'lillROV SLOVENIJE 
Le.to 1970 Ljubljana,oktobra 1970 Številka 3 
Vsebina stran 
l. ZAKON O GEODETSICT SLUŽBI - nmenja in komentarji 1 
2„ IZ DEL!\. SEICRETA11IATA IN DRUŠTEV 5 
3. Stanko Majcen: PREDLOG SREDNJEROČNEGA PROGRAlVIA GEODETSICTH 
DEL 6 
4. Stanko Majcen; PROGRAM GEODETSICTH DEL ZA LETO 1970 9 
5. Avbelj Jože: ORGANIZACIJA GEODETSICTH DEL PRI KATASTRU 
IWMUNALNIH NAPRAV 12 
6. Petrič 
v 
Vinko; POMEN URBANSKE DOKU1VJENTACIJE ZA OBCINO 
GROSUPLJE 
7. Marjan Podobnikar; ZELENE POVRŠINE 
16 
20 
B. Peter Svetile: STA.NJE V PROSTORU IN RAZVOJNE MOŽNOSTI 22 
9, Peter Svetik; ZAKONODAJA, ICT POSEGA V PROSTOR SR SIDVENIJE 24 
10 • INFOPJ1/lA.CIJE: - Nov odlok o snemanju iz zraka in izmeritvi 
zemljišč na določenih območjih 34 
- Določitev sporne meje je v pristojnosti 
sodišč 34 
- Urbanistični načrt Cerknice in geodetski 
občinski uprPsni organ 35 
- Skupščina občine Logatec sprejela odlok 
o cenah za geodetske storitve 35 
- Priporočilo Skupščine SR Slovenije o iz-
delavi katastra komunalnih naprn.v 35 
- Navodilo o tem, kaj se šteje za primarno 
in slrnndamo omrežje komunalnih naprav in 
objektov 35 
POSVETOVANJE O VZDRŽEVANJU IZMERE IN KATASTRA ZEIVIIJIŠČ 36 
TEZE ZA POSVETORANJE O VZDRŽEVANJU IZMERE IN KATASTRA 
ZEMLJIŠČ 36 
POSVETOVl1NJE O KARTOGRAFIJI 37 
------------------------------··---
Izdala: zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije 
Uredniški odbor; Boris Kren, Franc Pakiž, Marjan Smrekar 
Razmnožil; Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani 
Prispevke pošiljajte na naslov~ Boris Kren, Geodetsk8 11prava SRS 
Ljubljane. 0.fmkarj eva 5/III. 
- 1 -
ZAKON O GEODETSICT SLUŽBI 
Mnenja i,1 komentarji 
Skupščina SR Slovenije je nedavno sprejela Zakon o geodetski službi. Ker 
bo ta zakon bistveno vplival na delovanje in bodočo usmeritev geodetske 
službe v SR Sloveniji želimo v bodoče v našem "Biltenu"·obravnavati vpra-
šanja, ki zadevajo problematiko pri izvajanju tega zakona, Želeli bi, da v 
obravnavo te problematike vključimo čim širši krog naših sodelavcev v ob-
činskih upravnih organih za geodetske zadeve, geodetskih delovnih organi-
zacijah, pa tudi drugje, skratka povsod, kjer delujejo delavci naše stroke. 
Naši želji, da v 11Biltenu11 obravnavamo ta vp:rašanja, so se najprej ljubez-
nivo odzvali tov. Milan Naprudnik, dipl.ing,good,, direkto:r Biroja za 
regionalno prostorsko planiranje, tov. Miroslav Črnivec, dipl.ing,geod,, 
direktor Geodetske upravo SRS in tov. Teobald Belec, dipl.ing.geod,, 
direktor Geodetslrnga zavoda SRS in v tej številki objavljamo njihove 
odgovore na nekaj naših vprašanj. 
Milan Naprudnik, dipl,ing.geod,, direktor Biroja za regionalno prostorsko 
planiranje; 
Vprašanje: Kot bivši direktor Geodetske uprave SRS ste odločilno pripomogli, 
da jo bil zakon o geodetski službi sproj et. 
Kateri razlogi so prvenstveno n2.rekovali potrebe, da so sprejino ta zakon? 
Odgovor: Enostavno povedano: <;lojanske potrebe družbe in časa, v katerem 
živimo, Sicer pa bi bili obsojeni najprej na nadaljnjo stagnacijo, sčasoma 
pa tudi na zanesljivi razkroj - in to ne na obroke, Vso družbene in strokov-
ne utemeljitve pa so bile nič kolikokrat izročene v skupščini, izvršnem sve-
tu ter njihovih organih, pa tudi že v samem 11Biltenu11 , 
Vprašanje: V kateri smeri naj bi se po vašem mnenju prvenstveno razvijala 
geodetska služba? 
Odgovor: Smer jo kot družbena usmeritev opredeljena z vsebino dela, ki jo 
je predpisal zakon, tehnično pa jo bodo izrazili predpisi in strokovna na-
vodila za posamezne vrste naloge. Če pa gre za razmišljanja o še ali o že 
nadaljnji usmeritvi, pa povežimo to z naslednjim vprašanjem, 
Vprašanje: Kakšno vlogo naj bi imela geodetska služba v procesu prostorskega 
nacrtovanja? 
Odgovor; Pri praktičnem dolu na izdelavi regionalnega prostorskega plana 
Slovenije in pri analizi urbanističnih dokumentov v občinah zelo hitro pri-
hajamo do spoznanja, da se bo potrebno najprej družbeno potem pa tudi zakon-
sko odločiti za sistem prostorske dokumentacijske služ.be. Na drugi strani 
komisija za urbanizem in prostorsko ureditev zvezne skupščine razpravlja o 
zakonodajni materiji s tega področja in tudi o no.čelu, da bi morali vzposta-
viti sistem prostorske dokumentacijske službe na vseh.nivojih. Res je, da 
je vsa materija šele v začetni obravnavi; če pa združimo težnje političnih 
i- 2 -
forumov z operativnimi izkt.lŠnjami, bomo slej ko prej soočeni z vprašanjem, 
kakšno vlogo naj bi imela pri tem geodetsko. služba,, po mojem zelo veliko, 
ker ima očitne prednosti, ld so 1lle že nekajkrat utemeljene na različnih 
posvetovanjih in sinipozijih. Vsekakor pa bo takšen razvoj, ob vseh ostalih 
pogojih, odvisen od obvladanja samega sebe in to: 
ali smo se resnično poslovili od starega in kako hitro bomo realizirali zah-
teve, lci. jih je pred nas postavila skupnost z zakonom o geodetski službi. 
Miroslav Črnivec~ dipl.ing.geod., direktor Geodetske uprave SRS: 
Vprašanje: Katere so t rerrutno najpomembnejše naloge Geodetske uprave SRS 
po sprejetju zakona o geodetski službi? 
Odgovor: Letos zaključujemo triletno plansko izvajanje geodetskih del. Spre-
jem programa geodetskih del 1971-75 je trenutno glaV11a naloga Geodetske upravo 
SRS. programiranje del je letos prvič zakonskO. obveza tako za republiško kot 
za občinske geodetske uprave, iz nje pa izhajajo sedanje akcije usklajevanja 
interesov prizadetih republiških organov in občin ter pomoč občinskim geodet-
skim up1°avam pri sestavi občinskega p1°ograma geodet skLh del za naslednja pet-
letna obdobja. Po dosedanjem zelo pozitivnem odzivu večino pričakujemo, da 
bomo v najkrajšem času lahko predlagali izvršnemu svetu .dokončen tekst pro-
grama. 
V zakonu so predvideno nove oblike geodetskih evidenc, kot so µrbnnslm in 
regionalna dokumentacija. S tem je uzakonjen delež geodetske službe pri 
·prostorski dokLm1ontaoiji. Pri določitvi vsebine in sestavi navodila o ob-
liki vodenja, lmr pripravljajo sodelavci Geodetske uprn.ve SRS skupaj s stro-
kovnjald Geodotslrnga zavoda SRS, moramo upoštevati obstoječo zakonodajo in 
zahtevo prostorskega planiranja nn vseh nivojih, vzporedno s tem pa sodelu-
j eno pri dokončni rešitvi vprašanj prosto1°ske d()kumentacij ske službe. 
Vprašnnje: Ko.tori 
upravni organi za 
ki jim; jih nalaga 
ukrepi so po vašem mnenju ncjnujnejši, do. bi se občinski 
geodetske zadeve lahko čimprej prilagodili novim nalogam, 
zakon o geodetski službi~ 
Odgovor: Dvomim, da jo možen kakršenkoli ukrep, ki bi go.rantiral rešitev kom-
pleksa vprašanj v zvezi z zakonom o geodetski službi v kratkem Čc!,su, Trenutno 
si lahko pomagamo samo s sistematičnimi stiki Geodetske uprave SRS z občinski­
mi geodetskimi upravami in s pomočjo pd urejanju vprašanj z drugimi organi 
občino, kjer se bo v prihodnje Geodetska uprava SRS posebno ango.žirala, 
uspešno delovanje občinskega ui)ravnega organa je možno le ob primerni kadrov-
ski strukturi in ob razbremenitvi tega kadra od drobnih tehničnih opravil. 
Geodetska uprava SRS je gledo kadrov že rnwezala stiko s šolskimi instituci-
jami, predvsem s fakulteto glede politike štipendiri:i,nja, ru1gažiranja pomožnega 
učnega osebja in predvidene zamenjave profesorjev, še nadalje pa bo izkoristi-
la vsalrn možno obliko podpore Geodetskemu zavodu SRS pri modernizaciji in uva-
janju avtomaoije, ker ta lahko bistveno razbremeni tehnična dela ne samo pri 
novi izmeri, ampak tudi pri vodenju in vzdr,ževanju del iz občinske pristoj-
nosti. Formalno smo dolžni prilagoditi geodetsko službo novim nalogam do 
poletja 197f, kvalitetne premike pa lahko pričakujemo šele v nekaj letih. 
Vprašanje: Kakšno mesto zavzemajo v sistemu geodetske službe geodetske 
delovne organizacije? 
Odgovor: Geodetske delovne organj ".J.C1Je bodo za del svoje dejavnosti poo ... 
blaščene za operativno izvajanje nalog iz republiške in občinske pristoj-
nosti, medtem ko bodo morale ostale kapacitete prilagajati zahtevam trga. 
Geodetski zavod SRS je v zo.kom, o geodetski službi že pooblaščen za iz-
vajanje del iz republiško pristojnosti. Posebno pomembno je, da deluje 
v okviru zavoda znanstveno raziskovalni inštitut, kar je nujno za iskanje 
smotrnega vključevanja geodetskih evidenc v sistem prostorske dokumentacije 
in za nadaljno operativno uporabo avtomacije, 
Drugi geodetski zavodi bodo na osnovi občinskih pooblastil pokrivali po-
trebe po geodetskih delih za skupine občin , proste kapacitete pa bodo 
lahko koriščene za druga tehnična dela ali v okviru sodelovanja z Geodet-
skim zavodom SRS9 
Teobald Belec, dipl.ing,geod,, direktor Geodetskega zavoda SRS: 
Vprašanjc: Zakon o geodetski službi neposredno nalaga Geodetskemu zavodu SRS 
nekatere nalogo, Katere so te naloge? 
Odgovor: Goodotska dejavnost spada med dejavnosti, ki srednje in dolgoročno 
programirane, dajejo optimalne rezultate. Geodetska dejavnost tako ne sme in 
ne more biti z::.,visna od tržnih gibn:nj (kot npr. industrija, t rgovina 1 itd., 
ki s spremembo in plasmanom proizvodov vzbuja interes potrošnika). Tako ooe-
njena geodetska dejavnost mora biti torej zakonsko, organizacijsko in prog-
ramsko dosledna, kar mnogokrat vzbuja vtis tradicionalne konvencionalnosti. 
Takšen vtis pa je napačen še posebej, če stremimo za moderno zakonodajo, 
sodobnimi organizacij sldmi oblikc--:i in realnimi programi. 
Zakon o geodetski službi vsebuje te prvine 1 ki pa so lahko, gledane iz pozi-
cije posameznika ali grupacije, tudi nesimpatične, ker pač vsem željam ne 
morejo zadovoljivo ustreči, 
Eden takšnih 11nezadovoljnežev 11 je tudi Geodetski zavod SRS, ker mu zakon 
nalaga obilo dolžnosti in odgovornosti, pravice ,mu pa bolj skopo odmerja, 
Toda za realizacijo koncepta slovenske geodetske službe je potrebna discip.:. 
linirann podreditev in to je stori~ tudi Geodet~ci zavod SRS. 
Da ne bom dolgovezen,naj naštejem glavne zavodove dolžnosti: 
a) Izvajanje programa izdelave osnovne državne karte. 
b) Izvajanje programa izdelave topografskih, topografsko-katastrskih in 
katastrslcih načrtov, 
c) Izvajanje programa bonitiranja in katastrske klasifikacije. 
d) Avtomatska obdelava in vzdrževanje zemljiškega katastra. 
e) Sodelovanje pri izdelavi prograaov v zahtevah geodetsko službe iz pristoj-
nosti republike, 
Ako dodamo še dejam:rosti, ki z zakonom niso odrejene kot dolžnostni delokrog 
Geodetskega zavoda SRS, kot so: 
- 4 -
izdelava regionalne in urbanih dokumentacij~ izdelava katastrov komunal-
n:i:h naprav, strokovne geodetske storitve, projektiranje cest, znanstveno 
raziskovalno delo, itd., 
dobimo že skoraj popolno sliko o delu zavoda. 
po zakonu zavodu naložene dolžnosti niso majhne, za njihovo realizacijo naj 
skrbi tudi status posebnega družbenega pomena in nadzor družbe pri samouprav-
ljanju. 
In pravice? zavod mora prvenstveno izvajati dela, določena v zakonu. zato 
je tudi samo njeuu dana ta pravica. zelo površno gledanje na to pravico je 
porodilo tu.di besedo 11 EJonopol 11 • Ako že uporabljamo to besedo, potom ta ni 
pravilno upinablj ena pri zakonski določitvi dolžnosti in pravic Geodet skoga 
zavoda SRS. Vendar. o tem morda v enem naslednjih ttBiltenovn. 
Vprašanje: V kakšni meri vplivajo te naloge na poslovanje Geodetskega za-
voda SRS? 
Odgovor: Vpliv z zakonom določenih obveznosti Geodetskega zavoda SRS so za 
njegov nadaljnji razvoj odločilne, Pred izidom zakona je Geodetski zavo.d SRS 
moral izbirati: ali se disciplinirano podredi konceptu razvoja c;eodetske 
službe, ali pa se še bolj usmeriti v gospodarsko dejavnost. Modernizacija, 
konjuktura, vitalnost zavoda in njegov delovni potencial, nato pa še eko-
nomslrn politika naše države so govorili v prid 11 gospodarski 11 usmerjenosti. 
Takšna opredelitev zavoda pa bi ogrozila ali vsaj zelo otežila realizacijo 
organizacije geodetske službe, ker je pač jasno, da geodetska služba v se-
danjem stanju razvoja družbeno-ekonomskih odnosov ne more shajati brez močne 
delovne orgrui.izacije, ki je porok za realizacijo dobršnegc dela geodetskih 
srednjeročnih programov. Sprejem zakonskih obveznosti je tako zahteval in 
še zahteva 11 adaptiranje 11 zavodovih ambicij, usmerjenih v gospodarstvo in 
inozemstvo, za potrebe naše repubL.ke. Z viškom svojih delovnih zmogljivosti 
je seveda lahko orientiran v gospodarstvo, vendar te zmogljivosti niso takš-
nih dimenzij ( in tudi močno nihaj o) , da bi lal1ko zgradili trdno pove za11O st 
z gospodarstvom, povezovanje z gospodarstvom j~ dokaj kompliciran proces 
(poslovno-tolmična sodelovanja, kooperacija, integracija, združevanja, itd.), 
ki zahteva posebno progra;nsko usmerjenost in čas. 
Zaradi navedenega in še drugega več smo sedaj v fazi revidiranja celotnega 
razvojnega programa zavoda. Osnova za revizijo je republiški zakon o geoaetski 
službi. Upam, da bomo tudi to delo uspešno izvršili in da bodo naše nadaljne 
akcije usmerjeno prvenstveno v izpolnjevanje naših zakonskih dolžnosti, 
Vprašanje: Katere organizacijske in t e:tmicne priprave so potrebne, do. bo Geo-
detsld zavod SRS lahko zadostil novim nalogam? 
Odgovor: Smatrajmo kot srečno okoliščino, da je Geodetski zavod SRS že več let 
delal in sodeloval pri razvijanju prave družbene vloge geodetske delj':~vnosti, 
hkrati pa že dol nalog tudi realiziral. 
Organizacijsko bomo še mure,li utrditi poslovanj o vsoL slovenskih geodetskih 
delovnih organizacij, utrditi sodelovanje z učno-pedagoškimi ustanovami (sred-
nja šola, fakulteto), še bolj teamsko reševati probleme geodetske dejavnosti, 
itd. "Tehnični" uh:repi pa so potrebni no. podrocj u srednj ercičnega raziskoval-
- 5 -
nega program-?, našega raziskovalnega inštituta, ki ga je potrebno usmeri-
ti prvenstveno v raziskovanje naloženih nalog, ne,to revizija programa 
modernizacije, lcer imn republiški program svoje specifičnosti, nato us-
trezno usme1°j ena specializacija kadrov( zopet specifično) 
Eljub navidezno majhni našteti problematiki je odprtih organizacijskih in 
tehničnih problemov ~e mnogo.· Popolnoma jih ne bomo nikdar rešili, česti­
tamo si p.s, LsJ1ko, če jih bomo s skupnimi močmi rešili vsaj zadovoljivo. 
IZ DELA SEKRETARIATA IN DRUŠTEV 
3.3.1970 je bila 3. seja sekretariata zveze geodetskih inženirjev in 
geometrov z naslednjim dnevnim redom: 
l. Simpozij na Bledu 
2. Poročilo o plenwnLJ_ v Beogradu 
3. Dokwnentacijska služba 
4. fcazno 
12.3.1970 je bila 1.seja odbora Ljubljonskega geodetskega c1'roštva,
4 
Na tej seji se je konstituiral novi odbor društva v naslednji sestavi~ 
predsednik - Alojz Gorenc 
podpredsednik - Ciril Sluga 
tajnik - Jože ~otar 
blagajnik - Emil Gostič 
- 6 -
Stanko Majcen 
PREDIDG SREDNJEROČNEGA ffiOGRAMA GEODETSLIH DEL 
V jw.1.iju je geodetska uprava SRS ob sodelovanju Geodetskega zavoda SRS 
izdelala predlog srednjeročnega programa geodetskih del na območju SR 
Slovenije za obdobje 1971~·75. Tako je bilo uspešno dokonoru1.o leto in pol 
intenzivnega dela v zvezi s pripravo in samo izdelavo tega programa~ Pri 
tej akciji je od vsega začetka neposredno sodeloval Biro za :regionalno pro~ 
storsko plani:canj e ozi1°oma republiški selnetariat za 1'rbanizem, ker priča­
kujeta, da bo geodetska. služba z realizacijo srednje1očnega programa zago-
tovila potrebne podatke, ki so nujni za ioegionalno prosto1°sko in urbanistič­
no pl2nirru1.j e. 
Pred prikazom samega srednjeročnega programa želim opozoriti na potek in 
obseg pripravljalnih del v zvezi s tem programom, ki so bila precej obsež-
na. J'Ta osnovi razgovorov zo, zavodom SRS za planirru1j e j 2 bil pripravljen 
osxmtek tez za sestavo srednjeročnega piodgrama. Ta o snu.tele je bil poslru1 
v mnenje republiškim sekretariatom za urbanizem, finance ter pravosodje in 
občo upravo. na osnovi mnenj teh selrreta1°iatov in razgovorov z njimi na 
nivoju sekretarjev so bile izdelMe teze programa, ki so bile ob:ravnavru1e · 
z geodetskimi občinskimi upravnimi organi in poslane posameznim prostorskim 
vejam in drugim inštitucijam, kot so: Vodni sklad SRS, Cestni sklad SRS, 
Geološki zavod sns, I'oslovno združenje energetike SRS, Poslovno združenje 
go z dno-go spoda1°skih organizacij , Svetu z2, lnnetij stvo, živilsko industrij o 
in zadružništvo Gospodarske zbornico SRS. z vsemi temi inštitucijDJni so 
bile orga.nizira11e tudi obširne razprave. 
Na vseh nnvedenih :razpravah je bila potrjena potreba po načlt'cnem prog11 a-
miranju teh del. Poudarjena je bila tudi potreba po dolgoročnem planil1anju 
geodetskih del. R' zen tega so nekatere inštitucije prevzele načelno obvezo, 
da so prip1~avlj ene izdelavo posameznih geodetskih del tudi sofinancirati. 
V pripravljalna dela izdel2.ve srednjeročnega programa geodetskih del spada 
tudi strokoV110 posvetovanje zveze GIG Slovenije o inventarizaciji prostora, 
ki je bilo decembra 1969 v Mariboru, katerega so se udeležili tudi negeo-
detski stl1 okovnjaki. Tudi to posvetovanje je potrdilo potrebo po izdelavi 
programa geodetskih del. 
Na osnovi izhodišč, stališč in mnenj vseh navedenih organov, inštitucij in 
posvetovanj je izdelan na podlagi predlogov občinskih geodetskih upravnih 
organov predlog srednjeročnega programa geodetskih del za obdobje 1971-75. 
Ta prog11 am je bil poslan v nmenj e občinskim skupščinam in v sem prostorskim 
vej2,m ter drugim inštitucijam, ki so sodeloval~ pri obravnavi tez progra1m. 
Do sedaj je geodetska uprava Že prejela odgovore od tričetrt občinskih 
skupščin in večine drugih inštitucij. (o izdelanem programu sta razpravlja-
12, tudi naslednja odbo1"a: odbor za urbanizem ter stanova11jsko in komunalno 
gospodarstvo republiškega zbora skupščine SRS in odbor izv11 šnega sveta za 
socialno politiko in komunalna vprašanja). Tako občinske skupščine, kot 
- 7 -
drugi organi in inštitucije so izdela11 program ocenile pozitivno, le 
nekatere občine predlagajo nekatere manjše spremembe programiranih del. 
Na o snovi sprememb nekd erih občin bo i zdel ro. dokončni predlog srednje-
ročnega programa in poslan skupaj s finančnim odlokom za financiranje 
teh del v obravnavo in sprejem izvršnemu· svetu in skupščini SR Slovenije. 
Predvideva se, da bo odlok o finančnem programu za srednjeročno obdobje 
sprejet konec tecsa leta oziroma v začetku prihodnjega leta. 
V zvezi s samim programom velja posebej omeniti dolgoročno orientacijo 
programiranja geodetskih del. Tako je predvideno, da bi se v naslednjih 
15 letih opravila naslednja geodetska dela: 
- izdelava osnovne državne karte 1:5000 oziroma 1:10.000 za manjkajoče 
predele republike, to je za površino 1.166.000 ha do leta 1980; 
- Izdelava topografsko katastrskih načrtov 1:500 ali 1:1000 do leta 1980 
za naselja, kjer se izdelujejo urbanistični ali zazidalni n2,,črti, to je 
za 238 naselij v skupni površini 27.300 ha; 
- izdelava katastrskih načrtov izven mest za celotno območje republike po 
letu 1975; izvedba te naloge bo trajala najmanj tri srednjeročne etape; 
- raziskave v zvezi z, vsebinsko novim katastrom do leta 1975; 
- izvršitev detajlnega bonitiranja vseh kmetijskih zemljišč z izdelavo 
bonitetne ke,rte to je za 900.000 ha v obdobju 15 let; 
obnova katastrske klnsifikacij e na vseh kmetijskih zemljiščih na osnovi 
opravljenega bonitiranjai 
- ažuriranje zemljiškega katastra dokler ne bodo izdelani novi katastrski 
načrti; to ažuriranje, ki bi n~j zajelo 1,800,000 ha bi bilo končano do 
1978 leta; 
- naložitev katastrskega operata mehanografsko (avtomatsko) za preostalih 
1,442.000 parcel do leta 1975; 
izdelava kntastra komunalnih naprav in urba11Ske geodetske dokumentacije 
do konca 1980 leta za vsa mesta in naselja z urbanističnim in zazidalnim 
načrtom, ~o je za 300 naselij 112 površini ca. 50.000 ha; 
- izdelava regionalne geodetske dokumentacije republike in občine za celotno 
območje republike do konca 1975; 
- izdelava kart 1:25,000 do 1:750,000 do konca leta 1980, 
V slcladu z dolgoročno orientacijo programiranja geodetskih del in upošte-
vajoč konkretne potrebe, obsega predlog programa geodetskih del za obdobje 
1971-1975 naslednja dela: 
- izdelavo osnovne državne karte 1:5000 oziroma 1:10.000 za 758~000 ha; 
- izdelava topografsko-katastrskih načrtov v merilu 1:500 ali 1:1000 za 
97 mest in naselij v površini 16.250 ha; 
- izdelava študije o vsebinsko novem kat-astru; 
- preizkus metodologije bonitira.nja zemljišč in bonitiranja kmetijsko 
intenzivnih kmetijskih površin v površini 75.000 ha; 
obnova katastrske klasifikacije za 75.000 ha na osnovi bonitiranja zeml,a-išč 
na lrn1etij sko naj bolj intenzivnih območjih; 
- R -
- ažuriranje zemljiškega kntastra za 849.000 ha z aerofotosnemanjem in 
izdelavo ortofotonačrtov; 
- naložitev katastrskega operata mehanografs.ico (avtomatsko) za. še nena-
loženih 1,442.000 parcel; 
izdelava katastra komunalnih naprav za 62 naselij in sicer za pomemlr 
nejša naselja; 
- izdelava ur banske geodet slrn dokumentacije za 12 večjih urbansldh cent'rovi 
- izdelc,va regionalne geodetske dokumentacije za območje občin in republike; 
- izdelava nekaterih kart v merilih 1:25.000 do 1!750.000. 
Kot je razvidno so v program vključena tudi ona dela, izdelru.ra katerih 
je v pristojnosti občine. Ta dela je smatrati kot sugestija občinam, da 
jih vključijo v svoje programe, a v republiškem programu se dela ne bodo 
detajlneje navajala. 
V predlogL1 programa je predložen tudi način financiranja izvedbe posamez-
nih geodetskih del. Tako so predvideni naslednji načini financirnnja: 
- sofinancironjo federacije, republike s sofinancerji in občine s sofinan-
cerji za osnovno državno karto; 
- sofinanciranje republike in občine s sofinancerji za izdelavo topograf-
sko-katastrskih načrtov mest in ažuriranj e zemljiškega katastra; 
- financiranje 1°epublike za izdelavo katastrskih nač:ctov za izven mestna 
območja, bonitiranje zemljišč, obnova katastrske klasifikacije, izde-
lava regionalne geodetske dokumentacije republike in izdel::::,vo topograf-
skih kart; 
- finonciranj e občine s sofinanoe1°ji za izdelavo katastra komunalnih na-
prav, mehanografsko naložitev operata zemljiškega katastra, izdelava 
urba.:nske in regionalne geodetske dokwnentacije občine. 
Predložen sistem financil0 anja oziroma sofinanciranja ima to novost ke1° 
upošteva na1,oclni dohodek na prebivalca v posamezni občini, narodni do-
hodek jo namreč osnova za višino udeležbe republike oziroma občine 
pri sofina11.ciranju posameznih del. T8ko so občine glede na vis1.110 narod-
nega dohodka razvi0ščene v tri kategorije: dohodek večji od 12.000 , 
12.000 - 7.000 in dohodek manjši od 7,000 din. 
vrednost planiranih geodetskih del za obdobje 1971-75, kjer nastopa re-
publika kot financer oziroma sofinancer znaša 98.900,000 din. Republika 
bi naj zagotovila potrebna sredstva iz proračuna v višini 48,450.000 din 
in 4,300.000 din iz posebnih republi:Jkih skladov. Preostala sredstva pa 
bi naj prispevala federacija (7,000.000 din) in občine (39.150.000 din), 
Ker se vzpored.110 z republiškim programom geodetskih del izdeluj oj o tudi 
občinski programi geodetskih del .še nekaj splošnih pripomb o izdelavi teh 
programov. Občine se glede občinskega programa geodetskih del,odločajo 
dokaj i~azlično. Vendar jo le pričalwvati, da se bo velika večina občin 
odločila v sistematično izdelavo geodetskih del preko posebnih programov 
in finančnih odlokov. So pa tudi občine, ki nameravajo ustrezno, sredstva 
zagotavljati v vsakoletnem občinskem proračunu, V zvezi z izdelavo občin­
skih prog1°amov moram žal ugotoviti, da nekateri geodetski občinski upravni 
organi niso opravili tiste vloge kot se je od njih pričakovala. Premajlma 
- 9 -
,angažiranost, neiznajdljivost, poenostavljen in premalo kvaliteten pris-
top so botrovali, da akcija izdelave občinsldh srednjeročnih programov 
geodet sldh del ni napredoval tako, kot je bilo pričakovati. Vsekakor bodo 
morali občinski geodetski upravni organi podobnim akcijam posvetiti večjo 
pozornost, kot je bil slučaj tokrat s srednjeročnim programom geodetskih 
del. 
St8Xlko Majcen 
PROGRAl\/I GEODETSIITH DEL ZA LETO 1970 
Na podlagi odloka o finančnem programu za financiranje geodetskih del na 
območju SR Slovenije za obdobje 1968.do 1970 in odloka o spremembi finanč­
nega programa teh del, ·je izvršni svet skupščine SR Slovenije na seji dne 
17. septembra t. l. sprejel sklep o določitvi programa geodetskih del zc, 
leto 1970, ki je objavljen v Uradnem listu SRS št. 32,t?O. 
z odlokom skupščine SR Slovenije o spremembi finančnega programa za finan-
ciranje geodetskih de_l na območju SR Slovenije za obdobje 1968 do 1970 
(Ur.list SRS št. 21/70) je spremenjen prvotno predviden obseg del v zvezi 
z bonitiranjem zemljišč, tako da se izdela v tem obdobju samo osnutek me-
todologije bonitirnnja zemljišč brnz začetnih pripravljalnih faz samega 
bonitiranja. Za ta dela se bo porabilo 150.000 dinarjev. Preostala sredstva 
v višini 450.000 dinarjev, ki so bila s prvim odlokom namenjena za priprav-
ljalna dela bonitiranja zemljišč se z novim odlokom uporabijo ZR izc.elo,vo 
geodetskih načrtov. To pomeni, da republika prispeva v obdobju treh let 
1968-1970 za izdelavo osnoV11e drževne karte in geodetskih načrtov skupno 
8. 250 • 000 dinarjev. 
Sklep izvršnega sveta o programu geoaet skih del .za letošnje leto določa, 
da se skupna letna sredstva republike v višini 3 ,000 .• 000 dinarjev upora bij o 
za nasledJ.1.ja dela: 
- za izdelavo 0Sl10V11e drŽaV11e ka1"'te 
- za izdelavo geodetskih načrtov 
- za izdelavo metodologije o bonitiranju zemljišč 
277.441 din 
2,613.952 11 
108.607 II 
Znano je, da rnzen republike sofinanciraj o izvedbo geode-;; skih del še fede-
racija in občine, in sicer osnovne državno karto: federacija in občine, a 
geodetske načrta občine. Tako bo v letu 1970 porabljeno za izvedbo programa 
del za to leto skupno sredstev v zneslm 9,989.992 dinarjev. 
- 10 -
V program izdelave osnovne državne karte in geodetskih načrtov so zajeta 
dela, ki so se pričela v letih 1968 ali 1969 in se v letošnjem letu kon-
čuj 0 jo. Razen tega pa so v program vključena tudi de la, ki j ib v let o šnj em 
letu ne bo možno končati. Dokončanje teh del bi naj l)ilo vključeno v pet-
letni p1°ogram 1971-75, ki je sedaj v zaključni izdelavi. 
Program posamoznih geodetskih del v letošnjem letu je naslednji: 
Izdelavo osnovne državne karto sofinancira repL1blika v obsegu 151. 573 
obračw.1skili hektarjev na obm~čju občin: Ajd~vščina, Domžale, E:atlli'J.ik,K:i;anj, 
Maribor, Nova Godca, :Ptuj, Skofja Loka in Smarje pri Jelšah. Eazen repub-
like v višini 277. 441 dinarj cw prispevaj o za izdelavo karte še federacija 
2,157.396 dinarjev in občine 1,912.743 din. Program izeelave lmrte zajema 
predvsem nadaljevsnje in dokončanje teh del pričetih v letu 1968, vključena 
pa je v mru1j šem obsegu tudi. izdelava karte za nova območja, 
Izdelavo geodetskih načrtov ,sofimmcira republika z 2,613,952 dinarji in pri-
zadete občine v zneslm 2,642.412. Za ta s:cedstva republike in občiri bo izde~-
lano topografsko-katastrskih načrtov za 4,112 obračunskih hektarjev mestnih 
območij in reproducirano 81 listov detajla, Tako so v program izdelave načr­
tov vključena nnslednja naselja: Vipava, Brežice, Dravograd, Grosuplje, Goc1,1-
nja Radgona, Hrastnik, IddjR, Strunjan, Kranjska gora; Žirovnica, Kamnik, 
I(rŠko, Koper, Čr.rmče, II/Iedvode 1 Ljutomer, del Maribora, Naza1°je, Mozirje, 
Vrtojba, del Novega mesta, Ormož, Stnmjan, del Bleda, Bohinj, Hrpelje-Ko-
zina, Slovenska Bistrica, Žiri, Zagorje, Žalec. 
Program izdelave geodetskih načrtov za letošnje leto obsega. v giavnem 112.-
daljevanje in dokončanje del 1)ričetih v letih 1968 in 1969. nazen tega pa 
je v program zajeta tudi izdelava načrtov novih mestnih območij, kjer bodo 
v tem letu opravljena delno le terenska dela. 
V zvezi z bonitiranjem zemljišč bodo sredstva republike v višini 108.607 
dinarjev porabljena za izdelavo osnutka metodologije boni tiranja zemljišč 
in obnove katasti0 ske klasifikacije zemljišč ter za osnutek navodil o načinu 
in postopku izvedbe bonitiranja zemljišč in obnove katastrske klasifikacije, 
kot tudi za prip:i.~avo potrebnih podatkov za izde~avo klimatske in pedološke 
karte. 
Ker je letošnji program geodetskih del zadnji od triletnega :;_)rograma za 
obdobje 1968-1970 je že možno v splošnem podati oceno triletnega prograi:12, 
s prikazom celotnih sredstev, ki so jih v ta dela vložile: federacija, re-
publika in občine ter delovne organi:iacij e. 
Z dokončanjem del na izdelavi osnovne državne karte 1:5000 in 1:10.000 
pričetih v letih 1968-1970 bo izdelano 529.058 ha karte. Finru1čna sredstva 
v skupnem znesku 14,763.553 dinarjev za izdelavo te karte so zagotovile: 
federacija 6,392.716 din ali 43,4 IY/ ;o 
riepublika z organiz. 2,695.8% din ali 18,2 % 
obmine z delovnimi organiz. 5,674,941 din ali 38,4 % u. 
Primerjajoč program izdelave karte zs triletno obdobje ugotovimo, da bo z 
izdelavo 529.058 ha karte program presežen za ca 75 %, 
- 11 -
Tako velik presežek izdelo,ve karte je bil Jl10Žen zaradi tega, ker so fede-
racija, republika in občine prispevale za izdelavo karte več sredstev, kot 
je bilo s programom predvideno. Razen tega pa je izdelano karte v merilu 
1:10,000 več kot se je to predvidevalo. V programu so bila nwnreč v glaV11em 
območja, ki zahtevajo po rajonizaciji izdelavo karte v merilu 1:5000. Na 
zahtevo nekaterih občin pa se je izdelava karte razširila na območje celot-
ne občine in s tem na velika območja, kjer se izdelL1je karte v merilu 1:10.000. 
Za izdelavo geodetskih načrtov mestnih območij v merilu 1:500, 1:1000, 1:2000, 
in 1:2500 je v triletnem obdobju porabljeno 13,732.000 dinarjev. Ta sredstva 
so prispevale: republika in občine v naslednjem znesku: 
republika 
oboine 
6,951,604 din ali 50,6 % 
6,780.396 din ali 49,4 %. 
Za slmpmt sredstva republike in občin bo izdelano za 11. 771 ha načrtov za 
46 naselij in še reprod u.cirano 314 listov detajla za nt:1,daljnj ih 21 naselij. 
Primerjava triletnega programa izdelave geodetskih načrtov z realiz1:wij o teh 
del ni tako ugodl1R, kot pri izdelavi osnoV11e drŽaV11e karte. Triletni program 
bo namreč realiziran le s ca 60 %. Razloge za to je iskati predvsem v ne-
realnih plimiranih stroških izdelave načrtov ,ki so bili osnova za določitev 
finančnih m0 edstev za realizacij o predvidenih del v tri:letnem programL1, ker 
ni bila opravljena konkretna kategorizacija terena, kot tudi zaradi podra-
žitve del zaradi dviga življenjskih stroškov. 
Kot pripravljalna dela v zvezi z bonitiranjem zemljišč pa bodo za sredstva 
150.000, ki jih je zagotovila republika opravljene študije, metodologije in 
osnutki navodil v zvezi z bonitiranjem zemljišč in obnovo katastrske klasifi-
kacije.-
Za izvedbo triletnega programa geodetskih del so torej prispevale sredstva 
federacija, republika in občine v skupnem znesku nad 27 miljonov dinarjev. 
Pri izvedbi srednjeročnega programa geodetskih del, kot tudi letnih progra-
mov je prišlo do vrste problemov organizacijskega in strokoV11ega značaja. 
Glede na to, da jo uspešna realizacija sprejetih programov odvisna od nosil-
cev finančnih sredstev občinskih skupšoin in geodetske uprave SRS, a pri os„ 
noV11i drŽE,V1--ii karti tudi od zvezne geoElet ske uprave, kot tudi izvajalcev del, 
ki jih pri dokončni izvedbi nastopa tudi več je bilo pričakovati te probleme, 
Nekatera vpraša11ja so bila ob ustreznem sodelovanju zainteresiranih činiteljev 
zadovoljivo rešena (aerosnemBJ1je, reprQdukcija) dočim nekateri problemi še 
zahtevajo ustrezno reiiiitev. Tu bi OrJenil predvsem probleme v zvezi z zemlji,Š-· 
ko lmjigo, ki so objektiV11ega in subjektivnega, pomena in predstavljajo veli-
ko oviro pri hitrejši uveljavitvi novih topografsko-katastrskih izmer. Vse-
kakor pa se bodo morali oboinski geodetski L1pravni organi v bodoče. bolj od-
ločno in intenzivneje posvetiti tudi problematiki v zvezi z novimi izmeritva-
mi zemljišč. 
Avbelj Jože 
- 12 -
ORGANIZACIJA GEODETSI<IH DEL PRI KATASTRU KO!VIUNAINIH 
NAPRAV 
Nagel razvoj industrije, trgovine, prometa in superstrukture v povojnem 
obdobju na Slovenskem, je imel močan vpliv na spremembno socialne struk-
ture prebivalstva v korist nekmečkega prebivalstva in na razvoj mest in 
naselij mestnega značaja. Pojavilo se je nmožično preseljevanje mlajšega 
prebivalstva iz vasi v industrijska središča. Na ta. pritisk pa mesta niso 
bila pripravljena. Pomanjlcanj e evidenc in načrtov o zasedenosti prostora, 
je zaviralo izdelavo urbanističnih programov in načrtov, kar je osnova za 
načrtni razvoj mesta. Posledica tega je parcialno reševanje nastalih prob-
lemov. 
Ker je razvoj komunalnega gospodarstva v mestu neposredno povezan z raz,;. 
vojem mesta, je tudi tu opaziti nenačrtno - stihijsko opremljanje mest 
s komunalnimi napravami, zato so bila finančna sredstva, ki so jih družbe-
l.O politične skupnosti - občine vložile v izgradnjo infrastrukture in na-
prav, nmogokdaj nesmot:rno potrošena, 
Pomemben problem v komunalnem gospodarstvu je bil in je še vedno pomanjkanje 
evidenc o obstoječih komunalnih napravah, Ta pomanjkljivost se posebno odra-
ža v naslenjem: 
- neizkoriščenost ali preobremenjenost obstoječih kapacitet 
- neredno vzdrževanje, posledica česar je lahko uničenje komunalnega voda 
( kanalizacija) 
ni mogoča objekti1ma presoja o potrebnih finančnih sredstvih za enostav-
no in razširjeno reprodukcij o 
- nenačrtna zamenjava dotrajanih naprav 
- nepotrebno prekopavanje cest in ulic 
- poškodbe 11,,.prav pri izkopih, ki so lahko smrtno nevarne za izvajalce del, 
pogosto pa tudi povzročajo veliko škodo potrošnikom 
pomenjkanje podatkov za izdelavo urbanističnih in zazidalnih načrtov in za 
izdajo lokacijskih dovoljenj. 
Ti in drugi vzroki so vplivali, da je republiška skupščina leta 1968 sprejela 
Zakon o katastru komunalnih naprav. S tem zekonom se urejQjo osnove za obratni 
kataster, ki so ga o svojih nQpravah dolžne voditi komunalne delovne organiza-
cije po 19. členu Zakon o komunalnih in drugih delovnih organizacijah, ki o-
pravljajo komw1alno dejavnost posebnega družbenega pomena, izdanega leta 1967. 
Občine pa obvezuje, da skrbe za izdelavo in vzdrževanje lrn,taGtTa komunalnih 
naprav na svojem območju, 
Pomen katastra komunalnih naprav je vsestranski. Služi kot osnova za urbani-
st:!.čno p;Loniranjo, projektiranje in izvajanje zazidalnih načrtov, izdajo lo-
kacijskih dovoljenj , programiranje, projektiranje in gradnjo komunalnih napre,v. 
Njegov družbeni namen pa je varstvo pred elementarnimi nesrečami - potresi, 
- 13 -
požari, Podatki, ki jih dobimo pri izmeri novih komunalnih instalacij, 
nam omogočajo kontrolo realizacije projekta in v ta no.men potrošenih 
družbenih sredstev. z izdelanim ~:-,:,,tastrom instalacij in njegovim pra-
viJ.nim uporabljanjem se zelo skrajša Čas potreben za iskanje in odprav-
ljanje napak na inštalacijah, kar pomeni občuten prihranek družbenih 
sredstev. 
Med prvimi geodetskimi delovnimi organizacijami v Sloveniji se je izde-
lavo obratnih katastrov in katastra komunalnih naprav lotil Geodetski 
zavod SRS. Postopno uvajanje ·izdelave obratnih katastrov kanalizacije, 
vodovoda, elektrike itd., pridobljene izkušnje pri L1porabi pripomočkov, 
so vplivale na uvedbo določenega telmološkega postopka in ustrezno orga-
nizacijo dela. 
Istočasna izmera za izdelavo katastra komunalnih naprav in zemljiškega 
katastra z aerofotogrametrično metodo se jo pokazala kot najracionalnejša, 
zahteva pa solidno izvršene priprave in dobro organizacijo, Tako kombini-
rano izmero lahko uspešno opravi ekipa 6 - 8 strokovnjakov, od katerih so 
trije špecialisti za identifikacijo, dva za izdelavo komunalnega katastra 
ter eden ali dva za določanje oslonilnih točk in izdelavo generalnega ni-
velmana. Pred pričetkom dela je potrebno v karto 1:5000 vrisati območje, 
ki je predmet izmere, ter vse lwmunalne vode• Na osnovi izdelanega plana 
leta o.viona, vrisanih komunalnih naprav, se pred aerosnemanj em rekognos-. 
cira, stabilizira in signalizira projektirane oslonilne in poligonske toč­
ke iz katerih bo nogoče kasneje posneti vse komunalne naprave in potrebne 
domeritve ostalega detajla, Takoj po ko,nčanem slikanju iz zraka, če je bilo 
izvršeno točno po načrtu, lahko pristopimo le opazovanju oslonilnih in po-
ligonskih točk. To delo je mogoče hitro in zelo točno izvršiti z uporabo 
elektronskih razdaljemerov AGA in DI-10. Ko so izdelane fotoskico, katerih 
število izvodov je odvisno od števila komunalnih naprav, pristopimo k iden-
tifikaciji objektov 1 posestnih in kulturnih mej ter opisu indikacij za iz-
delavo zemljiškega katastra. 
Za kataster komunalnih naprav pa vzporedno druga grupa išče in označuje na 
terenu lego komunalnih vodov. Pri iskanju vodov sodeluje poleg geodetskega 
strokovnjaka in dveh figurantov tudi zastopnik komunalne delovne organiza-
cije, ki ima pri sebi vso obstoječo dokumentac<_jo o komunalnem vodu. Naloga 
te grupe je, da nn terenu s primernimi obstojnimi zno,k:i označi vse objekte 
ter horizont.alne in vertikalne lome komunalnega voda, v fotoskico vriše vse 
lome, z ustreznimi znaki objekte, izmeri in vpiše razdalje med oznakami, 
globine ter vpiše material in profil vodao Ko je v nekem predelu naselja 
izvršena identifikacija in prevzem komunalnih vodov, pristopimo k snimo.nju 
po ortogonalni ali polarni metodi. Po izvršenem prevzemu komunalnih naprav 
vrišemo vse vode in objekte na vodih v karto 1:5000, kjer jih oštevilčimo. 
Najprej oštevilcino primarne, nato sekundarne in na kraju terciarne vodo. 
V istem vrstnem redu oštevilčimo tudi objekte. Razlika je le pri kanali-
zaciji, kjer oštevilčimo vode in objekte pri prevzemu. zato smo prisiljeni 
najprej izvršiti prevzer.i. glavnega zbiralnika, nato rajonskih zbiralnikov in 
na kraju stranskih zbiralnikov. Temu ustrezno prilagodimo isknnje vseh os-
talih kon1unalnih naprav. Podobno organiziramo delo, če vršimo izmero za 
izdelavo katastrsko-topografskih načrtov na klasičen način ali reambuliramo 
že izvršeno izmic,ro. Pomembno je, da istočasno posnamemo iz ene poligonske 
točke ali merske črte vse potrebne podatke za kartiranje zemljiškega kata-
stra in katastra komunalnih naprav. Terenske zapisnike za polarno in orto ... 
gonalno izmero ter detajlni nivelman voditno ločeno za zemljišld kataster 
in kataster komunalnih naprav. 
- 14 -
Izdelava pisarniškega elaborata za oba katastra lahko ob primerni organi-
zaciji dela poteka vzporedno. Najprej izračunamo nadmorsko višino vseh de-
tajlnih točk, nato iz skic detajla in tahimetričnih zapisnikov odnosno za-
pisnikov za detajlni nivelman zbe:remo podatke v pisanem podolžnem profilu, 
Ko so podatki zbrani, reduciramo poševne razdalje, izračunamo nadmorske vi-
šine cevi, stacionažo voda in objektov na vodu, Vzporedno kartiramo komu-
nalne naprave in razdalje med detajlnimi točknmi primerjamo z reduciranimi 
v pisanem podolžnem profilu, Iz izračun nih podatkov v pisanem podolžnem pro-
filu nanesemo podolžni profil in sestavimo inventarne liste. Na prozorne fo-
lije (pokalon, astralon) tuširamo na topografsko katastrskih načrtih lmrtimne 
komunalne vode z ustreznimi topografskimi znaki in vpišemo potrebne indika-
cije o posameznih vodih, Zn obratni kataster izdelamo za vsak komunalni vod 
posebno folijo, za komunalni kataster izrišemo na eno folijo vse komunalne 
vode, · 
Za lažjo izvedbo morebitne revalorizacije komunalnih naprav sestavimo iz 
inventarnih listov zbimH: inventarnih listov. Pregledno karto izdelamo na 
sivem odtisu osnovne državne karte 1: 5000 za vsako napravo posebej. 
Brez pripomočkov kot so Hidrotest, Ferolux, Ferotest in Iskalec cevi 017 
domače proizvodnje ni mogoče solidno izdelati katastra komunalnih naprav, 
Omenjeni aparati delujejo na principu elektromagnetne indukcije in 11am omo-
gočajo določonje lege in globine vseh vodnikov zakopanih v zemljo ali polo-
ženih v vodo. Z generatorjem pošljemo slwzi prevodnik električni tok, ki 
povzroči okoli njega magnetno polje, S feritno anteno in sprejemt1ikoin sle-
dimo magnetnim silnicam. Ker je napetost, ki se inducira v anteni, odvisna 
od smeri v kateri potekajo silnice skozi njo, dosežemo v legi, ko je antena 
pravolcotna na smer silnic, da se v anteni kljub močnemu magnetnemu polju ne 
pojavi napetost. Praktično to pomeni, da signal ali odklon inštrumenta iz-· 
gine takrat, ko so silnice pravokotne na smer antene. Če torej sledimo pre-
vodnik z anteno, ki je postavljena vertikalno, se bo v slušalkah pojavil 
signal, ki bo s približevanjem naraščal, nakar bo v trenutku, ko bo antena 
točno nad prevodnikom utihnil in se 'ponovno pojavil čim se oddaljimo ter 
pri nadaljnjem oddaljevanju počasi izginil. 
Na isti način določamo globino. Če anteno zavrtimo za 45°, bomo nad oovjo 
zaznali močan signal, ki bo izginil šele takrat, ko anteno odmalmemo od 
prevodnik1J. pravokotno na njegovo smer toliko, Ja bodo siln.ice na anteno 
pravokotne, Ta odmik je zaradi ustvarjenega enakostraničnega. trikotnika 
enak globini cevi, 
Upravljanje in vzdrževanje IC-017 je enostavno. Za zanesljivo isko.nje je 
pa potrebno precej izkušenj, posebno tam, kjer se komunalne naprave - kovin-
ske cevi, kabli in ozemljitve - med seboj prepletajo. V teh primerih se 
električni tok inducira iz prevodnika na prevodnik, zato je mnogokrat potreb-
no uporabiti vse možne metode iskanja prevodnikov, v skrajnem slučaju izko-
pljemo sondo, da ugotovimo, kateri signal je pravilen, 
Za iskanjo pokrovov zasunkov, hidrantov, hišnih odcepov, sifonov, itd. upo-
rabljamo Iskalec kap, tudi domače proizvodnje. Z njim lahko iščemo kovinske 
predmete do globine 40 cm. Po daljši praksi po zvoku lahko ločimo ali je ko-
vinski predmet iz pločevine ali litoželezen, s čimer se izognemo odvečnemu· 
prekopavanju cestišča. Da bo kataster komunalnih naprav lahko služil svojemu 
namenu, mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje. Pravilno bi bilo, da bi 
vsak podzemni komunalni vod posneli na geodetsko mrežo pred zasutjem, kar pa 
zahteva solidno organizirano službo vzdrževanja. Mnenja sem, da sta možni 
dve varianti: 
- 15 -
obseg komunalno delovne organiznc1Je je tolikšen, da imo, redno zaposle-
nega onega ali več geodetskih strokovnjakov, ki p:renašajo projekte ko-
Eiunalnih naprav v naravo in i'zdelaj o izvršilr.i načrt. 
Vzdržujejo obratni kataster. in posredujejo podatke občinskemu upravnemu 
organu za geodetske zadeve, za vzdrževanje lmt astra komunalnih naprav. 
- Komunalna delovna organizacija sklene dolgoročno pogodbo z geodetsko de-
lovno organizacijo, ki jo ustanovi ali pooblasti občinsl{a skupščina za 
reševanje geodetskih zadev na svojem območju, za izvršitev potrebnih me-
ritev za v:zdrževanje obro.tn0co. katastra in posredovanje podatkov za vz-
drževanje katastra komunalnih naprav tozadevnemu. občinskemu organu. Od 
takšnega načina lahko pričakujemo ažurno in strokovno vzdrževanje lmta-
strov • 
V želji, da se izdelava obratnega in komunalnega katastra pospeši, da bodo 
izdelki enotnejši, da bo vsebina katastra popolnejša, predlagam naslednje: 
- Nujno je, da se istočasno vrši izmera za izdelavo zemljiškega in komunal .. 
nega katastra. 
- Na izmeri nekega naselja je potrebno zaposliti primemo število strokov-
njakov in delo organizirati tako 1 da obdobje od pričetka dela do pravne 
uveljavitve novih načrtov ni daljše od enega leta in pol. 
- ·Na območjih, kjer ni izdelanih katastrf!lco-topografskih načrtov, se naj 
izmera za izdelavo katastra komunalnih naprav naveže na obstoječo osnovno 
geodetsko mrežo. 
- Izdelati in uzakoniti je treba topografski ključ za izdelavo h;atastrov ko-
munalnih naprav ter določiti enotne znake za označbo armatur in fazanskih 
komadov na oovovo.dih. 
- V obratnih katastrih bi bilo umestno registrirati po<.latlw o zasedtmosti 
odnosno o prostih kapacitetah posameznih vodov. 
- V sklopu katastra komunalnih naprav naj bi registrirali tudi vse poten-
cialne v1ro pitno vodo. 
- 16 -
Potrič Vinko 
POMEN URBJ\NSKE DOKUJ\flENTACIJE ZA OBČINO GROSUPLJE 
Sodobnega življenja si broz cole vrste vsak čas dosegljivih podatkov 
sploh ne moremo več predstavljati. Noben projekt ne more biti realen, 
če se no opira na podatke o obstoječem stanju. Le-ti pa se zbirajo v raz-
nih evidenoe.h, ki pa na žalost niso tako urejene, da bi lahko služilo vsem 
namenom,, niti niso vselej dosegljivo, kor so vodijo posamično in v skladu 
s potrebami službe, ki jih vodi. Vse to povzroča proj oktantom veliko iz bu-
bo časa, ne samo zaradi težavnega iskanja podatkov, temvoč tudi zaradi ne-
popolnosti lo-teh. 
Polog splošnih evidenc, ki jih statistika potom obdeluje s statističnimi 
metodami in te analize upora'blja za prognozo nadaljnega razvoja, imamo tu-
di reson1e evidonoo, ki jih vodijo posamezne panoge, službe in podjetja za 
svojo potrebo (npr. evidenca o gozdovih, loviščih, cestah, zgradbah, vodo-
tokih1 žoloznioah itd.), vse te resorne evidence so vodeno neenqtno, večji 
dol pa so tudi težko dosegljive in uporabljive. 
za racionalno prostorsko planiranje in reguliranje upravnih, gospodarskih, 
imovinsko-pravnih in drugih odnosov potrebujemo dobro organizirano in ure-
jeno evidenco vseh olementov prostora. Le-ta sestoji iz geodetskih načrtov 
in kart ter iz katastrov nepremičnih elementov prostora. Pri nas je ta 
evidenca šele v povojih. Edini dve prostorski evidenci, ki pokrivata celotno 
področje SRS, sta kataster zemlji.še in zemljiška lmjiga. Obe evidenci slo-
nita na zastarelih, po g:cafični r:ietodi izdelanih načrtih, na katerih je samo 
horizontaln8- predstava posestnih, kulturnih in objektnih mej. Površine parcel 
so glede na današnje cene stavbnih zemljišč premalo natančne, zemljišča pa so 
ovrednotena samo z ozirom na proizvodno sposobnost pa še to po metodah, lci so 
danes zastarele in nerealno. 
za potrebe prostorskega. in urbanističnega planiranja potrebujemo predvsem tri 
temeljne prostorske evidence, sodoben kataster zemljišč, kataster komunalnih 
naprav in kataster zgradb, Iz teh treh temeljnih evidenc lahko izdelamo še 
celo vrsto evidenc, potrebnih za razne namene. Zakon o katastru komunalnih 
naprav iz leta 1968 obvezuje tako občine kot ustanove, da izdelajo kataster 
lwmunalnih naprav in ga vzdržujejo. Izdelava vseh vrst katastrov pa je vezana 
na karte in načrte, ki jih d811GS prav tako še nimamo. Za izdelavo katastra 
komunalnih naprav in lrn:bastra zgradb potrebujemo za vsa naselja načrte v me-
rilu 1~1000 ali 1:500, lmtaster zemljišč zLmaj naselij pa lahko izdolamo v 
manjših merilih (1:2500 in 1:5000), 
Po zakonu o geodetski službi iz leta 1970 so za naselja, ki jih določi ob-
činska skupščina, vodi tudi urbanska dolrnmentacijn. Ta obsega grafične in 
številčno prikaze naravnih in umetnih objektov urbanskega pomena tor zem-
- 17 -
ljiških površin, ki so z akti pristojnih organov družbeno-političnih skup-
nosti namensko porazdeljene, rez,ervirane ali zavarovane. 1.ro je zbirka raz-
ličnih temeljnih do}rnmentac:Lj, obdelanih tako, da služijo za urbanistično 
načrtovanje in za delo občinskih upraV11ih organov. 
Urbanska dokumentacija bi morala biti osnova za izdelavo urbanističnih na-
črtov in zazidalnih načrtov, primemo generalizirana pa tudi za izdelavo 
urbanističnih programov in regionalnega prostorskega plana, Prav tako slu-
ži za urejanje mestnega zemljišča, za potrebe statistike, za določanje dav-
kov in prispevkov itd. Popolna urbanska dokumentacija v reprezentativni ob-
liki je izdelana samo za mesto ,Jesenice, v izdelavi PR je še tako imenovani 
urbanski atlas za nekaj drugih mest, Na splošno pa obstoji urbanska dolnunen-
tacija samo v obliki raznih tematskih kart, ld jih potrebujejo razne organi-
zacije. 
V .takšni urb8.l1slci dokumentaciji kot je na primer urbansld atlas Jesenic, je 
na karti 1:5000 prikazano praktično vse, kar jo narejenego., projektiranega 
ali možnega. Na posameznih kartah je obdelano osončenje (kar je važno za 
ozko slpsko dolino), hišne številke, ulice, ce.ste in trgi, kategorizacija 
cest in ulic, komunalni vodi, r..amembnost in etažnost sgradb, varstvo no,rave, 
lrnltumi spomeniki, dejavnosti, samostojni obrtniki, varstvo pred hudimi nes-
rečami in inventarizacija načrtnih posegov, Uporabnost takšnega atlasa je torej 
zares mn9gostranska~ kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so jih uporabniki 
že opazili. 
Skupščina občine Grosuplje še ni določila naselij, za katera naj bi se vodila 
urbanslm dokumentacija. Edino naselje na njenem področju, ki bi prišlo ·v po-
štev za izdelavo urbnnske dokumentacije, je naselje Grosuplje. Doslej je bilo 
v tem pogledu no.pravljeno bolj malo, 
Znro,di naglG, urbo.nizacije v občini, posebno po, v naselju Grosuplje, je 
skupščina naročila izdelavo urbanističnega programa že leta 1966. Že samo 
vi.ri in podatki, navedeni na začetku t ego, progrnma, govore o tem, kaj vse 
so mornb. prebrskati izdelovalci in na koliko različnih mestih so morali is-
kati podatke, potrebne zo, njegovo izdelavo. Urbanistični program občine Gro~ 
suplje je bil sprejet z odlokom občinske skupščine 12. julija 1967. 
Urbanistični program je izdelan za dobo 30 let. V njem je določe~o naj bi 
se gradnja v občini koncentrirala v gfavnem v dveh naseljih: Grosuplj o in. 
Ivančna gorica. Za Grosuplje naj bi se izdelal urbn.nistični načrt in 'Zazi-
dalni načrti,. samo zazidalni načrti naj bi se izdelali za naselji Ivan~na 
gorica in Višnja gora in za posamezna območja naselij: Krka, Šentvid pri Stični, 
Šmarje-Sap, Vidern-Prodstruge .in Zagradec na Dolenjskem-Fužine. Vsa druga nase-
lja in območja v občini Grosuplje naj bi se urejala po urbanističnem rodu, o 
katerem je skupšcin8, občine Grosuplje sprejela odlok istega dne. · 
Kot rečeno, naj bi bila st011ovanjska.grac1nja koncentrirana v glavnem v nase-
ljih Grosuplje in Ivančna gorica, Že v tem kratkem času po sprejetju urbanis-
tičnega programa se je pokazalo, da gradnja v Grosupljem daleč prosega grnd-
njo v Ivančni gorici in, da je zanimanje za gradnjo v naselju Šmarje-Sap vsaj 
enakovredno, če ne večje od zanimanja za gradnjo v Ivančni gorici. Prav tako 
- 18 -
kaže naselje Grosnpljo tendenco širjenja v mseri proti m1selju Šmarje-
Sap, ne pa proti cesti I. reda Ljubljana-Zagreb,· zato je prav, da jo pred-
viaeno na vsakih 5 let t.isklaj evanj e nrbanističnega prof:rama s spromenj e-
nimi gospodarskimi razmerami in splošnimi drnžbenimi potrebami in korist-
mi, 
za naselje Grosuplje še ni izdelan urbanistični načrt, ki je predviden 
po urbanističnem programu. Izdalnih pa je bilo že več zazidalnih načrtov 
za posamezne predele n2,selja Grosuplje, prav tako pa tudi za predele v dru-
gih naseljih. Pri tem se je pokazalo Lot velika ovira pomanjkanje g·eodet s-
kih podlog kot tudi drugih prostorskih evidenc. 
Medtem, ko za zazidalne načrte zunaj naselja Grosuplje sploh ni bilo geo-
detskih podlog in je bilo treba najprej izdelati posnetke terena za področ­
ja, ki so jih zajemali, pa je v samem Grosupljem obstajala geodetska podlo-
ga iz _leta 1942, ki pa ni več ustrezala sodobnim potrebam. Načrti so bili 
sicer kartirani v merilu 1:1000, vendar so postali zaradi naglega razvoja 
naselja - posebno po zadnji vojni - in zaradi tega, ker jih več let ni nih-
če vzdrževal, popolnoma neažurni, Vsi podatki, razen samih načrtov in ra-
Čl1llanja poligonske mreže so se izgubili, Poligonska mreža je bila raČL111ana 
v samostojnem sistemu. Poleg tega ti načrti niso .bili izpeljani niti v ka .... 
tastru zemljišč niti v zemljiški lmjigi. 
Ker drugih načrtov ni bilo, smo morali usposobiti za potrebe urbanistov 
vsaj te načrte. To pa ni bila lahka nalog3,, ker - kot rečeno - ni bilo 
topografij poligonskih točk. Po grafičnih podatkih iz načrtov smo našli 
nekaj poligonskih točk, nato pa smo nanje navezali nove poligone, zaradi 
pomanjkanja časa pa nismo utegnili izmeriti drugega kot nove objekte, ki 
jih je zraslo že lepo stevilo. Grosuplje pa se je med tem spremenilo tudi 
v vertikalnem smislu in to znatno, 
zaradi vseh teh pomanjkljivosti so nastale težave pri izvajanju zazidalnih 
načrtov. Posestno meje, vrisane v starih katastrskih načrtih, ki so bili še 
vedno uradni in v načrtih v merilu 1: 1000, na lmterih so bili izdelani zazi:' 
dalni načrti, so se večkrat znatno razlikovale, kar je· pri prenosu na teren 
privedlo do sporov, ki so se sicer dali zgladiti, so pa zavirali delo. 
Zaradi nepopolno predstavljenega reliefa na reambuliranih načrtih je več­
krat prišlo do tega, da je projektant zarisal projektirano cesto pravokot-
no na strm usek,. zato je večkrat prišlo do bistvenih sprememb v zazidalnem 
načrtu. Ros pa je, da projektanti tudi na sodobnih načrtih s popolno višin-
slrn predstavovčc.sih premalo upoštevajo relief. 
Leta 1967 je občina Grosuplje sprejola odlok o imenovanju cest in ulic v 
naselju Grosuplje, pri čemer je bila tudi izdelana karta hišnih številk na 
kopiji katastrskega načrta, 1:2880. Istega leta je Geodetski zavod SRS po 
naročilu občine začel z novo izmero naselja Grosuplje z okolico, ld je po 
urbanističnem prograr,m predvidena za zazidavo. Do konca leta 1970 bo za to 
področje, za h:atero je bila ur.tanovlj ena tudi nova katastrska občina; ki se 
imenuje Grosuplje - naselje, izdelan nov katastrski in zemljiško knjižni 
operat, s čimer bo dana osnova za popolno prostorsko evidenco na področju 
110,seljec Grosuplje, S tem bo tudi odpravljena še ena .težava, namreč meja med 
- 19 -
med starima kataf::t,rsldma občinama l~.o,, GrosLlplje in k.o, Stranska vas, ki 
je tekla po sredi naselja) ·~ako daJje bilo treba pri izvajanju skoraj vsa-
kega zazidalnega načrta spreminjfdi. Načrti so izdelani v merilu 1:1000, 
I(olikšna je potreba po teh načrtih, se v:Ldi že po tem, da razni uporabni~• 
ki že sedaj, ko so še v izdelavi, množično segajo po njih, 
Za področje naselja Grosuplje je že izde1ana·tudi državna karta v merilu 
1:5000, Z(:). prihodnjo leto pa je predvidena izdelava katastra komunalnih 
naprav. Tako ne bo več ovir za izdelavo urbanske dokumentacije, ki bo pod-
laga za vse nadaljnje projelde v naselju Grosu.plje. Grosuplje je namreč že. 
doseglo stopnjo razvoju, lw morajo biti vsi posegi v njegov prostor, ki ga 
ni več na pretek, dokazano llpravičeni, to pa je mogoče doseči le s popolno 
urbansko dokwnentacijo, · 
Urbanska dokumentacija v Sloveniji je šele na začetku svoje poti. ·Do sedaj 
edini primerek zbrane urba.nske dokllffientacije je tako imenovani urbanski 
atlas Jesenic, zato je težko podati kritično oceno. Dejstvo je, da so že 
sami izdelovald atlasa kot tudi prvi uporabniki opazili več pomanjkljivosti: 
ni vrisano telefonsko in toplovodno omrežje, niso registrirane komunalne po-
vršine kot tudi vse izmere v velildh merilih, ki so jih opravile razne orga-
nizacije za svoje potrebo itd. Prihodnost pa bo šele pokazala, kakšni prol ... 
lemi bodo nastali pri vzdrževanju ur banske dokwnentacij e, Pri stanju pro s-
torskih evidenc, kakršno je današnje, je vsak podatek, ki ga potrebujemo 
za urbanslrn dokumentacij o, potrebno izbrskati iz nepreglednih evidenc, ki 
jih vodijo posamezne službe za svoje potrebe, kar je težavno in zamudno delo. 
Očitno je torej, da urbanska dokumentacija ne bo mogla biti redno vzdrževana, 
dokler no bodo temoljne prostorske evidence. in iz njih izhajajoče druge evi-
dencene samo nastavljeno, temveč tudi vodene po enotnem sistemu v nekem cen-
tru in s pomočjo elektronskih strojev, tako da bo vsak podatek takoj pri roki,, 
En tak sodobrio voden cen-tE,r bi bil za Slovenijo dovolj. 
Pri tem pa nastu:ne :vprašanj o, kate"Y'.", naj bi M.la najmanjša enota, na kateri 
bi bili registrirani vsi podatki bodočih prostorskih evidenc. Parcela je pre-
majhna, posestva pa so razdrobljena. Na Švodslrnm je najmanjša enota komasi-
rano posestvo, določeno s koordinatami, Pri nas bi popolna komasacija, čeprav 
potrebna, terjala preveč dela, 1d. gn z razpoložljivimi močmi in sredstvi, ne 
bi zmogli. zato bo potrebno najti takšne primernejše enote, ki bi jih lahko 
takoj uporabili, Mogoče bj bile kot najmanjšo enote primerne skupine parcel, 
ki leže med potmi in katerih oglišča bi bila določena s koordinatami, znotraj 
teh kompleksov pa bi seveda do nadaljnega še ostale parcel~ v dosedanji obliki. 
Prvo delo, ki ga nagla urbanizacija terja od geodetske službe, je torej izde-
lavo, kart in načrtov ter brezhibno organizirana evidenca o vseh elementih 
prostora. Samo na t 9, način bodo dobili projektanti osnove, na katerih bodo 
lahko-upoštevaje vse podatke prostorskih evidenc - načrtovali bodoči razvoj 
mest in naselij v prostoru, ki je čedalje manjši in čedalje bolj dragocen, 
- 20 -
Marjan Podobnikar 
ZELENE POVRŠINE 
Urejene in vzdrževane zelene povr~ine predstavljajo osnovni pogoj za rekre-
.acijo prebivalcev, varujejo zemljišča pred škodljivimi klimatskimi in drugi-
mi vplivi, varujejo podnebje in dajejo naselju estetsko podobo, Te lastnosti 
in naloge zelenih površin ::,o enake, pa naj si bodo družbena lastnina ali v 
lasti prebivalcev. 
Zaradi tako pomembne naloge zelenih površin je treba osnovati kar najboljšo 
registracijo in inventarizacijo teh površin, 
zakon o urej@ju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS 
št. 11-105/65) alternativno našteva katere površine se štejejo za zelene 
površine. Sistematične kategorizacije teh površin še ni, za register zelenih 
površin, ki ga ta zakon predpisuje, je to dovolj; ne zadostuje pa za formi-
ranje katastra komunalnih površin. 
Zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS št. 27-211/68) določa, 
· da .. je treba v elaboratu lmtastra komunalnih naprav po sklepu občinske skup-
ščine evidenti11 ati poleg drLlgih tu_di podatke o objektih v naselju kot. so 
parki, zelenice ter športni in rekreacijski objekti. 
Za tako kompleksno inventarizacijo je .potrebna sistematično, kategorizacija 
in eventualna podkategorizacija zelenih površin. 
Geodetski zavod SRS, ki je zadolžen za sestavo priročnika za izdelavo in 
vzdrževanje katastra komLmalnih naprav je s sodelovanjem Inštituta za vrt-
narstvo in oblikovanje krajine pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani in Ko-
muno,lnega podjetja 11Ro,st 11 sestavil to zelo islmno k2.togorizacijo, 
v sistemu za zelene površine razdeljeno na petnajst skupin:. 
l. Park je j2,vno., zelena površino, večjih razsežnosti s priložnostmi za. spre-
hode, igro, šport, in podobno rekreacijo. 
2. Stanovanjsko zelenje predstavljajo zelene površine v javnih naseljih ali 
vrtovi ob manjših stanovanjskih hišah. Vrt ali preclvrt je manjša ograjena 
ali noograj ena zelena površina, ki lahko služi za utilitarne ali okrasne 
namene. 
3. Industrijsko zelenje so zelene površine v območju industrijsldh ali po-
dobnih proizvodnih· obratov. 
4. Mestne z,elenice so objekti jo.vnega zelenja, ki so namonjone kratkotrajnemu 
zadrževanju ali igri ali imajo reprezentančno funkcijo. Sem spadajo tudi 
zolono površine ob javnih spomenildh. 
5. Prometno zelenja so zeleni pasovi vzdolž vozišč, zeleni otoki v križiščih 
in druc;e zeleno površine, ki so sestavni del cestišč. 
- 21 -
6. Otroško igrišče je nai:1enjeno igri otrok in je lahlrn opremljeno z različ­
nimi igrali. V to r,lrnpino spadc,~o tudi zelene površine v območju otrošldh 
vrtcev in šolski vr·tovi, ki so namenjeni šolski telosni vzgoji ali raz„ 
vedrilu. 
7" Športne površine so samostojne površine namenjene športu (stadioni, športna 
igriščn iJ.?- nodobno). 
s. Kopališčn so samostojni športni nli rekreacijski objekti. 
9. Botnnični vrtovi in arboretumi so zbirke rastlin za znanstvem:i, poučno in 
vzgojne ter podobne namene. 
10. Pokopališča. 
11. Gozdovi s posebnim namenom ( temeljni znkon o gozdovih, ur. l. SFRJ št "2/65) 
so: 
l. gozdovi, ki pomenijo posebno redkost ali. lepoto ali so posebnega 
znanstvenega ali zgodoviriskega pomena (narodni parki in rezervati); 
2. gozdovi, ki so namenjeni za izletišča; 
.3• gozdovi, ki so namenjeni za znanstveno raziskovanje, za pouk, za vo-
jaške ali druge s posebnimi predpi::d določene potrebe. 
12, Skupine gozdnega ali drugega dil'.'ovja. 
13. Drevored predstcvlj njo v neprekinjeni vrsti in na enako· medsebojno raz-
dalj o. posajeno, drevesa, praviloma iste botanične vrste. (Drevoredi so lahko 
eno.redni ali večredni). 
14, 1'osamezn11 pomembna drevesa. 
15. Druge neomenjene zelene površine, 
Večina od naštetih površin lahko vsebuje še onega ali več naslednjih elementov: 
l. trata je zatravljena površina, ki se redno vzdržuje in služi za uporabne 
ali dekorativne namene, 
2. gredi0e ali nasadi grmoV1.1ic, 
.3. poti,· 
4. vodne površino, 
5, posamična gozdna ali okrasna drevesn, 
6. drevored, 
7. skupine drevja do 500 m2 
B. strnjen gozd nad 500 m2 • 
Poleg kategorizacije je znnimivo tudi to, da je govora predvsem o zelenih 
površinah in o zelenju no po, o zelenicah, Želeti je, da bi se ta terminolo-
gija uporabljala ne samo· na ozkem strokovnem področju vrtnarstva in urejanja 
luajine temveč ·budi v širšem krogu drugih strokovnih področij• 
Opomba: Prispevek je poilan tudi vestniku za komunalno, stanovanjsko in 
vodno gospodarstvo. 
- 22 -
Peter Svetik 
STANJE V PROSTORU IN RAZVOJNE TEŽNJE 
( dokumentacijsko gradivo Biroja za regionalno prostorsko planirnnje) 
Po odloku Skupščine sn Slovenije obsogo, izdelava regionaJnega prostorskega 
plnna naslednje delovne stopnje: 
A. Operativna in pripravljalna dela 
, B, Analiza obstoječih dano,sti regionalnega prostorskega razvoja, stanja 
organizacije in opremljenosti prostora 
C. Izhodišča za prognoze regionalnega prostorskega razvoja 
D. Prostorsko urejanje glede na zasnovo regionalnega prostorskega razvoja 
E. Predlog regionalnega prostorskega plnna za območje SR 's1ovenij e, 
· Delovna stopnja C je pred zaklj lJ.Čkom, Sem sodi· tudi publikacija 11Stanj e v 
prostoru in razvojne težnje 11 , ki jo je Biro izdal v oktobru 1970. Lično 
opremljen dokument obsega 104 liste, in sicer 45 kart ter 49 listov teksta 
formata 1\. III. Tematske karto so tislmne v raznih barvah na sivo osnovo SR 
Slovenijo morila 1:750.000 z različnimi lrnrtografskimi rešitvami. Tudi tekst 
je tiskan v dveh izvedbah: posebej uvodni del in posebej komentarji h lmrtm:i, 
Gradivo jo tretji dokument, ki ga Biro posreduje strokovnim krogom in občinam 1 
predvsen pa izdelovalcem vejnih in drugih razvojnih prog:ramov ter medobčinskih 
urbanističnih programov. Tako bodo lahko že pri izdelavi programov npoštovo.li 
prosto1°ske pogoje in možnosti te:r predvidevanja, kakršna se že nakazujejo v 
slovenskem prostoru. 
Pri nekaterih prostorskih elementih so prikazane že tudi težnje razvoja, ki 
so razultat vejnega - resornega programa in v prostoru še niso usklajeno. To 
težnjo bo kompleksno obdelala nnslednja delovna faza, ki je povezana z akcijo 
usklo,j evo,nj a in analize, prt:dvsem pa bo n101°ula zreducirati im10Žice variant 
zlasti objektov infrastrukture. 
Gradivo zlasti lmrtografsko nam že na prvi pogled nudi neizprosen zaključek: 
razpoložljivega prostora v SR Sloveniji jo zelo malo, kar je posledica pre-
malo usklajenega no,Črtovanja v preteklosti. Odločitve v prihodnje bodo morale 
biti zelo protohtane in izdelane na osnovi realnega in kompleksnega poznava-
nja prostora. Na ta zaključek ima publikacija največ,ji poudarek, Izglod pokra-
jine, razdrobljenost ali uničevanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč, onozna-
ženje vode in zraka,so osnovni problemi posegov v prostor, ki imajo dolgoroč­
ni značaj. Načrtujemo predvsem za generacije, ki prihajajo ii1 ne smemo si do-
voliti usodnih spodrsljajev. 
PtJ.blilmcij o. jo prvi dokument v SR Sloveniji, ki poskuša kompleksno pdkazati 
prostor in dogajanje v njem z nekaterimi analizami in prognozami." Če vemo, 
kako krat eh: čas jo bil ne voljo, če poznamo problomatilrn razisknnosti našega 
- 23 -
prostora in končno, če poznamo ogromna vlnganja in prizadevanja ostalih 
držav v tej smori, potem nam mora biti jasno, da dokument ne more biti po-
poln. Zato mora biti v intm~esu vse naše družbe in še posebno strokovnih 
krogov, da z r:menji in predlogi pri,:ipevajo k č:Lm popolnejšemu oblikov1cmju 
naslednjo delovno stopnje in končnega predloga samega plana. 
Publikacijo. obsega poleg uvodnega dela j_n splošne, Širše obrazložitve stanjn 
in razvojnih tendenc v prostoru še nasledhj a poglavja: 
l. Naravne danosti- 8 kart in komentarjev o značilnosti tal, pedologiji, 
petrograf:Lji, seizmologiji in klimatskih 1:,načilnostih. 
2, Demografski in urbanski razvo;i - 14 kart in komentarjev o gostoti in 
rasti prebivalstva, strukturi' in region~lni diferenciaciji, grnvitaciji, 
razvitosti, projekciji, narodnemu dohodku, fLU1kcij slovenskih mest I r.10-
tornih vozilih, Šolstvu in zdravstvu. 
3. Infrastruktura - 4 zbirne karte in komentarji o elementih vodnega go:::ipo-
darstva, energetskem in telefonslrnm omrežju in osnovnem prometnem in ko-
munikacijskem omrežju. 
4. Industrija v prostoru - 3 l{arte in komentarji o nahajališčih mineralnih 
surovin, zvrsti in število zaposlenih v industriji in migraciji industrij-
slrn delovne sile. 
5. Ruralni prostor: turizem in rekreacija, varstvo narave - 10 k2.rt in 
komerrtarjev o kmetijslr.ib in gozdnih zemljiščih in njihovi izrabi, va-
lorizaciji prirodnih turi stično-rekreativnih elementov, načrtovanju 
v turizmu, prenočitvenih zmogljivostih in vikendih ter varstvu narave. 
6. Organizacija in urejanje prostora - 5 kart in komentarjev o poskusih de-
litve SR Slovenije v regije, obstoječih delitvah, urbanističnem načrto­
vanju tor pregled sodobnih geo 1 etskih izmer. 
7. Dokwi1entacijski pregled, kjer je podan seznam analiz, študij, raziskav 
in projektov, ki posegajo v prostor novejŠE.·;a datuma. 
Zn geodetsko službo je publikacij n pnw gotovo zanimiva, No ,samo, da smo 
prispovali svoj d8lež pri njeni izdelavi, temveč nam bo pri delu na 1°egio-
nalni in urbanski dokumentaciji, ki jo predpisuje zakon nujen pripomoček; 
nudi nae1 pa tudi encil:lopedičen pregled v dogajanje slovenskega prostora. 
- 24 -
ZAKONODAJA 
ki posoga v prostor SR Slovenije 
Pregled zakonodaje je prevzet po registru, ki ga vodi oddelelc za regio-
nalno dolmmeritacijo pri Geodetr:1kem zavodLl SRS, V letošnji l. številki 
smo objavili kompleten seznam za leto 1969, v pričujoči številki objav-
ljamo seznam sprejetih predpi'sov za čas med 1.1,1970 in 30,9,1970 in 
sicer zaradi obilne materije le dolno in to za f:lkupščino SR Slovenije 
in občin0 po abecednem redu do vključno Ljubljane, dočim bomo seznam 
za ostale občine objavili v naslednji številki. Pregled za ostale tri 
mesece letošnjega leta bomo objavili v 1, številki letnika 1971. 
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 
Odlok o določitvi erozijskih območij in posameznih hudournikov, na ka-
terih zagotavlja delovna organizacija za urejanje hudoun1ilrnv varstvo 
površin pred erozijo, hudourniki in plazovi, 
- Uradni list SRS J - 2/70 
Odlok o splošni prepovedi graditve na območju podtalnih zalog pitne vode 
na Sorškem polju 
- Uradni list SRS 16 - 6/70 
Zakon o •varstvu narave 
- Uradni list SRS 21 - 7/70 
zakon o pogojih in na25inu uvelj :.vljanja prednostne pravice uporabe zem-
ljišča, razlaščenega za gradnjo 
- uradni list SRS 22 - 7/70 
Navodilo o tem, kaj se šteje za primarno in sekundarno omrežje komunalnih 
naprav in objektov 
- Uradni list SRS 65 - 11/70 
zakon o geodetski službi 
- Uradni list SRS 126 - 21/70 
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih 
- Uradni list SRS 157 - 26/70 
Odredba o združitvi in o preimenovanju nekaterih naselij v občinah Škofja 
Loka, Ravne na Koroškem in Lem:rt 
- Uradni list SRS 190 - 27/70 
Pravilnik o rajonizaciji vinorodnih območij in o sortnem izboru za ta ob-
močja 
- Uradni list SRS 194 - 30/70 
1 
1 
- 25 ·~ 
Pra\rJlniir G \ 7 Sl)j)_,.ni i:i.1 1m0iuu vudenja registra vinogradov po sortah in 
letnih pridel ldh 
- Urndni l: :Jt SWJ 195 ·· 30/'70 
Občina AJDOVŠČINA 
Slclep o sprojemu. osTiu-bkn delnega zazidalnega načrta KARE VII. mesta Aj-
dovščina 1 lci obsoga pac.:: ob U::>riški cesti, predel ob Tovarniški ulici in 
mestno jedru znotraj rimslrngo. obzj dja 
- Uradno gln.silo občin Nova Gorica 1 - 70 
Odlok o sprejemu delnega zazidalnega načrta KARE VII. za mesto Ajdovščina 
- Uradno glasilo občin Nova aorica 6 - 70 
Odlok o prepovedi. gro..di-Lve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju 
občine Ajdovščina 
- Uradno glE:silo občin Nova Gorica 6 - 70 
Občina BREŽICE 
Odlok o urbanističnem redu za območje občine Brežice 
-uradni list SRS 134 - 12/70 
Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Nova vas 
- Uradni list SRS 135 - lf"./70 
Sklep o razgrnitvi urbanistič.nega programa občine Brežice 
- Uradni Us~ SRS 169 - 16/70 
Sklep o rnzš:i.ritvi p~dročja na Čatežu 1 ki se obravnava z urbanističnim 
redom (Brežice) 
- Uradni 1ist SR8 .'.125 , :n/70 
Občina CELJE 
Odlok o spren1, mbi območja .nekaterih katastrskih občin 
- Uradni YesLnik Colje ~ -· l/70 
Odlok o sprememl,i j_n c1op:Jlnitvi od.loka o uskladitvi in sprejetju. urbanist Hi~ 
nih projektov, izd:::~1 anih po določilih zakona o urbanističnih projektih 
,~ Uradni vestnik e;r:,j.j e 4"( - 5/70 
Odlok o usklaJitvi 1u·ed:LtvHega naorta otok z določili zakona o urbanistič­
nem plnniranju tor sprer..··1c,mb:3,h in dopolnitvah tega načrta 
- Uradni vestnik Celje L~8 •· 5/70 
Odlok o sprememb-:. odlolm o zazidalnem načrtu stanovanjske sosesko Vojnilc -
kare 8 in 9 
- Uradni vestnik CoI.j e 4 9 •· 5/70 
- 26 -
Odlok o spremembah in dopolnitvah odlpka o urbanističn~m redu občine 
Celje 
- Uradni vestnik Celje 50 - 5/70 
Sklep o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov stanovanjske cone Lava lb in 
Vojnik 
- Uradni vestnik Celje 53 - 5/70 
Sklep .o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov Cen-
ter Celje, Zg. Hudinja, Levi breg Voglajne in Vojnik - kare 8 in 9 
- Uradni vestnik Celje 76 - B/70 
Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske cone XII in XIII.- del na Hudinji 
- Uradni vestnik Celje 96 - 9/70 
Sklep o ,jnvni razgrnitvi z2zidalnih načrtov Idustrija-jug, dopolnitev 
. otok III 
- Uradni vostnilc Celje 199 - 17/70 
Odlok o zazidalnem načrtu Otok IV - šolski kompleks 
- Uradni vestnik Celje 135 - 12/70 
Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Vojnik - cona 10 
- Uradni vestnik Celje 163 - 14/70 
Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Lava I/b 
- Uradni vostnik Celje 164 - 14/70 
Občina CERKNICA 
Odlok o sprejetju urbanističnega načrta Cerknica 
- Uradni list SRS 140 - 12/70 
Sklep o pooblastilu Urbanističnega zavoda Projektivni atelje Ljubljana 
in Komunalno- stru1ovanj skegn podjetja Cerknica za opravljanje strokovnih 
zadev s področja urbanističnega planiranja 
- Uradni list SRS 198 - 18/70 
Sklep o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov Cerknica, Rakek, predela med 
Starim trgom in Ložem, Dolenja vas - del, ter tekstualnega dela spremembe 
urbanističnega roda v občini 
- Uradni list SRS 317 -30/70 
Občina ČRNOMELJ 
Občina DRAVOGRAD 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe urbanistične-ga načrta industrij-
ske cone v Otiškem vrhu in Šentjanžu pri Dravogradu 
- Medobčinski uradni vestnik Maribor 84 - 7/70 
- 27 -
Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij v občini Dravo-
grad 
- Medobčinski uradni vestnik Maribor 86 - 8/70 
Občina GORNJA RADGONA 
Sklep o določitvi meja melioracij slrnga območja. občine Gornja Radgona v 
Ščavniški dolini 
- Uradne objavo, Murska Sobota 25 - 3/70 
1 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega programa in načrta za 
mesto Gornja Radgona 
- . Uradne objave Murska sobota 77 - 8/70 
Odlok o urbanističnem programu občine Gornja Radgona 
- Uradne objave Murska Sobota 84 - 10/70 
Odlok o urbanističnem redu v občini Gornja Radgona 
- Uradne objave Murska Sobota 85 - 10/70 
Odlok o urbanističnem načrtu mesta Gornja Radgona 
- Uradne objave Murska Sobota 86 - 10/70 
Občina GHOSUPlJE 
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za predel pod Grintovcem v Višnji 
gori 
- Uradni list SRS 20 - 4/70 
Sklep o spremembi urbanističnega programa občine Grosuplje o spremembi 
zazidalnega načrta in o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov (predel 
Brinjskega hriba, cerkveni objekt na Grosupljem, južni predel Ivančne 
goric~) · 
- Uradni list SRS 111 - 11/70 
Odlok o spremembi urbanističnega programa občine Grosuplje in zazidalnega 
načrta v Ivančni gorici ter o sprejetju zazidalnih načrtov za Grosuplje 
in Ivančno gorico 
- Uradni list SRS 228 • 20/70 
Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Šentvid pri Stični 
- Uradni list SRS 253 - 22/70 
Sklep o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov Mrzle njive, JZ predel naselja 
Šmarje-Sap in pokopališče Šmarje 
- Uradni list SRS 277 - 23/70 
- 28 -
Občina HRASTNIK 
Občina IDRIJA 
Sklep o jo,vni razgmHvi spremembe urbanističnega - zazidalnega načrta za 
Cerlmo 
- Uradno glasilo občine Idrija 1/70 
Odlok o spremembi zazidalnega n/il.Črta za naselje Cerkno 
- Uradno glasilo občine Idrija 3/70 
Občina ILIRSKA BISTRICA 
Odlok o spremembah in dopolnitvah odlolm o urejanju in oddajanju stavbnih 
zemljišč na otmočju Ili:.M:.;lm Bistrica 
- uradne objave Primorskih novic 12/70 
Občina IZOLA 
Odlok o upravljanju in vzdrževanju javnih vodopreskrbnih objektov na območ­
ju občine Izola 
- Uradne objave Primorskih novic 17/70 
Odlok o načinu urejanja, vzdrževanja in varstva zelenih površin na območju 
občine Izola 
- Uradno objave Primorskih novic 17/70 
Občina JESEIUCE 
Odlok o urbanističnem programu občine Jesenice 
- Uradni vostnik Gorenjske 7 - 2/70 
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem rodu občine Jese-
nice 
- Uradni vestnik Gorenjske 8 - 2/70 
Popravek odloka o urbanističnem programu občine Jesenice 
- Uradni vestnik Gorenjske 57 - 5/70 
Smernice razvoja gospodarstva in program komunalnih del občine Jesenice za 
leto 1970 
- Uradni vostnik Gorenjske 59 - 6/70 
Odlok o u.rbnnističnem načrtu Kranjske gore - Gozd-Martuljka - novelacij a 
- Uradni vestnik Gorenjske 59 - 6/70 
- 29 -
Odlok o zazidalnom načrtu nove hotnlske cone in centro.lnega območja v 
Kranjski gori 
- Uradni vostnik Gorenjske 119 - 12/70 
Občina KAMNIK 
Odlok o spremembi odloka o prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije 
zemljišča na območjih 1 za katera se predvideva izdelavo. zazidalnega načr­
ta (Ur, vestnik občine Kanmik, št. 8-45/67) 
- Uradni vestnik Gorenjske 22 - 3/70 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve urbanističnega 
programa za območje občine Kamnik 
- Uradni vestnik Gorenjske 24 - 3/70 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta za območje Velike 
planino 
- Uradni vestnik Gorenjsko 68 - 7/70 
Odlok o spremembi odloka o uskladitvi urbanističnega programa za območje 
občine Kanmik z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Ur. vestnik 
obč. Kanmik, št. l0-58/67) 
- Uradni vestnik Gorenjske 79 - 8/70 
Sklep o javni razgrnitvi osnutlrn dopolnjenega zazidalnega načrta za območj o 
Bakovnik v Knnmilm 
- Uradni vostnik Gorenjske 80 - 8/70 
Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje Bakovnika v Kanmiku 
- Uradni vestnik Gorenjske 132 - 13/70 
Odlok o spremembi zazidalnega načrta za območje Bakovnika 
- Uradni vestnik Gorenjsko 133 - 13/70 
Odlok o sprejemu urbanističnega načrta za območje Komenda.:. Moste 
- Uradni vos~nik Gorenjske 134 - 13/70 
Sklep o javni ru.zgrnitvi osnutka urbanističnega načrta za ureditveno območje 
mesta Kanmik z okolico 
- Uradni vestnik Gorenjske 135 - 13/70 
Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje Velike planine 
- Uradni vestnik Gorenjske 160 - 15/70 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje Komende 
- Uradni vostn:Lk Gorenjske 162 - 15/70 
Občina KOČEVJE 
Odlok o parcolarnem zazidalnem načrtu za naselje 11 za Rudarskim domom11 v Ko-
čevju, Roška cesto, 
- Skupščinski Dolenjski list 123 - 10/70 
- 3ID -
Občina KOPER 
Odlok o potrditvi zazidalnega naČY'1'.a Olrno - ob kanalu - desni breg 
- Uradne objave Primorskih novic 6/70 
Odlok o potrditvi dopolnitve ureditvonega načrta Markovec 
- Uradne objave Primorskih novic 6/70 
Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono v Kopru 
- Uradne objave Primorskih novic 6/70 
Odlok o zazidalnem načrtu "Zahodni Bertoki" 
- Uradne objave Primorskih novic .· 9/70 
Odlok o urbnnističnem načrtu za mesto Koper - predel industrijske cone 
- Uradne objave primorskih novic 12/70 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidave samskih domov 
- Uradne objave Primorskih novic 13/70 
Sklep o javni razgrnitvi urbanističnega reda občine'Koper 
- Uradne objave Primorskih novic 19/70 
Sklc,p o javni. razgrnitvi predloga "Zazidalni načrt za gn:i,dom 11 
- Uradne objave Primorskih novic 19/70 
Sklep o j2.vni razgrnitvi zazidalnega načrta "Ankaran I. 11 
- Uradne objave P:1'.'imo1°skih novic 21/70 
Sklep o javni razgrnitvi razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta "Dekani" 
- Uradne objave Primorskih novic 21/70 
Občina KRANJ 
Odlok o spremembah odloka o urbanističnem načrtu mesta Kranj 
- u1~adni vestnik Gorenjske 44 - 4/70 
Odlok o spremembi odloka o urbanističnih načrtih za naselja Preddvor, 
Cerklje, Šenčur in Naklo 
- Uradni vestnik Gorenjske 45 - 4/70 
Odlok o zazidalnem načrtu za Gorenj sld f:Jejem v Kranju 
- Uradni vestnik Gorenjske 46 - 4/70 
Odlok o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko S-8 
Stražišče 
- Uradni vestnik Gorenjske 47 - 4/70 
Odlok o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta "Sever Kranja" IG-65 
- Uradni vestnik Goronjske 104-10/70 
Objava javno razgrnitve osnutkov zazidalnih načrtov "Golnik in Černetov trav-
nil-;:H 
- Uradni vestnik Gorenjske 109 - 11/70 
- 31 -
Odlok o spremembi odloka o zazidalnem načrtu zn stenovanjsko sosesko 
S-8 Stražišče 
- Uradni vestnik Gorenjske 150 - 14/70 
Objava j'avne razgrnitve osnutkov zazidalnih načrtov za del naselja Naklo 
in obmo~ja med Gorenjsko cesto in železniško postajo Kranj 
- Uradni vestnik Gorenjske 154 - 14/70 
Odlok o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko 
S-4 Klanec 
- Uradni vestnik Gorenjske 167 - 16/70 
Objava javne razgrnitve osnutkov zazidalnih načrtov za del naselja Planina 
in za dol nasolja Gorenje 
- Uradni vestnik Gorenjske 168 -· 16/70 
Občina KRŠKO 
Odločba o vključitvi občine Krško v medobčinski zavod za spomeniško varstvo 
v Ljubljani · · 
- Skupščinski Dolenjski list 101- 9/70 
Občina LENART V SLOVENSIUH GORICAH 
Odlok o preskrbi s pitno vodo ter o upravljm1ju in vzdrževanju javnih vodo-
preslcrbnih obj oldov v občini Lenart 
- Uradni list SRS 242 - 21/70 
Občina LENDAVA 
Občina LITIJA 
Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov Litija - desni breg, Litija - Grbin 
in Mtšja · dolina - Šmartno 
- Uradni list SRS 46 - 6/70 
Sklep o razgrnitvi urbanističnega programa občine Litija 
- uradni list SRS 124 - 11/70 
Odlok o urbanističnem programu za občino Litija 
- Uradni list SRS 318 „ 30/70 
- 32 -
LJUBlJANJ\ •· :3kupščina mesta 
Sklep o potrditvi odmika od sprejetee;a zazidalnega načrta za območje za-
zidalnega otoka VS 1 •- '.rrnovo 
- Uradni list SRS 9 - 3/70 
Sklep o potrditvi odmika od sprejetega zazidaJ.nega načrta za območje za-
zidalnega otoka VS 1 - Trnovo 
- Uradni list SRS 10 - 3/70 
Sklep o potrditvi odmiko, od sprejetega zazidalnega načrta za območje zazi-
dalnega otoka VS 1 - Trnovo 
- Uradni list SRS 11 - 3/70 
Sklep o potrditvi odmika od sprejetega zazidalnega načrta za območje zazi-
dalnega otoka BS 5/1 - Bežigrad 
- Uradni list SRS 12 - 3/70 
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 4/2 -
proizvodne, servisne in skladiščne površine ob Kamniški progi za Bežigradom 
- Uradni list SRS 31 - 5/70 
Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcela-
cije zemljišč na območju mesta Ljubljana za območje zazidalnega otoka SP-2 
- industrijska cona Litostroj 
- Uradni list SRS 32 - 5/70 
Odloli: o spremembi odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazi-
dalni načrti - za območje zazidalnega otoka SP-2 - Industrijska cona Lito-
stroj 
- Uradni list SRS 33 - 5/70 
Sklep o jaV11i razgrnitvi osnutka za spremembo generalnega plana urbanistič­
nega razvoja mesta Ljubljana - za območje Koseze - Podutik 
- Uradni list SRS 48 - 6/70 
Seznam obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na 
območju Ljubljane z dnem 1, febr. 1970 
- Uradni list SRS 71 - 8/70 
Soglasje k sklepu svota za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane o potr-
ditvi urbanistične in lokacijske tehnične dokumentacije za del športno re-
kreacijskega območja, Tivoli - povečava športne dvorane Tivoli in hotela 
Bellevue 
- Uradni list SRS 109 - 11/70 
Sklep o potrditvi urbanistične in lokacijske tehnične dokumentacije za del 
športno rekreacijskega območja Tivoli - povečanje športne dvorane Tivoli in 
hotela Bellevue 
- Uradni list SRS 110 - 11/70 
Sklep o potrditvi urbanistične dokumentacije,ki v detajlu ponazarja urbani-
stični načrt mosta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka MS 1 _"."_ Mosto 
( Center) 
- Uradni list SRS 154 - 14/70 
- 33 -
Sklep o skladnosti lokacijsko telmično dokumentacije za območje zazidalnega 
kareja št. 3 - tovarna LEK v zazidalnem otoku SP 2 - Industrijska cona 
Litostroj, z urbanističnim načrtom me sta Ljubljane 
- Uradni list SRS 155 - 14/70 
Sklop o skladnosti izvedbene dokumentacije za drugo zazidalno etapo z za-
zidalno osnovo :~a območje zazidalnega otoka ŠS 9 - Koseze 
- Uradni list SRS 156 - 14/70 
SkiGp o javni. razgrnitvi zazidalnih načrtov (Center) 
- Uradni list SRS 177 - 16/70 
Sklep o manjši dopolnitvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka 
BS 113 - 11.'rČkov hrib, Podboršt Črnuče 
- Uradni list SRS 192 - 18/70 
Sklep o izvzetju predela Mestnega gledališča ljubljanskega in zazidalnega 
območja otoka CO 1/13 - Ploščad Borisa Kraigherja 
- Uradni list SRS 193 - 18/70 
Sklep o potrditvi urbanistične dokumentacije, ki v detajlu ponazarja urbani-
stični načrt mesta Ljubljane za del območja zazidalnega načrta CO 1/17 -
RTV Center Ljubljana 
- Uradni list SRD 194 - 18/70 
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1/7 
"Trg rnvoJ.ucij f)n 
- Uradni list SRS 257 - 23/70 
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1/8 -
ilMaj da Vrl10vnik 11 
- Uradni list SRS 258 - 23/70 
Sklep o ra~grnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok PG-3 (Center) 
- Uradni list SRS 292 - 25/70 
Sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok C0-1-21 (Center) 
- Uradni list SRS 312 - 29/70 
Skl;:,p o razgrnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok C0-1-2 (Center) 
- Uradni list SRS 313 - 29/70 
Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta severnega dela območja VS-1 
Trnovo in osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za južni del območja.VS-1 in 
vs - 102 
- Uradni list SRS 314 ·• 29/70 
Sklep o skladnosti izvedbene dokumentacije za realizacijo zazidave z zazidalno 
osnovo za območje zazidalnega otoka ŠS 8/1 - Dravlje 
- Uradni list SRS 322 - 31/70 
Sklep o skladnosti izvedbene dokumentacije za realizacijo zazidave z zazidalno 
osnovo za o.bmočj e zazidalnega otoka BO 2/1 - center Bežigrada 
- Uradni list SRS 323 - 31/70 
Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zaz~dalnega načrta za območje zazi-
dalnega otoka ŠS 4/1 - Stara cerkev 
- uradni list SHS 324 ·- 31/70 
., 34 -· 
I 1T F O TI "" J\ C I J E 
Nov odlok o snemanju iz zraka in izmeritvi zemljišč na določenih območjih, 
Na OSllOVi--določ.il zakona ()--narodni obrambi j G zvezni izvrš'ni-svet izdal od-
lok o pooblastitvi delovnih organizacij in državnih organov za snemanje ju-
goslovanskega ozemlja iz zraka za izmeritev zemljišč, o poctoplm za izmeritev 
in raziskovsnj e zemljišč na določenih obrnočj ih jugoslovanskega ozemlja, ld 
je objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 13/70. 
S tem odlokom je dovoljeno, da o'pravljajo snemanje iz zraka in razviJaJo 
aerofotografski material za izmeritev zemljišč delovne organizacije usta-
novljene zc:1. izrneritev zemljišč, državni organi, pristojni za geodetske za-
deve in vojaški zavodi, ki opravljajo geodetske zadeve. 
z odlokom je predpisan postopek prijavljanja snemanja iz zraka Zec potrebe 
izmeritve zemljišč. Prav tako je določen postpek vlaganja prošnjo za sne-· 
manj e iz zraka ze. potrebe gospodarstva ali znonosti i in ZQ razvij8Jij e tega 
aerofotom2,t0i"iala, kot tudi za objavljanje aerofotomateriala. 
Prav tako je s tem odlokom določeno, da morajo imeti delovne organizacije 
in držaV11i orga11i odobritev za opravljanje izmeritvenih del vzdolž državne 
meje in j·UGoslovsnslrn morske obale, kot tudi za opravljanje povezovalnih 
izmeritev s sosednjimi državami..? ter da je potrebno soglasje za opravljanje 
izmeritve zemljišč na območjih posebnega pomena za narodno obrambo. Postopek 
za vlaganje p:i.'ouenj za odol)ritev in soglasje je predpisan. 
Odlok detajlno dolooa? kaj morajo vsebovati prošnja za dovoljenje za snerna11je 
iz zrakct in ro,zvijanj e aerofotomot 3riala za potrebe gospodarstva ali zna11osti, 
in za c'.ovolj enj.e za objavo aerofotomateriala, tor za dovoljenje za izmerit-
vena dele, vzdolž državne meje in vzdolž jugoslovanske morske obalo in za po-
vezovanje z ustreznimi izmeritvarni s sosednj iu . .: državami, kot tudi za so-
gl:csj e za izmeritev ziemljišč na območjih, ki so posebnega pomena za narodno 
obrambo. 
S,M. 
Določitev sporne meje je v pristojnosti sodišča, Po odločbi ustavnega so-
dišča SRS (Ur.1. SRS št. 27/69) je za odločitev glede določitve sporne meje 
Pl"istojno sodišče. Do te odločitve je prišlo ustavno sodišče na jaV11i obrav-
navi, kjer je razpravljalo o rešitvi spora o pristojnos:ti nastalega s tem 
ker sta tako občinsko sodišče kot tudi uprava za izmero in kataster zemljišč 
v Kopru zavn?-ila, da odločata v konkretnem sporu zaradi meje med zemljišči 
~veh vupo~:abi:ii~rnv. Iz ob~azložitve je razvidno, da je sporni primer nastal 
med stevilnimi parcelann na katerih so postavljene stavbe. Parcele so bile 
že dodeljene in dolooene meje, ki se uradne niso spreminjale. Med gradnjo 
stav~.E~_so ~ostale mete p~rcel n~s~o~navne in sporne. za ureditev meje med 
zemlJ1sc1, ln so v druzboni lastnini 111 na katerih imajo občani pravico upo-
rab~ ~tavbnega ~emljišč·a se uporabljajo splošno veljaV11a pravna pravila ki 
velJaJo za urechtev meje med zemljišči v državljanski lastnini. ' 
S..,M: .. 
1 
l 
- J 5 -
Urbanistični. načrt Cernice _ in geodetski obOinski upravni organ. 
z odlokom o sprejetju urbanističnega načrta Cerknice·(Ur„l. SRS št. 12/70) 
je skupščina občine Cerlmica določila, da urbanistični načrt vzdržujeta in 
dopolnjujeta s sprejetimi spremembami Brbanistični zavod Projektivni atelje 
v Ljubljani in občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve. 
s.M. 
S~U)?ffičip.a .E_bčine Logatec sprejela odlok o cenah za geodetske s_t_o.r.=!:_tve„ 
z odlokom o cenah za geodetske storitve (Ur.l. SRS št, 13/70) se predpisu-
jejo oene za storitve občanom, organom in organizacijam v zadevah geodetske 
službe, ki jih izvršuje občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve. 
Z odlokom je tudi določeno kam se štejejo sredstva ustvarjena na ta način„ 
Sprejet odlok skupščine občine Logatec ni popolnoma usklajen z zakonom o geo-
detski službi, ki je bil sprejet po sprejetju odloka. 
s.m. 
PriJ?oi~o_čil§,__§~_~čin~_..SR Slovenije o izd:_elavi katast:i;a komunalnih naprav• 
Slrnpščirn_,, sn Slovenije je v mat erialo. sklepi in priporočila o ukrepih in 
nalogah za nadaljnji razvoj komunalnega gospo'arstva v SR Sloveniji (ur. 
list SRS št. 15/70) priporočila komunalnim delovnim organizacijam, da v 
sodelovanju z občinskimi skupščinami začno oziroma nadaljujejo z evidenti-
ranjem kolektivnih in individualnih komMalnih objektov in naprav skladno 
z zakonom o katastru komMalnih naprav, 
1'1.S:.VOdilo o tem, kaj se šteje za primarno in sekundarno omrežje lcomMalnih 
naprav in objektov„ 
Republiški sekretar za urbanizem je izdal na predlog Geodetske uprave SRS 
navodilo o tem, kaj se šteje za primarno in sekundarno omrežje komMalnih 
naprav in objektov. To navodilo ima poseben pomen za izdelavo katastra ko-
munalnih n8,prav, ke1' določa obseg registracije posameznih komunalnih vodov 
in objektov. Razdelitev na primarno in sekundarno omrežje je določena za 
vodovodno, kanalizacijsko, plinsko, elektroenergetsko, telefonsko in tele-
grafsko ter toplovodno, vročevodno in parovodno omrežje. Samo kot primarno 
je določeno omrežje tekočih goriv, dočim se šteje omrežje javne razsvetljave 
v celoti za sekMdarno. · 
Ta razdelitev na primarno in seklUldarno omrežje je pomembna tudi pri finon-
ciranju urejanja stavbnega zemljišča, ker republiški zakon o urejanju in 
oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS št. 42/66) doloOa v 6. členu, 
da občina financira graditev komunalnih objektov in naprav primarnega in 
sekMdarnega pomena, ki so namenjene za skupno potrošnjo, dočim 7. Člen 
tega zakona določa, da komunalne delovne organizacije financirajo graditev 
komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki so na-
menjene za individualno potrošnjo. 
Ta obveza občine in komunalnih delovnih organizacij velja za zemljišče v ure-
9itvenem območju naselja, kjer se gradi v skladu s predvideno etapo gradnje. 
Ce pa gradi investitor objekt na stavbnem zemljišču na lokaciji, ld ni zajeta 
s predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča, oziroma zunaj ureditvenega 
območja, nosi sam dejanske stroške za opremljanje stavbnega zemljišča. 
Navodilo je izšlo v Uradnem listu SRS št. 11/70. 
- 36 -
POSVETOVANJE O VZDRŽEVANJU IZMERE IN KATASTRA 
ZEMlJIŠČ 
Od zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije smo prejeli nas-
lednjo okrožnico: 
Glede na sklepe II, seje predsedništva Zveze geodetskih inženirjev in geo-
metrov Jugoslavije, z namenom, da se izmenjajo izkušnje in omogoči napredek 
naše stroke in službe, planira sekretariat SGIGJ sH:upno s SGIG Makedonije 
v začetku leta 1971 posvetovanje o vzdrževanju izmere in katastra zemljišč. 
Zaželeno bi bilo, da se tega posvetovanja udeleži Čim večje število geodet-
skih strokov:1jakov, ki bi lahko napisali ustrezne referate k priloženim 
tezam za posvetovanje, posebno pa bi želeli, da se za to posvetovanje zain-
teresirajo vse republiške zveze geodetskih inženirjev in geometrov. 
Da bi dosegli vsaj delen uspeh posvetovanja je potrebno, da vsi, ki bi dali 
svoj prispevek k tej važni materiji v obliki referatov, koreferatov in ob-
vestil, obvestijo Savez in navedejo naslov teme, o kateri žele pisati. 
Naslov: 
Savez geodetskih inženjera i geometara Jugoslavije 
Beograd, Enoza Miloša 9/IV - Telefon 341-657. 
TEZE ZA POSVETOVANJE O VZDRŽEVANJU IZMERE IN KATASTRA 
ZEMIJIŠČ 
l. Namen izmere in izdelave katastra zemljišč in njuno vzdrževanje. 
2, Predpisi, ki urojajo način izdelave izmere in katastra zemljišč in njune-
ga vzdrževanja v naši državi in izvajanje teh predpisov. 
3. stanje izmere po posameznih republikah in pokrajinah in merila načrtov. 
4. Ugotavljanje katastrskega dohodka in namen za katerega se koristi vrla-
našnjih pogojih. 
5. Vzdrževanje izmere in katastra zemljišč - ujemanje stanja na geodetskih 
načrtih in v katastrskih operatih z dejanskim stanjem na terenu, ažurnost 
katastrskih operatov in fizično stanje obstoječih načrtov in katastrskih 
operatov. 
6. Obnova izmere in katastra zemljišč in preizkus pravilnosti registriranega 
stanja na načrtih in v katastrskih operatih vsako deseto leto, 
- 37 -
7" Podroc5j e s popisnim katastrom zemljišč in ::1j egovo vzdrževanje. 
Bo Uporabniki podatkov izmere in katastra zemljišč, prijavljanje in sprem-
ljanje dola drugih delovnih org.JJ1izacij s področja izmere s strani pris-
tojnih organov za geodetske zadeve. 
9. Veljavni dokumenti zn izvedbo sprememb v katastru zemljišč. 
10. Formiranje enotne evidence nepremičnin v naši državi, 
11. Geodetska dela pri urejanju nepremičnin v družbeni lastnini in urejanje 
uzurpacij na zemljiščih v družbeni lastnini. · 
12, Parcoladja zemljišč na nacionaliziranem področju in postopek pri razši-
ritvi gra.Jbenega okoliša, 
13 ,. Postopek pri vzdrževanju izmere v primerih spremembe rečnih tokov in od-
našanja oziroma nanašanja obalnega zemljišča, 
14, Izdelavo, in vzdrževanje katastrskih operatov na mehanografski način, 
15, Upravno takse za uporabo podatkov izmere in katastra zemljišč in druge 
oblike plačil geodetskih storitev, ki jih uporabljajo upravni organi pri-,. 
stojni za geodetske zadeve. 
16 0 Kadri pri vzdrževanju izmere in katastra zemljišč in delovna oprema. 
B.K. 
POSVErJ:OV.ANJE O KARTOGRJ1FIJI 
ClJjavljamo to~e 1 za posvetovanje o kartografiji, ki bo predvidoma v jeseni 
1971 
I ~. Geodetski načrti -----
\ a) Izbiro.. najustreznejših osnovnih meril izmere glede na namen uporabe 
b) vsebina geodetskih načrtov 
o) Gene:ralizad.ja vsebine geodetskih načrtov glede na namen njihove uporabe 
v ostalih tehničnih vejah -· planiranje, projektiranje, statistika itdo 
d) Metode, instrumenti in pribor za lrn.rtiranje, kakor tudi novi materiali, 
ki se uporabljajo pri izdelavi originalov 
e) Reprodukcija - nove metode. 
- 38 ~ 
II - Državna karta 1:5000 in 1:10,000 
a) Podloge - uporaba načrtov večjih meril za izdelavo državne karte 
b) Uporaba podlog državne karte in njena natančnost pri kartiranju ele-
mentov specialnih kart t,j. njena uporaua v gospodarstvu. 
III - Karta 1: 25,000 
a) Vsebina karte 1:25,000 
b) Natančnost karte 1;25,000 in njena uporaba pri kartiranju elementov te-
matskih kart 
c) Karte manj ših meril od 1:25.000 
d) Način dobivanja podlog za te karte iz večjih meril 
e) Generalizacija vsebine pri prehodu iz večjih na manjša 
f) Uporaba teh kart v gospodarstvu, 
IV - Splošne geografske karte 
a) Izbira projekcij za te karte 
b) Merila, v katerih se izdelujejo te karte 
o) Generalizacija vsebine pri prehodLl na druga merila 
d) Način upodabljanja posameznih elementov r:..a kartah 
merila 
c) Uporabljanje osnov splošnih geografskih kart pri kartiranju posebnih 
pojavov t.j. pri izdelavi tematskih kart, 
V - Avtomatizacija kartografskih del 
a) Dosežki v svetu in možnosti uporabe p:ci naso 
b) Instrumenti in orodje pri izdelavi kart 
c) Novi postopki in metode dela 
d) Reprodukcije kart• 
VI - Sodobne tematske karte 
-------. 
a)· Uporaba geodetskih podlog - načrtov in kart kot osnova za kartiranje poseb-
nih poj _.,vov pri izdelavi tematskih kart 
b) Metode kartiranja posebne vsebine pri tematskih kartah 
- 39 -
c) Specialne pomorske karte 
d) Izbira projekcije, razdelitev na liste in vsebina pomo1°skih kart. 
VII - Šolske karte 
a) Atlasne karte - atlasi 
b) Zidne splošno geografske in druge karte, 
VIII - Nacionalni atlas 
Firma KERN & CO., AARAU je izrazito podjetje s 
področja optične in finomehanične industrije, ki 
z velikim uspehom združuje področje precizne me-
hanike, optike, elektronike in fizike z možnost-
jo uporabe laserja. Firma je lansko leto praznova-
la 150 letnico svojega obstoja. 
Sedanji proizvodni program zajema naslednje proizvodne skupine 
- geodetske in fotogrametrijske instrumente 
- elektronske daljinomere 
- tehnično risalno orodje 
- objektive za kinokamere in fotoaparate ter 
projektorje 
- optične instrumente za vojaške namene 
- civilne daljnoglede, panoramske daljnogle-
de in stereomikroskope 
- specialne instrumente in optiko za vključe­
vanje v orodne stroje 
HIRMfS 
Zastopnik za Jugoslavijo 
HERMES, Ljubljana - Moša Pijade 27 
Predstavništva: Beograd - General Ždanova 4 
Sarajevo - Kralja Tomislava l 
Skopje - Nikola Parapunova 55 
Zagreb - Draškoviceva 35 
1 1 
1 
' ' 
I ., 
/, 
' 1 
\ 
,,... 
y 
KNJI2NICA FGG 
J R 
BILTEN 
1970 
o o o ~c E G E, bon s/~ n : 1,~~~~~l!~!l!!il!IIHII 
\ P\e~le'<ln• t"• J) 
\ , i':'·''":1,d'f0=. _\ ~ h 
~:5-:~t.'¼.;r::§$ ~ ~ ---..-........1 
.J 
l1 
r! 
r 
~ \ 
1D r 
/ 
~ ' 
COBISS c