OKTOBER S Remigij 2 N RoženvemUa 3 P Dionižij 4 T Frančišek Asiš. 5 S Placid 6 č Brunon 7 P češč. R. v. + _8_S Brigita « F«, pobink. © 10 P Frančišek Borg. H T Mater. B. Dev. 12 S Kolumbov dan 13 č Edvard lf P Kalist + 15 J Terezija LOVENEC PRVI SLOVENSKI OST E AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja 8fi zmagel GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., EST SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsJ kajstakkjBi IK MAJBOL1 JPRlLJtJBI.JEH EL O VEN SE3 LIST y EDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, (NO.) 194. CHICAGO, ILL., PETEK, 7. OKTOBRA FRIDAY, OCTOBER 7, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL 3B bi bil v izpremenjenih razmerah njegov položaj nevzdiržen, se je Beneš odločil k resignaciji. — Razna znamenja kažejo, da bo sklenila Cehoslovaška prijateljsko zvezo z Nemčijo. — Beneš bil eden ustvarite-Ijev Cehoslovaške. Praga, Cehoslovaška. — Ed- Benešu, predsedniku Če- Joslovaške, je bilo po tragič- ln dogodkih zadnjih dni sko- "evzdržnp, da bi ostal še v ®v°jem uradu, in tako se je to Jedo odločil, da odstopi in ePusti svojemu mestu druge- možu, ki bo lahko tuje- "emsko politiko države narav-1 , v novo smer, kakor jo 1 svajo izpremenjene raz-ere in'okoliščine. ^Cehoslovaška bo morala svo-r-,.p0'^iko temeljito izpreme-m' namreč, da bo opustila svoje l!aslc fesnic Je dosedanje zveze in se "tonila na Nemčijo, ter je v ke v'Ci tud* izvršila prve kora- °bst ^ to Smer. Celi čas svojega Ca J>Ja Je bila trdna zavezni-bil „"anciJ'e i11 ravno Beneš je eden prvih zagovornikov te 7\r e in obenem tudi izrecen >otmk germanske ekspan- WTSt1' ^azumijivo Je> da je pet- a.lc 0ster trn v germanski 5e ' 111 Nemčija bi se gotovo bi prijazni la s češko, dokler neš stal tej na čelu. Kak Slev o,v ^^ Ujqv &°J1J0 naziji proti temu Hje U' Se je razvidelo iz zad- Hitlerjevega govora, v r,iacj..etri so se naravnost gro«- &a i 6 1)soyke proti nje'mu in "J® Hitler obkladal celo z rej lko»!" Izključeno je to- Wže bi zdaj Hitler z istim 0ja> .m sklepal kaka pogaja-Rak Je m°ral Beneš iti. 8ka n resn° misli Cehoslova-nj6 2 * Prijateljsko sodelova-edino ^''nčiji), __ in to je tudi ^ji, 'i ar ** Preostane po izbi 1 30 je doživela od stra-H*%!*«h velesil Vič iz raznih zveza KONČANA se jasno znamenj. st0pilaJe v r'Ovi vladi, ki je nabil »voJe 'mesto v sredo,do-dr. * Zlmanjega ministra *Unikalkoyski, dosedanji po. f Berlin Rimu in prej enkrat r,'su«etskih Nemcev, ;iljiltadta- ki je dal, dastvo Cehov in napove-fPod «Se bodo kmalu rešili Ctl° tudi 06 Judov"- 1» končajo i CGŽki listi sami nago- pohva- V- ost T GZi Z NemČiJ°- Ta" cil čiUu Noviny pri- Je p1 v kat°rem pravi, '«ko ^ kaznoval C oh osi o-zaraH; „ • njenega zaupa- 8 Francijo, priča- ija kn,- v 2vezc , u'ie Zrl • n-kajJ od "je. da bo stori-S: nann-01cr"polnoma naravne-' z V'da bo spri jate- ^^m ?ni "yes potov,o s težkim > r^al svoj urad, se /'(la jri1 ako se pomi- k!HetIeti, t mož skoraj cela tri Wa t) olajšave dolžnicam Olajšave v svrho predaje poljedelskih produktov. Washington, D. C. — Senator Borah se je v sredo izrazil, da obstoji možnost, da bo prihodnji kongres olajšal kreditne omejitve za tiste države, ki ne plačujejo Ameriki svojih obrokov na vojni dolg. Po ta-kozvanem Johnsonpvem zakonu je vsako posojilo takim državam prepovedano. Za olajšanje doseaanjih omejitev bi bil povod v tem, da bi tuje-zemstv.o lahko kupovalo ameriške poljedelske produkte. Senator Lewis iz Ulinoisa pa je pri tem omenil, da se utegne prihodnji kongres pjonovno ba-viti s celotnim vprašanjem vojnih dplgov. -o-- ZGODOVINSKE DRAGULJE UKRADEL Laredo, Tex. — Na mednarodnem mostu so ameriške carinske oblasti prijele in preiskale nekega mladega Mehikanca, po imenu EL M. Cordova, ki je prišel iz Mehike, in pri njem so našle številne dragocenosti. Ugotovilp se je, da je aretiranec, kakor je pozneje sam priznal, or.opal narodni muzej v Mexico City. Resnična vrednost plena znaša le okrog $10,000, toda/ zgodovinska vrednost je mnogo višja. Dragulji, ki so jih našli pri njem, so namreč bili last mehiške cesarice Carlotte in njenega soproga, cesarja Maksimiljana. Carlotta, kakor znano iz zgodovine, je zblaznela, ko je bil usmrčen njen soprog, in je v takem stanju živela 60 let v Belgiji, do>-kler ni v letu 1927 umrla. -o- JEČARJEVA HČI IZPUSTILA DVA JETNIKA Lexington, N. C. — 22 let stara Lula B. Kimel ima usmiljeno srce in tako je izpustila iz okrajne ječe dva mlada jetnika, eden star 19, drugi 21 let. Ta čin ji je bil omogočen, ker je bil njen ,oče jetniški paznik in je tako lahko prišla do ključev. Očeta je ta dogodek tak,o potrl, da je "ponižan in užaljen čez mero", kakor je dejal, zaprosil, da se ga odpusti od službe. Še prej pa je svojo lastno hčer, ki j& napravila to pomoto, zaprl v ječo, "da se zadosti pravičnosti". Po pobegu omenjenih dveh jetnikov je bilo v okolici izvršenih število roparskih napadov, pri čemer je bil neki moški tudi ubit, in tako bosta oba zdaj povrhu obtožena še umora. Sovjetska vlada pretrgala pogodbo s Francijo. Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada je po enem tukajšnjih listov zadnji torek napol uradno objavila, da je zavezniška pogodba med Francijo in Rusijo kpnčana, in da se torej sovjetska Rusija ne smatra več zaveznicam Francije. List v svojem izvajanju sarkastično vpraša, kako vrednost ima sploh beseda Francije in kak pomen bi imel paxt mea Rusijo in med njp, ko je Francija raztrgala svoj pakt s Čeho-slovaško, kateri je bil še bolj močen, in to v trenotku, ko je bila Cehoslovaška v nevarnosti napada. Kazen za ta njen čin, napoveduje list, bo zadel Francijo s tem, da bo ostala popolnoma osamljena. -o- POGAJANJA ZA PODMEST-NI TUNEL Chicago, 111. — Tukajšnje mesto utegne končno vendarle dobiti podzemski tunel za promet po dolgem pogajanju in odlašanju. Gre le za to, da federalna vlada prispeva zanj 14 milijonov dolarjev, in je upati, da bo ta prispevek naklonjen, ko se je zadnji torek izpolnil eden tozadevnih pogojev, namreč, da so se prevozne družbe, cestna in nadulična, obvezale, da bodo uporabljale tunel za svoj pro'met. V sredo se je odpeljala v Washington deputa-cija 100 oseb, da izposluje o-menjeni federalni prispevek od notranjega tajnika, Ickesa. -o- ŠVICA OVIRA JUDOM VSTOP Bern, Švica. — Švicarska vlada je zadnji torek odredila, da morajo imeti Judje, ki pridejo iz Nemčije, švicarsko vi-zo na svojem potnem listu,pre-dno jim bo dovoljen vstop v državo. Naval Judov je postal namreč tako obsežen, da se je Švica čutila prisiljeno, da kaj ukrene.- Obenem je opozorila Jude, da jim sme služiti Švica le kot prehodna dežela, ter da ne smejo ostati v njej. PREMEMBE V ČEŠKI VLADI Praga, Cehoslovaška. — Kljub krizi, ki jo Cehoslovaška preživlja vsled pritiska od zunaj, se stari spor med Cehi in Slovaki nikakor ni polegel, marveč grozi zavzeti še resnejši obseg. Da Slovake nekoliko pomiri, je min. predsednik Syrovy zadnji torek izvršil velike izpremembe v svoji vladi in je v njej dal Slovakom tri mesta. Bržkone pa jih s tem ne bo zadovoljil, ker ti zahtevajo popolno avtonomijo. krizemjveta — Tokio, Japonska. — Zunanje ministerstvo je v torek objavilo, da je bil imenovan novim ppslanikom v Zed. državah K. Horinouchi, dosedanji zunanji podminister. Sedanji poslanik Sailjo je bil odpoklican zaradi slabega zdravja. — Rim, Italija. — Vodja simfonijskega orkestra, Tosca-nini, je zadnji torek odpotoval v Zed. države preko Francije. Pred par dnevi se je poročalo, da mu je fašistična vlada vzela njegov potni list, ker ni dosti navdušen fašiŠ?. — Perpignan, Francija. — S španskim bolniškim vlakom se je pripeljalo semkaj zadnji torek 181 ranjenih tujezem-skih prostovoljcev iz vladne Španije. Med njimi je tudi večje število Amerikancev. --o- POMIRITEV V AVTOMOBILSKI UNIJI Washington, D. C. — Na posredovanje načelnika CIO, Johna Lewisa, se je končno dosegi/) po'mirjenje v notranjem sporu avtomobilske unije.Predsednik Martin in drugi člani odbora so namreč pristali na to, da se sprejmejo nazaj štirje uradniki, ki so bili prej izključeni pod obdolžb.o komunističnih tendenc. -o- STAVKA NA ŽELEZNICI KONČANA Chicago, 111. — Na North Shore so ponovno pričeli voziti vlaki ta četrtek zjutraj ob 4:01. Med družbo in unijskimi železničarji se je namreč dosegel sporazum, s čimer se je končala stavka, ki je trajala predsednikov APEL Roosevelt pozval del. federacijo, naj sklene mir z nasprotno organizacijo, CIO. Houston, Tex. — Predsednik Roosevelt sam se je osebno o-brnil na delavstvo, naj preneha s svojim notranjim medsebojnim bojem in se združi. Izrazil je ta apel v pismu, ki ga je poslal predsedniku delavske federacije, Wm. Greenu, ob otvoritvi letne konvencije federacije, katera se vrši v tem mestu. V svojem pismu je predsednik dejal: "Upam se izraziti nado, da bo konvencija pustila odprta vsak dohod k miru in napredku v zadevah organiziranega delavstva v Zed. državah. Ako morejo voditelji organiziranega delavstva doseči in obdržati mir med posameznimi mnenji in strujami med delavstvom samim, bo to v veliki meri zvišalo prestiž delavstva v deželi in bo preprečilo reakcijo, ki drugače grozi škodovati delavstvu samemu". Na ta pametni apel je neka unija takoj stavila resolucijo, v kateri se zahteva, da se obnove pogajanja s CIO in da fe iz Jugoslavije Strašna eksplozija kisika v ruški tvornici, ki je poleg druge škode zahtevala tudi človeške žrtve. — Pod Sv. Katarino so roparji napadli duhovnika. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti. Posledice eksplozije v Rušah Ruše', 15. sept. — Včeraj dobro uro pred poldnevo'm, se je v tukajšnji tvornici za dušik pripetila huda nesreča, ki je zahtevala človeško življenje, druga žrtev pa leži zelo poškodovana v mariborski bolnišnici. V usodnem času sta bila med drugimi delavci v tvornici zaposlena 40 letni Hinko Ditmajer in 41 letni Ivan Strnad in sicer v objektu za polnjenje kisika. Iz neznanega vzroka je s silno detonacijo nenadoma eksplodiral jekleni valj, ki ga polnijo s kisikom. Posledice so bile strašne: strahovit zračni pritisk je oba delavca vrgel ob steno, kjer sta Obležala. Ivan Strnad je bil takoj mrtev, dočim je Ditmajer še- kazal znake življenja. Nemi'dno so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer. se., zdravniki trudijo, da mu rešijo življenje. Nesrečnež ima zlomljeni 111 Je obe roki in nogi in je njegovo stanje zelo resno. sta mu pustila, le za denar jima je bilo in za srebrninp. Tudi brevh sta preiskala; ko v njem nista našla bankovcev, sta ga vrnila z vsemi podobicami vred. -o--t Mcderni delavski dom V Celju so v nedeljo »18. septembra slovesno otvorili in blagoslovili moderni delavski dom. Delavski dom stoji poleg mestne elektrarne na Vrazovem trgu. Je to trinadstropna stavba s 5420 kubičnimi metri zidane prostornine, katera je stala dva milijona 800.000 di~ narjev. ^ --o- Smrtna kosa V objektu je bilo ob času , .. . •■,,.., "i eksplozije še več drugih de-deraciia prizna industrij alni, . ... v., .. . , , .lavcev, ki se jim je posrečilo, unijonizem, za katerega se po-1, „ v.,. . T _ ; da so se pravočasno rešili na 'prosto. Eksplozija je bila tako silna, da je ,-odnesla tudi streho v zrak, poleg tega je bil tudi zid močno ppškodovan. Seveda je tudi razneslo vso i napravo za polnjenje ganja Lewis. -o- SUHAČI IMAJO SVOJO LISTO Chicago, 111. — Prohibicij-ska stranka je vložila listo svojih kandidatov za okrajne ura- Šksoda še ni precenjena, je pa V Višnji gori je umrla Ana Groznik. — V mariborski bol-rfici je umrl Ivan Legiša, upokojeni železničar star 68 let. — V Mozirju v Savinjski doli-umrl Jakob Stradovnik, žendarmerijski narednik v pokoju star 51 let. -iO'- Napajališče V Ponikvah pri Dobrepolju de zadnji torek. Lista je bila sprejeta in bo natisnjena na glasovnico, kljub temu, da je stranka predi,ožila le okrog 5000 podpisov, dočim jih zakon zahteva nad 100,000,namreč 5 do 8 odstotkov vseh glasov, oddanih pri zadnjih splošnih volitvah. Ker pa občinstvo ni protestiralo, kajti ve se itak, da stranka ne bo nikamor prišla, se ji je lista dovolila. precejšnja. Vest o tragičnem dogodku se je hitro razširila po Mariboru in v zvezi s tem so se že začele širiti razne falitastične vesti, ki pa so bile brez podlage. Ostali /objekti niso bili poškodovani, na nekaterih bliž- so pričeli graditi vaško napajališče in vodnjak, za kar je dala banovina 50.000 dinarjev. Napajališče bo vseb,ovalo okoli 300 kubičnih metrfov vode in bo ob enem služilo za kisika, j rezervoar tamošnjemu gasilnemu društvu v primeru požara. -o- Nezgoda Ko sta se 18 letni mehaniški vajenec Hinko Hotko iz Škofije vasi in 33 letni pekovski mojster Javornik peljala z motornim kolesom iz Vitanja proti Konjicam, sta na nekem o- njih je le razbilo šipe, tako da!strem ovinku zavozila z mo- od 16. avgusta, da so tračnice zarjavele in jih je skoraj že prerastla trava. ?®Jtti iti im m« °SVetil akupnp s po-h asarykpm svoje delo ljubljeni Ce- J° gradil SVetovno v°i-11 v inozemstvu te- RAZDEJANJE PO ORKANU melj za njo in, ko se je ideja uresničila, je vršil delo zun. ministra v novi državi, dokler ni po Masarykovi smrti pred tremi leti postal njen predsednik. Stavil je vse v prijateljstvo s Francijo, toda prijatelji so ga v odločilnem trenotku zapustili. Potrebnega bo več mesecev dela, da se bo popravila škoda, ki jo je napravil v par urah dtvji orkan, kateri je razsajal pred par tedni po vzhodnih državah. Slika kaže razdejanje v mestu Pocasset, Mass., in stotine drugih krajev je zadela enaka usoda. Človeških žrtev je bilo skupno do 500. tvornica obratuje v polnem obsegu z izjemo objekta za polnjenje kisika. Pokojni Strnad je zapustil ženp in tri otroke. Oba delavca sta bila že več let zaposlena v omenjeni tvornici in sta bila znana kot pridna in vestna moža, ki sta bila vedno na svojem mestu. -o- Napaden duhovnik Ljubljana, 14. sept. — Neki duhovnik se je v torek napotil k Sv. Katarini nad Medvodami, obiskat ondotnega župnika, svojega prijatelja. Z brevir-jem v roki se je dvignil že visoko v hrib, ko sta ga -na samotni poti v gozdu pričakala dva človeka, stara 20—30 let. Planila sta nanj in ga podrla na tla. Ker se gospod ni branil, sta mu hladnokrvno iz žepov pobrala srebrno uro z verižico, denarnico s 85 din in, listnico. Ta je bila sicer debelej-1 ša, navidez napolnjena z bankovci, ni pa bilo v njej nika-kega denarja. Odvzela sta mu tudi — zavojček bonbonov. Sicer sta se pa "obzirno" obnašala : nista ga udarila; vrnila sta mu vse legitimacije, pisma in druge papirje; tudi denarnico z enim dinarjem drobiža sta mu dala nazaj; vse drugo tornim kolesom v kup gramoza, da se je vpzilo prevrnilo v Jarek. Oba sta bila močno poškodovana in so ju morali odpeljati v celjsko bolnico. -p- Jamski voziček ga poškodoval V Zabukovci, tako poročajo iz Celja, je padel jamski voziček napolnjen s prempgom na rudarja Martina Vebra iz Vrbja in ga močno poškodoval. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V.Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55_______ 100 $ 5.00_______ 200 $ 7.20........ 300 $10.00________ 420 $11.65________ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50______ 100 $ 12.25______ 200 $ 30.00_______ 500 $ 57.00______1000 $112.50________2000 $167.50________3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.60 pošljite _____________$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite -.......-.....$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We«ž Cermak Road CHICAGO, ILL. Z 'AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 7. oktobra 1938 Amerikanski Slovenec ■ji in najstarejši tloventJU v list v Ameriki. Ustanovljen leta XM1( Izhaja vsak dan razon nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tinka: pDINOST PUBLISHING GO.> Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago „ Telefom CANAL 5544 Naročnina j .$5.00 „ 2.50 - 1.50 Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo k to _$6.00 Za pol leta _3.00 Za četrt leta___1.75 ]PoS»trt*zi& številka _ 3c The first and the Oldest gZo?ene jsieiospaper in Amerikk, Established 1891. - Issued daily, except Sunday* Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subocription: For one year-- For half a year -— For three months _$5.00 — 2.50 _ X-SG Chicago, Canada and Europe: For one year --$6.00 For half a year----3.00 For three months -— 1.75 Single copy---3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —■ Rokopisov w«d-ništvo ne vrača.' Entered as second class matter November 10, 1925, at the post offica at Chicago, IllinčHs, under the Act of March 3, 1879. O rasti in umiranju narodov veliki dom, v katerem bi mogli v miru preživljati svoja stara leta. Ko so Francozi začeli uveljavljati svoj položaj v svetu, tedaj so bili Angleži že notranje ustaljeni, imeli so že svojo posebno obliko vladavine, ki ji pravimo še danes "angleška demokracija" in ki so jo v glavnem ohranili do današnjih dni. Angleži so bili zrelejši od mlajših Francozov, preudarnejši, zato so se tudi znali v tedanjem svetu boljše uveljaviti. Toda počasi je dozoreval tudi francoski narod in si tekom časa zagotovil prav zaviden položaj med narodi Evrope. Kakor so Francozi šele nekako sto let za Angleži resno posegli v evropsko zgodovino, prav tako je tudi nemški narod šele kakih sto let za francoskim z vso odločnostjo posegel v dogajanja v Evropi. Tako lahko rečemo, da je starostna razlika med Angleži in Francozi približno enaka starostni razliki med Nemci in Francozi. To je za nas važna ugotovitev in kdor se bo hotel poglobiti v razmišljanja na podlagi tega dognanja, bo z lahkoto našel odgovor na marsikatero navidezno nerazumljivo vprašanje in bo mogel tudi s precejšno gotovostjo presoditi, kako se bo razvijal položaj v Evropi v dogledni bodočnosti. Da bi bila slika kolikor toliko celotna, bo treba k našim opazovanjem pritegniti še skupino najmlajših evropskih narodov — to so Slovani. O tem pa se bomo pogovarjali drugič, če nas ne prehitijo važnejši dogodki. Precej dolgo je že tega, kar smo na tem mestu razmišljali o tem zanimivem vprašanju. Val dogodkov nas je z vso silo potegnil v vrtinec vsakdanjosti, da za podobna razmišljanja nismo našli ne časa, ne prostora. Saj tudi trenutno ni ravno primeren čas, da bi se človek ukvarjal s filozofskimi vprašanji, a vendar smo mnenja, da včasih kratek oddih dobro de in da prav nič ne bo škodilo, če po-vedemo naše bralce za nekaj trenutkov v mirni svet zgodovinskega opazovanja, ki nam je ravno v dobi hitrostnih rekordov tako dobrodošel in v stanu, da vsaj za kratek; čas pomiri razdražene živce. Rekli smo, da so narodi v svoji celoti žive tvorbe, ki preživljajo svojo mladost, svojo moško dobo in svojo starost, z vsemi lepotami in napakami prav podobno kakor posamezen človek svoje življenje od rojstva do smrti. Pa poglejmo danes na nekaterih primerih, če se ta naša trdi-tem ujema z resničnostjo. Ne bomo posegali predaleč na- j zaj v sivo dobo zgodovine, ker bi s tem mogoče lahko spra-1 vili kakega bralca v zadrego. Moj Bog, vsakdo nima priložnosti hoditi leta in leta v šole, da bi kaj več izvedel o preteklosti evropskih narodov. Zato se bomo v" svojih opazovanjih omejili samo na nekaj narodov, ki jih boljše ali slabše poznajo vsi naši bralci. Poglejmo si najprej Angleže. To je narod, ki danes obvlada malo da ne polovico sveta, v resnici pa prav za prav vrši kontrolo nad življenjem vseh narodov. Kako je to mogoče, da borih 60 milijonov Britancev dejansko nadzira ves svet? Po našem mnenju je to pač narod v zreli moški dobi. Rekli smo, da je v tej dobi v glavnem konec osvajanja, vse stremljenje je odslej usmerjeno za tem, da se ohranijo pridobitve nekdanjih borb. — Angležem je bila usoda naklonjena: postavila jih je na prostor, kjer so se mogli svobodno in nemoteno.razvijati. Okoli in okoli Britanije pljuska morje in morje pomeni široko cesto v svet. Boste rekli: Tudi okoli Italije je veliko morja in i prav tako okoli Španije ali Grčije — in vendar nobeden teh narodov danes ne pomeni toliko v svetu kakor Angleži. Res je! A ravno to potrjuje našo misel o rasti in umiranju narodov. Pred davnimi stoletji, pred več kakor dva tisoč leti so bili Grki v tedanjem svetu na svoj način nekaj podobnega kakor Angleži v naši dobi. Iz nepoznanega, malega in mladega narodiča so zrasli v mogočen in vpliven narod moške dobe, dokler se niso začeli starati in odstopati svoje mesto na svetovnem odru mlajšim narodom. Ni mogoče na tem majhnem prostorčku naštevati vseh narodov in narodičev, ki so prihajali in odhajali, rasli in umirali. Naj omenimo samo Rimljane, ki so pobrali dediščino starih Grkov in je niso znali preveč dobro upravljati. Ko so se Rimljani postarali, so prihrumela s severa krdela mladih, svežih, napol divjih narodov in posedla njihovo zemljo. In pozneje je bilo treba dolgih stoletij, preden so ti mladi narodi dorasli v mladeniško in moško dobo ter končno ustvarili današnje italijansko cesarstvo. — In spomnimo se mimogrede Špancev, ki so bili pred dobrimi štiristo leti še na višku svojih moči. Krištof Kolumb je pod špansko zastavo odkrival Ameriko in Španci so najprej posedli to novo bogato deželo. Pa so se začeli starati, mogoče zaradi obilja in bogastva nekoliko prehitro, in že se je pojavil mlad, krepak tekmec — Angleži, ki so začeli trgati kos za kosom bogate posesti ostarelemu španskemu narodu. In danes so Španci samo še igračka velesil, ki na njihovem oslabelem narodnem telesu merijo svoje moči. Razmeroma kasno je odločilno posegel v zgodovino francoski narod. Saj še ni dolgo tega, kar so med našimi judmi legle zadnje priče Napoleonovih dni v grob. V najem narodu živi še vse polno fipom'inov na to dobo, ki je pomenila za francoski narod največji razmah njegovih notranjih sil in njegove mladeniške razsipnosti. Tedaj so Francozi preživljali svojo mladeniško dobo, nekam prešerno in objestno, tedaj so si začeli zavestno graditi svoj 8BS HM SPOMINI NA MEDENO NEDELJO So. Chicago, lil. Tako lepe "medene nedelje" že nekaj let nismo imeli, kot je bila letošnja. Že par tednov poprej je naš list Amerikanski Slovenec v kratkih dopisih vabil rojake od blizu in daleč, naj & združijo skupaj v Leni,on tu pri Mariji Pomag-aj v nedeljo 2. oktobra. V teh dopisih in vabilih so prijatelji le-montskega čebelarja opozarjali na letošnjo dobijo medeno leto in pripovedali, kako pridne so bile marljive čebelice, ki so nanosile sladkega medenega nektara za več kot 2000 funtov. To je bilo dela za majhne živaiice. Ce pomislimo kako majhne so te, .muham podobne živaiice, se moramo zares čuditi, da so toliko znesle skupaj. Učenjaki so izračunali, da pomeni kozarec medu celih 37.500 milj poti za eno čebelico, ki jo mora preleteti, predno nabere kozarček 'medu. — Poglejmo še dalje, kaj pravi učenjak C. B. Gojoderham: Čebela tehta približno pettisočinko funta in pri 'vsakokratnem izletu iz panja prinese medu v panj nekako polovico svoje lastne teže. Če torej hoče nabrati funt medu, so mora vrniti v panj približno desettisoč-krat. Pri rem, to moramo tudi pomisliti, da sok, ki ga prinese v panj, izgubi z izhlapevanjem nekako polovico svoje teže. Če torej vse tp premišljujemo sedaj, ko gledamo doma rteklenic,o medu, katero smo srečno prinesli z nedeljskega piknika v Lemontu in če računamo, da preleti čebela pri vsakokratnem poletu za medom povprečno skoro tri milje, koliko časa jo vzame, da preleti tistih 37.500 milj, predno je nabrala toliko kozarcev medu, kot smo ga videli v nedeljo na lemontskem hribu. Res, da ni ves ta med nabrala samo ena čebelica, ker bi nikakor ne zmogla tolikega dela, kajti poslušajte dalje, kaj pravijo zvedeni opazovalci čebel: To pravijo, da čebelica, ki jo zadene usoda, da se zleže v poletnem času, živi samo nekako šest tednov. To pa vsled silnega napora, ki ga imajo pri nabiranju medu. One čebelice, ki se zležejo koncem poletja, ko je že sezona nabiranja medu pri kraju, imajo daljše življenje, te žive povprečno po 7 'mesecev. To pa zato, ker v zimskih mesecih se t>oliko ne mučijo. Lepo doma so v panjih in počivajo ter uživajo sad ne toliko svojega, pač pa sad truda svojih sosestric, katere s/o v težkem delu omagale. Čistijo hišo, (panj) in skrbijo za zalego, kolikor je je še preostalo. Z medom se pa ne gostijo tako kot bi kdo mislil, am'pak ga prav po malem uživajo, kot bi vedele, da požrešnost ni baš najlepša niti za čebelice. Svoji kraljici se pridejo od časa do časa poklonit, kateri strežejo za to odbrane strežnice, da bi ničesar ne pogrešala. Kraljica je pa vesela svoje družine, po-nosnp stopa po svoji palači (panju) in kjer vidi izpraznjeno luknjico v satovju, znese vanjo jajčece za novo čebeli, co, ki naj nadomesti one, ki so pomrle. Tako čakajo čebelice pomladi, ko se zopet prične težavno del,o nabiranja sladkega nektarja, katero ne pozna oddiha. Ko sem ravno pri čebelicah, sem se spomnil na nekaj, na kar me je topozoril za vse skrbni lemontski čebelar č. g. Fa-ther John. Rekel je, da je bila pomota v onem dopisu, ki je bil izšel izpod peresa J. Horvata iz Clevelanda, O. v Amer. Slovencu z dnem 2. septembra. G. Horvat namreč poroča v onem dopisu, da je bil navzoč v Lemontu ravno tedaj, ko je g. čebelar stavil v panj "kraljico" (matico) iz "Italije". G. čebelar mi je sedaj omenil naj to poročilo v toliko popravim, da "kraljica" (matica) ni bila iz Italije, ampak to je dobil kot dar od priznanega in svetovno znanega slovenskega velečebelarja na Gorenjskem v Jugoslaviji, g. Janeza Stergarja, ki ima sloveče vzgojevališče 'kraljic' (matic) in je poslal kar 29 takih kraljic, katere je g. čebelar dejal med amerikanske čebele. Sedaj, ko sem to povedal, se pa lahko z.opet vrnem na medena piknik. Ko smo se pripeljali iz So. Chicage z Mr. Johnom Golobom z Ave. M v Lemont, smo se ustavili kot ponavadi pri "Finžgarju". Zastonj sem1 se oziral za medom v Finžgarjevi dvorani. "Vse so znesli na hrib, mene pa pustili tukaj", mi je potožil g. Kpbal, ki upravlja romarsko hišico in je imel ta dan polne roke dela, da je postregel številnim romarjem in romaricam z o-kusnim kosilom, vmes je pa še prodajal prav lep koledar "Ave Maria" za leto 1939. Ko-iiko je prodal ne vem,kajti jaz sem se podal na hrib, kjer je bilo že vse polno medenih sladokuscev, ki so se naslajali ob pogledu na krasno razstavljen med, kateri je stal tam kar v treh skupinah. Joj, toliko medu pa res še nisem videl skupaj v svojem življenju. "Iz tega medu tukaj, bi se pa dala napraviti velikanska medena potica", sem nekomu pripomnil, pa ne vem če me je slišal in sploh razumel, ker je buljil v tisto "železnico" ki je "srečo" vozila, pa ni menda nič zadel. — Ja, poleg medu seveda ni manjkalo medenih potic in medenih "keksov", katerim smo v starem kraju rekli "lecte". Joj in kakšne oblike so imeli, kar na izbiro je bila zastopana vsa mlada perutnina, vsakovrstne barve. Pa še medene konjičke so imeli in osličke, na dveh nogah. Ne bpdi len, sem tudi jaz enega kupil, pa sem imel z njim nesrečo, vso pot do doma. 2e tam na hribu je bila težava, k;) nisem mogel dobiti primerne škatlje. Tako se mu je že tam odlo'iriil rep, katerega smo kar tam pojedli v štirih. Predno sem se spravil v mašino, je odpadla zadnja noga in ko sem prišel domov še prva. Takoj sem sklenil, da take živali več ne bo'm kupoval na medenem pikniku; samo "trubel" sem imel z njim. Drugič se bom raje založil z medom, žejo si bom pa gasil z medico. — Da, res, medica. Na to bi pa že skoro pozabil. Enkrat sem meinda omenil, da bo medice toliko, da jo bodo imeli vsi dovolj. Zato sem si rekel, da se jo boTri napil predno odidem domov. Na, pa tem imel shiolo. Ravno da sem ujel še 'en glažek, drugo je že vse steklo po grlih številnih sladkopivcev. Jim prav nič ne zamerim, kajti 'medica je bila izvrstna. — Živeli stari Slovani, ki so si z medico sladili svoje grenko življenje! — Predno končam meje spomine, bom še omenil, da sem za vse dx'uge mislil, na tem pikniku, na sebe pa pozabil. Vsem, ki so naročili sem prinesel med, za sebe pa ne. Kaj bo, če me stisne kak prehlad? Samo pelin, katerega sem avgusta meseca požel in ga posušil za čaj, ne vem, če bo dov,olj sladak. Sicer pa, tolažim se s tem, da imam dobre sosede, ki radi pomagajo z dobrimi nasveti. Tako se bo že kako ukrenilo. Vsem u-deležencem medenega piknika, zlasti s katerimi sem imel prilikp govoriti,pa prisrčen pozdrav in drugo leto, če Bog da zdravje, se bomo zopet videli na medenem pikniku. * Ncvinar -o- PAR NOVIC S FARMARSKE NASELBINE Willard,, Wis. Mr. Jos. Perme, kateri je bil delj časa v bolnišnici, je sedaj zopet doma in zdravje se mu povoljno obrača na bolje. LTpa-mb, da skoro popolnoma okreva, kar mu tudi vsi želimo. Zanimanje za "bazar" je veliko in vse kaže, da bo vse v splošno zadovoljnost. Trinajst ur niš, pobožnost se bo vršila v nedeljo 9. oktobra, katero bo vodil č. g. Rev. Aleksander Urankar, župnik od sv. Štefana v Chicago, 111. — Rojakom izven Willarda se neznanja, da bo prva maša v nedeljo ob 9 uri, druga ob 11 uri. — Pozdrav vsem. Ludwig Perushek Dogodki Sžorcnd p» Ameriki OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 3, DSD. La Salle, lil. Članstvo gori omenjenega društva se vabi, da se udeleži društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. oktobra v navadnih prostorih. — Ob enem se naznanja vsem članom in članicam, da društvene veselice ne bo 9. oktobra kot je bilo to sklenjeno na seji 11. septembra in to zaradi važnega vzroka. Želja vašega predsednika J'e, da glede tega pridete vsi na društveno sejo. Vsak član J in članica pa plača po $1.00 v društveno blagajno za kritje stroškov. _ Prijazen bratski pozdrav! Ant. štrukel, preds. Jugoslovanska proslava Chicago, 111. — Na seji pripravljalnega odbora za pi'os!a" vo takoimenovanega dneva "Ujedinjenja" in ob enem slovesna proslava 20 letnice Kraljevine Jugoslavije, je bilo določeno, da se ta praznuje drugo nedeljo v decembru, to 3® 11. decembra v Havli&k-Tf Auditoriju na 26. cesti Lawndale Ave. Na to proslavo se že sedaj opozarja vse roja ke Jugoslovane. Nov grob Barberton, O. — Tukaj J® izdihnil svojo dušo mladem® Frank Šega, v starosti 22 le< Pokojni je bil vse življenje pohabljen in ga je Eog rešil «a' daljnega trpljenja. Njegov Pogreb se je vršil iz tukajš« slovenske cerkve Srca Jezuf' vega na pokopališče sv. Nesreča v rudni!;.u Oak Creek, Colo. — ?rf kratkim je bil med delom v tukajšnjem premogovniku P nesreči ubit rojak Anton goj, v starosti 60 let. Doma J bil blizu St. Petra v z*3*^ ncJrri ozemlju. Bil je še in ne zapušča tu nikakih rodnikov. Šola mcderne umetnosti Cleveland, O. — S oktobrom je pričel poduk goslovanske šole moderne metnosti pod pokrovitelji Slov. nar. doma. Pouk vodi ^ mači slovenski umetnik Perushek. Zaspanj!e. — A: "Kdaj vstajaš, prijatelj ?" B: "Ko posijejo prvi solnčni žarki v mojo Spalnico". A: "Tako zgodaj?" B: "Saj ni tako huao. V mojo spalnico posije soince šele opoldne." Nič ne de. — Oče pride vprašat profesorja, kako napreduje njegov sinko. Profesor: Drugače še gre, samo v zemljepisu je bolj slab." "Nič ne de, saj tako nimamo denarja 5„a potovanje/' NAJVIŠJI KONGRES V Švici je zdaj mnogo ^ gresfov. V Curihu F za zgodovinsko znanost m Jj nem kongres 7. a živinozdrs ke. Fiziološki kpngres „j Jungfrau pa z viška £iec „9 vse druge kongrese, saj Je višini 4000 metrov. Ondi zbralo vec ko 100 naj^ ših fiziologov (ki sf) PreJ rovali v Curihu), da si P ^ bijo novih skušenj za ' so gijo velikih višav". .<0i>< obravnavali dihanje, krv"1 tok, sestavo krvnih telesc ^ "e več drugih vprušanj. do predvsem koristila sU cem. Zato so na osebnosti nemškega, 11 . p skega, italijanskega in s skpga letalstva. ! r Snu beC' Zavrnila ga je. — _ M'eoSpo- "Ali bi se kaj veselili' f ^ dična Vida, če bi jaz ^ stala mico prosil, da bi PoS ja tašča?" Vida: "Seveda bi se;„ imela le še kako sestro ce ČESEN-PETRŠILJ pomoč zi VISOK KRVNI PRlTlSfs,d« $ Zdravniška imročlla pravijo, da iesnov-petriiljskl koncentrat, tvori dvojno <1«'ov piJflU zni zanju visokwn krvnika pritiska. Prvi«, .lclujo, dii im razrahljajo otrje"0 »',»• konča nil prepreči razkrajanj« odpadkov v črevesju, kar je pomoini vzrok ku<«, w . pritisk. I):i dobite koncentriran .'(-sen in pctrMlj v oliliki brez duha in brez o» tjjd •>" »njte svojena druivinta za A.LLIMIN esenco če,«novih-petri!lj»kih tablet. Velik" <"Vlnili IVj povečan zavoj za varčevanju denarja $1.00. AM.I.MIN uporabljan ponovno v "^p v*, sledklh pomana pri znižanju krvno™ pritiska olajš:i xlavobol ter omotico P*z^,dr»v,,5& izredno miu>«retw branja, lin usrotovlto, Jtaj dvira v»S krvni pritisk, i" '{f^-o i ,n zdravljenje, »e posvetujte s svojim zdravnikom. Za brezplačen vzorec in knjl«11 macijami velike vrednosti o krvnem pritisku, pičilo na VAN PATTEN CO.. 54 W. Illinois. l)0|,t. P, Chicago "TARZAN NEUSTRAŠENI" (57) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs ? :irznn prihitt l n;i pomoč ničvrednemu Jcffu, je postavil v nevarnost sam svoje življenje, kajti lev je bil močan. Medtem ko je lev tiščal k tlom Jeffa, je enim očesom opazil novega sovražnika, ki se n»u je bližal. Tp Ka je še bolj razkačilo, da g* kdo moli pri njegovem plenu. Videči da od žrtve ne more biti posebnima upora, obrne lev vso pozornost na novega sovražnika in se pripravi da'ga napade. Toda tudi Tarzan je vedel, da bo prvi spopad odločilen ali zmaga, ali propade. Zato je ravnal .silim previdno in naglo. I'a tudi lev je to vedel, zato se je pognal proti Tarzanu. Na. stlauo listje je šumelo in sutie veje pod drevesom so pokale, da se je slišalo skozi nočno tilioto. V spanju je Mary zaslišala neko "lomastenje ki jo je prebudilo, da je strahoma odprla oči. 1'rva njena beseda je bila, da je začela klicati: "Jeff! Jeff I Kje vendar si? Kaj se je pa zggditoF" Na njene klice Jeff ni odgovoril. — Ne daleč od tam je stopAla močna le-vinja. Tudi njo je predramilo renca-nje razkačenega leva in to ji je bilo znamenje, da je lev našel svoj plen, zato je pohitela, da si / levom plen razdelita. Med potjo je pa s svojim dobrim nosom zavohala Mary, katero jo hotela napasti. Petek, 7. oktobra 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC isičan $ ŠKOFOVO PISMO slov. misiJONARJU MED INDIJANCI Zlatomašnik preč. g. pater Simon Lampe OSB., o kateri slavnosti je prinesel naš list že včeraj kratko poročilo, je prejel dni zelo lepo pismo od svojega škofa prevzv. gospoda Timo-%a Corbeta, iz Crookstona, Minn. Pismo se glasi: "Moj dragi oče Simon:— Kot rojenemu pred dolgimi v Evropi, v stari Kranjski deželi, prelepi domovini Njegoše Ekselence škofa Barage, po-em veIeč. g. Monsignorja Jože-[a Buha, očetov Pirca in Lavti-®r.)a, Vas prisrčno pozdrav-jam, z nemalim veseljem in za-doyo]jstvom, ker imate častni Privilegij, da spadate med vele-Zaslužne sloveče indijanske mi-f'jonarje. To slavje je vredno ln upravičeno posebnega slove-®a tako od strani Vaših prijate-in podpornikov, ker je to v'0Jn| jubilej Vašega duhovni-Va in ustanovitve indijanske-fa ^isijona na Red Lake po oo. enediktinih. Vi ste priznan 0 zaslužen in vreden član sta-ga' visoko priznanega duhovna reda sv. Benedikta. esede ne morejo izraziti pri-lne odkritosrčne hvaležnosti ne občud, redne< V iovanja Vašega izvan-eSa velikega dela, ki ste ga duš-S ^kii*1 veseljem in veliko- vršili za naše drage jj. IJance v severno-zapadni z'lltles°ti. Vaše veliko resnično, Crin trajn°prijatei;i" • ki ste ga izkazovali meni, je vzrok, da sem se začel globoko interesirati za domovince. Preizkušeno prijateljstvo je močno v trpljenju in težavah in v težkočah problemov. Z nejenljivo dobrotljivostjo ste se priljubili med našimi ljubljenimi Indijanci. Spoštovanje, hvaležnost in prisrčnost jim sije iz njih obrazov, za Vaša številna dobrodelja in podpore, ki ste jih vršili njim v dobro. Naš dragi Gospod je edini, ki ve za Vašo čudovito aktivnost, ki ste jo vršili v Vašem posvečenem poslanstvu tekom teh petdeset let, kakor tudi za vso množino Vaših težav in trpljenja pri tem napornem delu. Ko leta teko po Vašem spominu, ni dvoma, da so ostali prijetni uti-si hvaležnih src iz Vaše okolice. Ustanavljanje držav in narodov, velika domovanja industrije in trgovine, ženijalne iznajdbe, postavi j en je velikih spomenikov živim in mrtvim, vse to lahko vstaja na zemlji, ampak, kdo naj primerja izmed nas vse to višjemu namenu in vrednosti odrešitvi ene same neumrjoče duše. ' | Zelo obžalujem potrebo, da sem odsoten od slavnosti Vašega dvojnega jubileja, toda zagotavljam Vas prečastiti moj dragi oče, da bo moja ponižna molitev spremljala Vas na ta dan. Sem odkritosrčno Vaš v Kristusu, Timothy Corbett, Adm." pomorska moč sovjetske rusije fc^e se, da igrajo ali pa 0 Jgrale v mednarodnem po-S|j 311 veliko vlogo tudi pomor-! >obiyojne sile onih džrav, ki ob-no 3ajo tako imenovano Vzhod- je oTje ali Baltik- Javnosti pa le vojnih brodovjih doslej Ško Znanega, izvzemši nem-obis]>arico, ki je pravkar ob iin,,,U madžarskega regenta >o dobila, novo veliko enoto na Vzhodnem mor- je vnca Evgena", čigar ime vifto tudi z našo zgodo- Hega ,;ai' se tiže švedskega voj-Za n 0dovj'a' je najmočnejše nahajmSl<'m in ruskim, se pa ve pQa v stanju velike predela- PreeledIneZnih enot p.° sodobnih i-ica ^ ^ finska vojna morna-Bkatee.«V0j gradbeni program, ^i let- 'm ^ začela Pred deveti-Njeni' lzvršila šele na polovico. Hlofet Ve največji oklopnici ne dalj visoko morje, da tam operirata, ker imata «ke Vo ni Posadki. Tudi svedra bj jlle ladje niso sposobne, 'i Stock!rirale preko otoči-i oko" kov in £olma, Aalandskih oto-Mo ^ t!anda ali kvečjemu Hla Ci Zap.Pa lahko skupaj s Fin-4a]an/° Potniški zaliv pri s6Ve h 0tokih, da ščiti važ-^istaJv°ŠVecJska industrij ska ^doni Pred sovražnim na-K tu(r 8ka m°rnarica, ka-baltl^0rnarice drugih ma-0Pravli'( držav morejo samo Ni obal- Stražarako službo ob Si ^ Za operacije na viso-% s Ju Prideta resno v po-0vje nem»ko in sovjetsko tako Se rdečim brodovjem brodo Vprašamo — zakaj o aj nivVju se doslej ni slišalo ilvJh p Na podlagi zanesli 0p;fatkoV moremo > po^ s'edeče: Po straš-carskega brodovia {Ha?\ Se -i« carska vlada jo!ie t0'da ru8ko bro- ru do Libave prizadejalo nemškemu vrhovnemu pomorskemu poveljstvu veliko skrbi in dela, zlasti se je odlikovalo v polaganju min, s čimer je vzbudilo občudovanje vseh strokovnjakov. To carsko brodovje, kolikor ga niso Nemci potopili, je še danes jedro sovjetske vojne mornarice. To so 3 velike bojne ladje razreda "Sevastopol", ki so zapustile ladjedelnice leta 1911. Sovjetska vlada jih je predelala v letih 1928 do 1933. Imajo danes vsaka po 12 topov kalibra 30.5 cm in so boja sposobne ter topniško najmočnejše bojne ladje v severnem delu Vzhodnega morja. Z modernimi nemškimi bojnimi ladjami pa se težko dajo primerjati......................... Te dni pa se je posrečilo Rusom, da so zgradili moderno kri-žarko 8000 ton, kateri so dali ime "Kirov". Gradili so jo dolgo, kar je en dokaz več, da sovjetska proizvodnja tudi na tem polju šepa. Vendar bodo zgradili še nadaljnjih šest križark tega tipa. V zadnjem času so sovjeti tudi sklenili, da bodo povi kalibra 40.6 cm. Veliko vprašanje je, če sovjeti take zgradbe finančno in tehnično zmorejo, oziroma to sploh ni vprašanje, ker sta samo dve državi na svetu, ki bi tak načrt zmogli, in to sta Anglija in Združene države Severne Amerike. Brez njune pomoči Rusi teh ladij-ne bodo mogli zgraditi. Zelo slaba točka ruske brodovne politike pa je od nekdaj tudi ta, da mora njeno vojno brodovje biti razdeljeno na štiri brodov-na oporišča, oziroma pristanišča, med katerimi je zveza zelo dolga in težavna, to je Ljenin-grad, Murmansk, Sevastopol in Vladivostok. Kar se tiče evropskega severnega, oziroma sever-novzhodnega bojišča, vemo, da je prekop med Vzhodnim in Belim morjem pozimi neploven, poleti pa morejo pluti skozi samo rušilci.. Vprašanje je tudi, i če brodovje, ki je v Vzhodnem morju, lahko prodre čez Finski zaliv. Važen za vsako brodovje je tudi človeški material. V tem oziru so sovjeti prav tako kakor svojo kopno armado, oslabili tudi svoje vojno brodovje, kolikor se tiče častnikov, ki žive pod hu dim terorjem. Zlasti je vsak specialist na sumu nezanesljivosti kot buržuj ali pa trockist, ker so specialisti povsod ljudje, ki imajo svoje nazore. Sicer menijo, da si ustvarjajo sovjeti svoj pomorski naraščaj zlasti po pospeševanju morskega plov-stva v polarnem območju. Število polarnih junakov pa je majhno in vprašanje pomorskega naraščaja je za sovjetsko Rusijo veliko težje nego za carsko, ki je bila gospodarica baltskih dežel, ki so dajale carstvu najboljše mornarje. Zelo pa je upoštevanja vredna sovjetska trgovinska mornarica. Šteje okoli 670 ladij, ki imajo vsega 1,258.236 ton. V primeru vojne tvori moštvo trgovinskega brodovja v velikem odstotku znatno nadomestitev za moštvo na vojnih ladjah. Na-ski in Finski, ker bi se lahko po- BEAT PREDSEDNIKA BENEŠA Na sliki na levi je Vojta Beneš, brat čehoslovaškega predsednika, Edvarda Beneša, ko je prispel nedavno v New York ha obisk v Ameriko. Na desni je Vlad. Hurban, čehoslovaški poslanik v Ameriki. rast sovjetske mornarice bi bil v prvi vrsti zelo nevaren Šved-lastila Aalandskih otokov, od koder sta ogrožena tako Stockholm kakor finsko pristanišče Abo in ki zapirajo dohod v Bot-niški zaliv. Ruski napad bi ne bil naperjen samo proti tema dvema državama, o katerih je znano, da hočeta v kakšnem konfliktu med Rusijo in Nemčijo ostati nevtralni, ampak bi v prvi vrsti lahko onemogočil transport severnošvedskega železa in jekla. Med Švedsko in Finsko že dolgo teko pogajanja, kaj narediti z Aalandskmi otoki, ki bi igrali v primeru kakšne vojne v teh morjih najvažnejšo vlogo. Severne države gredo za tem, da bi tako Nemčiji in Rusiji, kakor eventualno tudi hritskemu brodovju zaprle pot v Vzhodno morje z nevtralitetnc verigo. Skandinavske države pa vvzadnjem času tudi navdaja skrb, da ne bi preveč narastlo sovjetsko brodovje, in si zato v razgovorih z Anglijo prizadevajo, da bi se nekaj ukrenilo, da bi se ravnotežje brodovij v Vzhodnem morju trdno za jamčilo po nekem ključu. sirom jugoslavije Oropan Ko se ie Franc Farič iz Je-šence pri Račah vračal iz neke hcčke gostilne proti domu, sta med potjo pristopila k njemu dva neznanca in začela na-siln.o stikati po njegovih žepih za denarjem. Ker tega ni bilo, sta mu vzela uro. RAZNE ZANIMIVOSTI NEPRIJETEN DOŽIVLJAJ Neprijeten doživljaj je impl neki kopalec v plavalnem bazenu pot skozi tiopsk^o goščavo, ko so njegove oči zagledale skupino petih komaj poldrug meter madžarskega mesteca visokih domačinov, ki so se vratnost tropskih krajev m vedel je, kako naj se obvaruje morilne vročine v predelih, kjer so najlepše orhideje doma. Bil je eden izmed prvih botanikov, ki sp z uspehom stopili na pravljična tla Burme in Siama. Silen je bil plen orhidej, ki ga je prinašal s seboj domov, nešteti pa so bili tudi njegovi doživljaji. Šele ko so mu leta pobelila lase, se je odpovedal lovu na prav tako lepe, kakor nevarne cvetlice. V Hamburgu se je naselil za stalno in tam je tudi limrl. ČUDEŽNA OZDRAVLJENJA V LURDU Predsednik stalnega zdravniškega urada v Lurdu, dr. Vallet, je objavil podatke o raznih ozdravljenjih v Lurdu, ki so se dogodila med francoskim romanjem letošnjega leta. Iz podatkov posnemamo tele podrobnosti: Oniere Debuisson, ki je bil zaradi otekline v možganih že 19 let popolnoma hrom, se more spet gibati in govoriti. Gospa Dockx, ki je že leta irpela zaradi bolečin v trebuhu, je nenadoma ozdravela in je brez bolečin. Lep ženin Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal 28 letni pekovski pomočnik Hubert Lilek iz Št. Ilija, ki živi v Domžalah. V Št Tliju, kjer 'je imel pekovsko obrt se je spoznal z Greto Riffl, o kateri je vedel, da ima pri starših shranjenih 15.000 Din. Začel je dekleta nagovarjati, da bi se poročila, a jo je tik pred poroko pregovoril, da mu je dala svioje prihranke, nakar o poroki ni hotel več slišati in jo je kmalu za tem tudi pobral iz St. Ilija. O vrnitvi denarja pa ni hotel več slišati, zato ga je Riflova težila Obsojen je bil na 8 mesecev zapora in 600 din kazni, Rifl,ovi pa mora vrniti ves denar. zaslužek za srečk^>. Rekel je tudi, da bo še naprej upravljal svojo obrt in mesil kruh, ker brez dela ne bi mogel zapraviti toliko denarja. — Drugi srečni dobitnik je Joca Pe-trič, dimnikar v Sarajevu, ki se je nekoč boril v Rusiji v vrstah vojnih dobro vol j cev in je zadel milijon in 250.000 dinarjev. Odlikovanje Višji poštni kontrolor v Ptuju Josip Dvorak je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda ; Fran Novak, poštni uslužbenec je pa bil odlikovan s srebrno svetinjo. Oba sta dobila odliki) van j i za vestno in zgledno izvrševanje svoje službe. -c- Štrlela Nedavno je neke noči med nevihto udarila strela v hišo Franca Plevnika, rudniškega ključavničarja' trboveljskega rudnika, ki ima svojo hišo na Kovku. Strela je hišico zažgala in je vse zgorelo. Tako trpi Plevnik do 30.000 dinarjev škode. -o- Dva reveža postala naenkrat bogata Pri zadnjem zaključnem žrebanju državne razredne loteri- Pod lokomotivo Ko je hotel 84 letni preužit-kar Peter Mališ z Brega pri Polzeli prekoračiti nekega večera železniško progo med Št. Petrom in Polzelo, ga je zadela lokomotiva ki je privozila iz Celja, ga podrla na tla in ga odbila. Starček si je zlomil cbe nogi in dobil močan potres možganpv. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je še isto noč podlegel hudim poškodbam. Od Nesreča na cesti Konjic proti Slovenski Bistrici se je peljal na kolesu posestnik Jurij Brus iz Vrhol, ki je nekoliko gluh in je preslišal signal nekega avtomobila, ki je privozil nasproti. Brus je bil na napačni strani ceste in šele v zadnjem hipu je skušal to popraviti, pa ga je že zadel avto in ga prevrnil v obcestni jarek, da je dobil hude poškodbe. rt ^ l Pri Jeanu Royeju,ki je trpel1 je, ki je bilo v Skoplju, sta bi-zaradi revmatične bolezni naila med dobitniki tudi dva re- ^anskega otoka Bornhol- zgradili tip težkih križark do jI "°Vo ))r V3J °bnovi. Zgradila LHo ki sicer ni bilo SR dnt* Za tifite zelo ne vodeno Je '/. . in boja carski ,CUHa svetovne vojvodov je v prosto- 10.000 ton in je prva teh ladij namenjena za Vladivostok. Aktualnega pomena pa so zaenkrat veliki rušilci razreda "Ljenin-grad", ki imajo po 3000 ton, 5 topov kalibra 13 cm in 6 cevi za sprožitev torpedov. Te imajo velik delovni radij, kar pomeni, da lahko nadomeščajo prave kri-žarke v območju od Murman-skega zaliva do Severnega morja, kakor tudi iz Kronstadta do nemške obale na Vzhodnem morju. V Kronstadtu pa je vsi-dranih tudi 72 dobrih podmornic. Sovjeti si tudi prizadevajo za zgradbo učinkovitih min, v čemer so Rusi menda prvi strokovnjaki na svetu. Zgradili so tudi sodobni minonoseč "Marti", ki nosi 300 ton. Dobro je tudi rusko mornariško letalstvo, čigar število pa ni znano; bo jih pač več sto letal. Nekoliko pravljično se pa sli ši, da hočejo sovjeti zgraditi 3 bojne ladje velikanke po 35.000 ali celo 40.000 ton vsako, s to- Tapolce. Preslišal je znak, ki naznanja vsakdanji konec kopanja. Kopališki strežnik je menil, da ni nikogar več v bazenu in je izpustil vodo. Nenadno je zapazil, da je v vodi še neki možak, ki 3e bori z vsemi silami, toda brez upa zmage z odtakajočo se vodo. Tok ga je držal trdno in ga je zvlekel v odtočno cev. Kopališkemu strežniku ni bilo več mogoče, da bi ga dohitel in potegnil na suho. Ves v grozi je stekel k reki, v katero vjodi 55 m nižje odtočna cev. Tam mu je pa uspelo, da je nesrečnega kopalca vendarle ujel in ga rešil. Bil je že brez zavesti in se je dobro napil vode, čeprav nehote tpda takojšnji poskusi z umetnim dihanjem so imeli uspeh. M A LOVU ZA DRAGOCENIMI CVETLICAMI Ob koncu preteklega stoletja je bilo, ko si je neki beli mož na majhnem otoku anda-menske skupine s sekiro krčil mu bližali s pretečimi obrazi, s puščicami na lokih in s človeškimi lobanjami ter čeljustmi ob pasu. Čeprav jim je pokazal potni list, ki ga je izdal angleški podkralj Indije, je priael belokožec v ujetništvo domačin,ov. Lastnoročni dekret iz Delhija ga je teden dni nato osvobodil in podkralj ni o-kleval niti za minuto, da je izdal strogo povelje, naj moža izpuste, kajti njegov varovanec jo bil eden najznamenitejših lovcev na orhideje, katerega ime so poznali prav tako dobro v Los Angelesu kakor v Sydneyu, Ernst Rimann. Rimann je odkril in raziskal nad petdeset pavrst teh čudežnih cvetk. Znanost se mu je oddolžila na ta način, da je celo vrsto najlepših orhidej imenovala po njem. V lovu za njimi je prepptoval vseh pet celin in to večinoma po najbolj samotnih pragozdih in džunglah. Rodil se je kot sin nemških staršev v Riu de Janeiru, zaip je dobro poznal vse za srcu, S/O mogli dognati znatno izboljšanje. 1 Gospa Deladriere-Crespel, ki je imela oteklino v spodnjem životu, je popolnoma pzdrave-la. Gospa Lerey, ki je im^ela od 1. 1930. hudo trebušno bolezen, je nenadoma začutila, da je povsem zdrava. Gospa Louise Marin je o-zdravela od bolezni v grlu. Vse te primere je najprej preiskal zdravniški urad in je Cele čez dalj časa in po temeljitem proučevanja bolezni in opazovanju bolnikov in bolnic v zdravem stanju izdal to poročilo. veža. Prvi med njimi je Blago-je Andjelkovič, ki ima v mestu skromno pekarijo in je zadel pol milijona dinarjev. Pravil je, da je prvič v svojem življenju žrtvoval svoj skromni NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalujočim srcem naznanjamo, da je preminula naša ljuba mati in soproga, Marija Kapel (rojena Žabnikar)- Pokojna je bila rojena leta 1879 v Ljubljani. Umrla dne 125, g,a septembra po dolgi bolezni. Iz srca zahvaljujemo vse sorodnike, prijatelje in znance za lepe vence in udeležbo pri pogrebu. Žalujoči ostali Charles Kapel, ^oprog; Mary, hči. Chicago, 111., 4. okt. 1938. LEHMAN NA LISTAH DVEH STRANK New York, N. Y. — Ameriška delavska stranka je imela zadnji ponedeljek svojo prvo konvencijo in na njej je nomi-mrala governerskim kandidatom sedanjega governerja Lehmana, za zveznega senatorja pa sedanjega senatorja Wagnerja. Lehman je zadnji teden sprejel ponovno nominacijo za kandidaturo tudi na listi demokratske stranke. Širite in priporočajte "Amerikanski Slovenec" i lisi IZBORNO MONARCH PIVO MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo pivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pivo se vam servira. Na zapadni strani mesta Chicage razpečava MONARCH pivo Jalte itoclievar T VEST SIDE DISTRIBUTOR OF MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois MB-/ ', -.'.uli ■SCjfl HK i jj® grf' i KMna& /J ;; 1 . 'ilMn HySKp x - - M ■ • . 1 I j Sgraf i Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 West Cermak Road r Stran 4 ^ 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 7. oktobra 1938 Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK USn« PROBLEMI PRISELJENCA "Kje je zdaj?" "Nisem ga več videla. Slišala sem praviti, da so ga ustrelili, ali ne verjamem, da je res ..." "Kaj pa sedaj delate?" "Postati hočem slikarica. Toda življenje je grozno, dušim se v njem. Ljubezen do vsega lepega je postala v meni prava strast in mračno življenje okoli nas me napravlja včasih čisto bolno. Ozrite se .vendar okoli sebe! Vse mračno: ljudje, misli, obleke, vse! Moj Bog, kakšna grozna revščina vsepovsod, telesna in še bolj duševna! Imeti hočem lepoto, gledati lepe podobe, čitati lepe knjige, slišati lepo godbo; mrjem od žeje po lepoti, ki so jo naši tovariši poteptali! Dostojevski je nekoč rekel: 'Lepota reši svet, brez lepote mora propasti.' Oh, ko bK vendar mogla v inozemstvo !" Vitalij Vladimirovič ji je ves očaran gledal v oči. Prav po tem je hrepenel vsa ta leta, izrazila je docela njegove želje, njegove misli. "Zadušim se v tem ozračju, ki hoče uničiti vse, kar je osebnega," je nadaljevala Tamara s trepetajočim glasom. "Nočem kaditi, ker vsi kade; svojo dušo in svoje telo hočem obdržati čisto, že zaradi tega, ker vsi te stvari zasmehujejo; imeti hočem neko vero, že zaradi tega, ker jo vsi zatajujejo. Biti hočem eel jaz in ne drobec mase, nikaka opeka, ki naj pomaga graditi temelj za bodoči raj! Nočem biti delec v temelju za druge, živeti hočem zaradi same sebe. Vse življenje sem bila le predmet, poizkusna živalca, najprej svojemu očetu, potem Fedji! Zdaj hočem biti jaz, samo jaz, in tudi če bi to pomenilo mojo smrt! Saj poznate čudovito Bal-montovo pesem: Da bi gledal sonce, š&tti prišel na svet; in ko dan premine, hočem peti, * peti le o soncu vse do ure, ko me zgrabi smrt. . Tamara je sklonila glavo, da bi skrila solze, ki so ji vrele iz oči. Vitalij Vladimirovič je stal pred njo kot začaran. "Tamara Nikolajevna! Kdaj vas morem spet videti?" je vprašal. "Govoriti moram o marsičem. Tudi jaz vam moram povedati vse ... kako sem vsa ta leta hrepenel po vas. Niti za minuto vas nisem pozabil. Roka vaše mumije leži na mizici, vedno pred mojimi očmi . . ." "Vi ste poročeni?" ga je prekinila Tamara. ' "Da," je odvrnil profesor z neodločnim glasom. "Toda razumeti morate, da sem se poročil le, ker vi . . "Imate otroke?" ga je zopet prekinila. "Da, tri. Toda . . "Tu ni nikakega toda. Vidite, to je tudi takšna Fedjina ideja. Ni je večje sreče, kot je sreča čistega srca. In prav neumno in nizkotno je, misliti — kot mislijo zdaj vsi — da v nas ni nobenega nravstvenega zakona več. Pa je! In nikdar me ne boste pripravili do tega, da bi si zgradila srečo na nesreči svojega bližnjega! Zato vas nujno prosim, da se ne zaljubite vame, kot delajo drugi; to bi bilo zelo neumno !" Po teh besedah se je Tamara poslovila. Ana Ivanovna je preteklo noč slabp spala. Ni se mogla iznebiti nemira, ki ga ji je povzročilo vedenje njenega moža v poslednjem času. Skoraj vsak dan se je branil obedovati ali večerjati, ob večerih je hodil ven in se vračal šele pozno ponoči domov; ko pa je potem ležal v postelji, še dolgo ni mogel zaspati; z vzdihi in stokanjem se je premetaval z ene strani na drugo. Predvsem pa jo je skrbelo, ker po ves dan skoraj ni izpregovoril besede. Da bi ga vprašala, kaj se mu je pripetilo, se ni mogla odločiti; da pa je stopilo v njegovo življenje nekaj važnega, odločilnega, tega si ni mogla tajiti in srce ji je mučila neznanska bojazen za njeno družino, za njeno ljubezen do njega; slutila je nekaj groznega, nekaj, kar se ne da odvrniti. Proti jutru je končno za kratek čas nemirno zaspala; nato pa se je čutila bolj utrujeno irv zbito kot poprej. Ko so se prebudili otroci, jim je dala zajtrk. Sama ni mogla pojesti niti grižljaja. Skrbno je pazila, da niso delali otroci hrupa, zakaj profesor ni nikdar vstal pred pol deseto; bil je vajen delati pozno v noč. Počasi je Ana Ivanovna vstala in stopila k oknu. Ravnodušno je gledala vsakdanjo sliko: dolgo, z mlado travo poraslo dvorišče, kokoši, ki so pridno tekale sem in tja, in mačko, ki se je leno pretegovala na jutranjem soncu. Že je hotela stopiti zopet od okna, ko je skočil mlad foxterier z vežnih vrat za mačko. Hotela je zbežati, ali ujela se je v plotu, da jo je pes lahko dosegel in potegnil na tla. Zgrabil jo je za vrat in jo besno stresal; temnordeča kri je brizgala iz mačkinega grla. Z oken so ljudje kričali na psa. Izpustil je mačko in veselo mahaje z repom lajal v okna. Mačka se je s trudnimi, otrplimi gibi zavlekla k plotu, težko skočila po njem nekoliko navzgor in se ujela v križem prepleteni bodeči žici. Nekajkrat se je truplo živali dr-getaje streslo, se potem stegnilo in mrtvo obviselo. Osupla se je Ana Ivanovna obrnila v stran. To, kar je videla, jo je najgloblje pretreslo. To je življenje, je pomislila; tako malo je treba in konec je tu! Kako grozno je! In Ana Ivanovna je čutila, da to ni bil slučaj, temveč da mora biti skrivnostna zveza med smrtjo te mačke in njeno usodo. Kako zagonetno, kako temno je ležalo pred njo življenje, ki si ga je ustvarila s tolikim trudom, s tako zvesto pridnostjo! Seveda je trdno verovala, da ne pade noben las s človeške glave, ne da bi Gospod za to vedel — toda kako strašno težko je vendarle, podvreči se tej resnici... Ana Ivanovna svojih misli ni mogla domisliti, ko je potrkal nekdo na vrata. Bila je Tanja. "Golobičica moja, kaj je z vami?" je prestrašeno vprašala, ko je videla trudno, bledo obličje Ana Ivanovne. "Slabo sem spala," je odgovorila. "Potem pa, z mojim možem ni nekaj v redu. Tako žalosten, tako izgubljen je!" "Pač preveč dela!" jo je skušala potolažiti Tanja. "Da, že mogoče!" je odgovorila Ana Ivanovna in se hipoma čutila mnogo mirnejšo. ' Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za 1.1939 sprejemamo do I. novembra 1938 Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim domafcm, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordr«, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. NaroČila sprejemamo za JUGOSLAVIJO in vse drage dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava ■lovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: mm ■■ . •■ I - »I 1849 West Cermak Road, Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicaffo, hm* I Čezurno delo po mezdo-urnem zakonu VPRAŠNJE: Kot sem razumel, novi federalni zakon določa maksimalni delavni teden 44 ur. Ali je "overtime" dovoljen po tem zakonu? Kedaj pa stopi ta zakon v veljavo. ODGOVOR: T a k o z v a n i Wage-Hour law stopi v veljavo dne 24. oktobra 1938. Določa maksimalni delavni teden 44 ur tekm prvega leta svoje veljavnosti, 42 ur tekom drugega leta in 40 ur po dveh letih. Čezurtip delo je dovoljeno, delavci pa morajo biti plačani vsaj poldrugikrat toliko kolikor za delo v dovoljenih urah. Zakon se tiče le onih industrij, ki se ukvarjajo z meddržavno trgovino ali z izdelovanjem blaga, ki se prevaža od ene države do druge. Krive navedbe ob času prihoda morejo dovesti do deportacije VPRAŠANJE: Ko sem zaprosil 1. 1926 za priseljeniško vizo, sem vporabil potni list prijatelja, po svojem prihodu pa sem rabil le svoje pravo ime. Ali morem zaprositi za državljanstvo v svojem lastnem imenu? ODGOVOR : Inozemec, ki je prišel v Ameriko od 1. julija 1924 naprej pod pretveznim imenom, je dal k.onzulu krive navedbe, ko je zaprosil za vizo ozirnma je vporabil dokumente, ki niso bili njegovi, da bi dobil priseljeniško vizo, je kriv krivoprisežništva in je podvržen deportaciji. FLIS -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorportrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 45. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00. SOLVENTNOST IČ. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NARODI" Če se hočeš zavarovati pri dobri, polteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se ;„:.ko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. . „ . ,, . K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 10. do 55 leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500,00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" še plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; JI .00 in 50c na dan ali $5.00 na teden, Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- prejmejo pripadajočo jim vanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 tet stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmontov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat ni teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Najpripravnejši MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE: SLAVA MARIJI (Spisal P. K. Zakrajšek.) Tiskan v mastnem tisku, kakor so te dve vrste v okvirju. Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; križev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, ki jih rabijo društva pri skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik. Molitvenik je vezan na tri načine in stane: Vezan v umetno usnje, zlata obreza............$1.00 Vezan v pristno usnje trde platnice, zlata obreza ..............................................$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza ..............................................$1.50 Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo želite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Pisane> poljm J. M. Trnnk j preteklost, ne za bodočnost. Ogri so podpisali pakt, da sio ; Preroštvo je pač vrlo — sVC' Iveri. prišli do orožja, bodo, ker plavajo v dobi, ko sta imela le Nemec in Mažar besedo. Upajo na stare meje, jih pa ne bo, ako uspe Hitler ker Nemci bodo sami vse pograbili. Morda ne bo zagrme-lo. Demokracije (Francija,Anglija) dobro vedo, kaj jih čaka, ako čakajo, ko bi Hitler u-daril, ampak tudi Hitler ve, da ga je konec, ako ne uspe. Ri-baio se bo naprej. Vsekako pa visijo črni oblaki nad Judi na Ogrskem. Besedo sta imela le aristokrat in Jud, in pri zatiranju drugih narodnosti je Jud prekašal Mažara, zdaj pride vrsta na njega, ker aristokrat bo imel oporo na Hitlerju. Džungl se bo nadaljeval, ampak ob času, ko je cvetela judovska pšenica (liberalizem, svobod omisel-stvo), je Jud najbolj trobil v ta rog, in potiskal druge v džungl. Zdaj ga bo imel. Držali ga ne 1 boden poklic Videl in slišal sem pa san1' cla je bila Jugoslavija, že kar po par dneh za nič. Mnogi so resno pričakovali, da ne davkov in še usta bo treba ^ mole odpirati. Ker že prve dnl ni bilo tako, je bila enako prve dni Jugoslavija le pr0*" Jugoslavija, in najbolj pi"jk'; je bila prav pri tistih, ki so Jugoslavijo le prišli, ker so o' šli ali vsaj m'orali oditi. Nemški nazizem je Pra,j gajžla božja, ima pa le svetlo stran, kakor ima k"* tako stran prav vsako st«W nje. Nemška rasa je nazij vse, in prva rasa na vsi ze® hoče biti, ampak dasi ne » nikoli, je na pravem v tem, trdi, da bi morala Pn'a r postati z delom, za tako ras j Tudi drugi bi radi postali ^ nekaj, recimo radi bi bili sr^ ni Jugoslovani, ampak z depart Vidim sliko (fotografijo). Osem jih je, pristni Španci, vsi veselih obrazov. Podpis pove: "Capt. Coch, chief of the Loyalist forces at Buitrago, Spain, is shown profaning the sacred vessels by drinking stolen church wine from a consecrated chalice. Another soldier is handling a ciborium while they made a meal of raw meat and bread"/ Za demokracijo, pravijo, da se borijo. Eh.. .er..z demokracijo u-tegne biti vrlo slabo pri takih borcih. Glavno bo, da gre zoper vero. Tudi med katoliškimi Španci bo dosti takih "katoličanov". tar- nič, Jugoslavija je vsa za pravijo in trdijo neki. J° le golo ime, drugače pa Velesrbi-ja. Srbi in vsaj velesrbi imajo svoje mphe. Dalje pravijo in trdijo, da je tam vse za nič, ker se je naredilo po krfskem paktu, ko bi se imelo narediti po republikanskem uzorcu. Karageorževiči sfc>, ni pa republike, in zdaj imajo otroka za kralja. Tako zdaj po 20 letih. Neki ljudje so hudo po--stavljajo za preroke,ampak za MOLITVENIMI Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli te dni v prodajo je "SLAVA GOSPODU" ki stane tudi $1.50. Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. iom za tak namen je krizna dan sedijo pred hišo m najo, da je hiša slaba, le D?JS ta, se podira, ampak • prstom ne ganejo,, da bi pozidali. Ni treba hoditr v Bosno, ker so pred kuc . gruče m'oskih, in na P°'J lajo žene, kuče pa take, ^ močnejšega glasu ali ^ prenesejo, tudi drugje .ie ^ takih gruč, hudo močnih v sedi in kritiki, ne pri delu' u deda Nesreča otroka .» i m? J Iz Strug poročajo, cia v Predstrugah težko P°»e[ čila 5 letna Nikolaja Vf"';, hči tamošnjega apnenic^. Šla je k sosedu na pod P° ^ ca in tako nesrečno. P i oda/ j* vznak s 8 m visokega Pc si je zlomila obe roki. POSLUŠAJTE 1» Folklore Radio Program ,2P> Every Sunday from 1 to -Station WWAE — t200 l:>l0<* cles. 08. J. I ZDRAVNIK IN KIR11 1901 W. Cermak CHICAGO, ILL Uradne ure: 1—3 pop°ld°e —8 zvečer izvzemši ob sf Rezidenčni telefon: La Gr8D* Uradni telefon: Canal 0 PO DNEVI NA RAZP°L CELI DAN V URAdU> krasiti ^fjV jih •>;! bite, da razpolaS0 r0jaka' „« Postavljam in izdeluje«1^ pS»e'' nadrobne spomenike * '' z^^ binah države Illinois. Ce delo jamčeno, poatrežba s° priporočam I * Kadarkoli nameravate » gjte v grobni spominski ka»®n'J|» & podpisanega za vsa P°Ja ' cene. V Vašo korist bo- Joseph Slaprjf SLOVENSKI KAM* et, 527 North Chicago JOLIET, IV* Telefon 2-V*1 Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE RJLADER" kateremu je znižana cena A O in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, HI!^