120
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz državnega zbora}. V zbornici po-slancov je prišla postava za odpravo tako imenovane rudne desetine (Bergfrohne) na vrsto. Ministerstvo je predložilo, naj se rudna desetina odpravi, namesto nje pa naj rudarji davek od čistega dohodka po 5 od sto gold. plačujejo. Zbornični odbor pa je napravil svoje predloge, po kterih 1) potrjuje odpravo rudne desetine, 2) dohodnina naj se po razmeri prve vrste kakor pri družin obrtnijah najviše s 5 od sto odloči, 3) naj se svobodna rudosledba (Freischurf) z davkom obloži, namreč za vsako leto z 20 gold. Ministerstvo in odbor sta soglasno predložila, naj ta postava velja za vse dežele našega cesarstva. Dr. Rechbauer (poslanec štajarski) se prvi oglasi, in ker je on vrstnik tiste od centralistne večine razločne stranke, ki se imenuje stranka „nemških autonomistov", odbija veljavo te postave za ??vse dežele", tedaj tudi za tiste (ogrsko, hrvaško itd.}, ki niso nadomestovane v državnem zboru. Na to se oglasi gosp. minister Schmerling in pravi, da bo vlada v razglasu te postave že razločila dežele, kterim se bo ta postava dala kot postava na ustavni poti dogotovljena, kterim pa le kot vladni ukaz. Pri glasovanji o veljavi te prve postave je po navadi zmagala centralistna stranka. Potem so se začeli pomenki o posamesnih oddelkih te postave in obveljali so gori omenjeni predlogi o d b or o vi. Zoper to, da se že zasledovanje po rudah obloži z davkom po 20 gold. na leto , je govoril poslanec koroški gosp. žl. Rosthom in dokazal, da ta davek bo škoda rudarstvu av-strijanskemu , pa tudi državi ne bo dosti dohodkov donesel. Ce je res , kakor se pravi — je rekel — zdaj v našem cesarstvu 14.000 takih rudoslednikov , pa jih vprihodnje ne bo tretjina ostala, če bo mogel vsak na leto 20 gold. plačevati zato, da enmalo brba po zemlji. — Tudi dr. To man je govoril zoper ta novi davek in sicer tako-le: ?)Kakor je poslanec koroški (Rosthorn) govoril zoper ta novi davek, tako moram tudi jez. Kakor na Koroškem , tako se tudi na Krajnskem rudari le bolj po malem; večidel sledijo po rudah manj premožni ljudje in si s tem prislužka iščejo; ako so najdli rudo, se združijo s kakim premožnim človekom , da se začne z večim kapitalom rudokopstvo. Na Krajnskem, zlasti na Gorenskem , bi še le prav bilo, da bi se premije plačevale takim, ki rude iščejo, ne pa, da se njih trud še z davkom oklada. Pri nas ni taka, kakor drugod, kjer pod zemljo ležijo bogati rudarski zakladi. Ce bo tedaj revniši človek zato, da sme po rudi slediti, moral še na leto 20 gold. davka le za rudosledbo plačevati, bo raji vse kopanje opustil in rudarija se bo zamorila že v prvem začetku". Ko je dr. To man si prizadjal dokazati, da zagovori, s kte-rimi odbor opravičuje ta novi davek, so le piškavi orehi, je razjasnil svoj dokaz z domačo skušnjo v okolici k o-čevski,   kjer premog kopljejo,   in sklenil s tem,   da po-
stave, ki nakladajo nov davek rudarijam, se ne dajo po enem kopitu ustanovljati, ampak treba je, da se gleda na razmere vsake dežele in po teh se le se snujejo novi rudarski zakoni. — Al kakor je glasovanje pokazalo, vse to dokazovanje ni nič pomagalo; večina poslancov je bila za ta davek, ki ga je odbor nasvetoval, čeravno bo napredku rudarstva v gotovo škodo, državi pa brez zdat-nega dobička. — Dalje je zbornica poslancov se posvetovala o tistih premembah, ki jih je zbornica gosposka sklenila o tiskarni postavi; nekterim premembam se je udala, nekterim pa ne. — V pondeljek je bila dosti živa pravda zastran davka za mošt, vino in meso. Ker je gosp. minister Plener vidil, da zbor ne bo potrdil njegove osnove, je obljubil po veliki noči drugačno osnovo tega davka zboru predložili. — Danes v sredo (9. t. m.) ima zbornica poslancov zadnjo sejo pred velikonočnimi prazniki; še le po veliki noči, 28. dan t. m. se bo snidel spet državni zbor in začel d n ar ne državne zadeve. Med tem časom se bojo že zgotovljeni predlogi izvoljenih dnarstvenih odsekov natisnili, da potem vsaki poslanec prejme svoj iztis.
—   Presvitli cesar so prišli 3. dan t. m. zjutraj spet na Dunaj nazaj in ob devetih so sprejeli gosp. nadvojvoda Rainer-a in Vilelma, pozneje gosp. ministre in drugo civilno in vojaško gospodo.
—    Ministerstvo dnarstva je ukazalo izrisati novo umetno podobo za papirnate desetice, da se kmali nove izdajo namesto sedanjih.
—   „Ost und VVest" bere v svojem 380. listu ostre pa skoz in skoz pravične levite razujzdanosti, s ktero „Donau-zeitung" v svojem 69. listu črni Slovane avstrijanske. Kako hudoben je ta časnik v tem listu, kaže vsaka vrstica, ki ignorira nalašč vse, kar so Slovani v nevarnih časih za Avstrijo storili, ko je frankobrodski zbor §§. 2. in 3. nemške ustave sklenil, — ko je laška prekucija svoj plamen širila že do Soče slovenske, — ko je v Debrečinu podiral madžarizem Avstrijo. Od vsega tega ne ve nič; al ker zdaj Slovani zahtevajo tudi za-se pravice, ki jih vživajo drugi narodi avstrijanski, in nič več, „Donauzei-tung" psuje vseskozi lojalne Slovane „fantaste", ^pun-tarje" itd. In kaj takega se pridržuje časnik, ki velja za ,5halbofficiela!! Sam Bog pomagaj Avstrii!
Hrvaško. Iz Zagreba. Kralj dvorna kancelija je ukazala pozvedbo, kako bi se dala železnica od Kartovca napraviti do morja ali v Reko, Senj ali kam drugam. Tudi je dvorna kancelija lastnike južne železnice nažgalar naj se ne obotavljajo dalje in brž dodelajo železnico iz Za-grebav Karlovec.
Cesko. Iz Prage. Naša gospodarska družba pretresa sedaj dve važne reči, namreč raz kose vanje zemlji* in pa občno deželno asekuracijo. Večina je o prvi zadevi za to, naj se svobodna razdelitev zemljiš (gruntov) le tG-liko omeji, da toliko zemlje vkup ostane, da more— glede na lastnosti zemlje in druge okoljšine — saj ena rodovina živeti od grunta in se za poljske dela dvoje konj rediti; raz-kosevanje zemljišč celo na drobno, bi napravilo veliko be-raštva. — Velika množica naših ljudi, ki so se pred več leti preselili v Ameriko, je prišlo te dni spet nazaj, ker niso mogli več prestati terpljenja, ki jih je zadevalo v vojski Amerikancov. — Ljubljencu češkega naroda g. dr. R i e g e r-u, ki je mlinarjev sin in sam tudi mlinar, je te dni 100 mlinarjev iz Češkega, poslalo pismo, v kterem mu kot svojemu „tovaršu in bratu1' svoje zaupanje in ljubezen razodevajo. — Slavni zgodovinar dr. Palackv je prejel od svojih časti-teljev krasno svetinjo.
Angležko. Iz Londona. Toliko blaga so že pripeljali skupaj za razstavo, da so delavci, ki ga razkladajo, eden drugemu na poti. Razstava se bo slovesno odprla z molitvijo, govori in muziko.