EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto...............— $3.00
Za pol leta---------------------------1.75

V . .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
v . ..
Let. 4. Št. 184.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, OCTOBER 16TH, 1946.
Price 5c.
Vol. 4. No. 184.
Nadškof Stepinac obsojen na 16 let ječe
LJUDSTVO Z OVACIJAMI IN NAVDUŠENOSTJO SPREJELO ODLOK SODIŠČA
Zagreb, 11 okt. — Ljudstvo je z ovacijami in navdušenostjo sprejelo odlok sodišča, katero je obsodilo poglavitnega načelnika (razen Paveliča) takozvanih križarjev in zloglasnih vstašev, nadškofa Alojzija Stepinca na 16 let ječe. Obtoženi je spoznan krivim na podlagi neizpodbitnih dokazov o njegovem sodelovanju z fašističnimi okupatorji in vstaši, ter na podlagi navodil, ki jih je dajal podrejenim katoliškim duhovnikom za spreobračanje pravoslavnih vernikov na katoliško vero in podpiral zarotniške skupine, katere da bodo z pomočjo zunanje intervencije vzpostavile bivšo pro-tiljusko oblast.
Predsednik sodišča je prečital obsodbo sodišča ob 10.15 uri zjutraj. Mnogoštevilna množica, ki se je zbrala v fizkulturnem avdito-riumu, je klicala in aplavdirala, ko je sodišče izreklo obsodbo nad zločinci, ki so prizadeli toliko gorja ljudstvu za časa okupacije in po okupaciji. Poleg nadškofa Stepinaca, sta obsojena duhovnik Erik Lisak, vstaški polkovnik na smrt na vešalih, dočim je Pavle Gulin obsojen na smrt streljanjem. Nadalje so obsojeni 9 duhovnikov, ki so izvajali nadškofa Stepinaca navodila, vsak na
Šalič, na 12 let ječe in prisilno delo ter izgubo državljanskih pravic za pet let. Medosto. Martinič, frančiškan, kateri je bil poglavitna priča proti nadškofu Stepina-cu, je obsojen na pet let ječe. Obtoženi duhovnik Josip Simecki, kateri je blagoslavljal križarsko zastavo in služil kot vstaški kapitan, je obsojen na 14 let ječe. Na 13 let prisilnega dela je obsojen Mamerto Margetič, frančiškanski menih, Franjo Pavlek na eno leto in po šest mesecev vsak, Josip in Mirko Kodelnja, oba frančiškana.
Za časa sodne obravnave številne priče so izpovedale strašne primere zločinov, ki so jih obtoženi direktno ali indirektno vršili. Prav tako so priznali zločine obtoženci sami, razen nadškofa, kateremu je zmeraj "vest čista," čeprav je vedel za te zločine in dajal navodila za strašna nasil-stva, ki so se vršila nad pravoslavnimi verniki. "Vest mu je čista", čeprav se je nahajalo na-ropano zlato v njegovem dvorcu in imel sestanke s zarotniškimi skupinami, ki so delale na tem, da bi dobile v pomoč zunanjo intervencijo da bi odvzele narodu to, kar si je pod ceno ogromnih žrtev v vojni proti fašističnim okupatorjem jn domačim zločin-
Delavci lesne industrije oklicali stavko
14 let ječe, nadškofov tajnik, Ivan | cem priboril.
S strojnico so znali boljše ravnati kot z monštranco
Na sodiščni razpravi proti slovenskim izdajalcem v Ljubljani, je dognano, da so nekateri duhovniki znali s strojnico boljše ravnati kot pa z monštranco. Tukaj prinašamo samo izčrpek izpovedi, ki jo je podal zloglasni izdajalec slovenskega naroda, Rupnik. Na vprašanja sodišča, omenjeni je odgovarala kot sledi:
". . . Kaj vam je kapetan Tor-narri povedal v zvezi z ustanovitvijo MVAC (Milicia Voluntaria Anticommunista).
Da ima zelo dobre kaplane in učitelje za to milizio.
Kdaj so se vršili sestanki Vaške straže pri obtoženem škofu Rož-manu?
Tega ne vem.
Kakšna je bila vloga vojnih ku-ratov pri MVAC?
Mislim, da so imeli dušebrižni-čtvo, ali so imeli tudi politične naloge, ne morem pozitivno reči. Vršili so jih, ker se je to videlo iz raznih dejanj teh edinic, ki so stale skoro popolnoma pod vplivom te duhovščine.
Ali so imeli tudi vojaške naloge?
Za vojaške naloge se ne spominjam in ne vem. Spominjam se, da je moj sin rekel, da nekateri duhovniki znajo s strojnico boljše rokovati kot z monštranco. V dvorani je nastal smeh.
Vaš sin je še več povedal o teh duhovnikih. Kaj je povedal o njih banditizmu ?
Tožilec bere: "Vuk mi je dejal, da mnogi med temi mlajšimi duhovniki bolje poznajo in upravljajo z brzostrelko kot z monštranco in vnašajo mnogo škodljivega div-jaštva in — banditizma. To je zvedel tudi škof in mi je sam potrdil ob priliki nekega obiska pri njem.
Kaj je rekel škof?
Škof je rekel da ne dovoli, da bi nosili duhovniki orožje in posegali v borbe. Kakor pa vidim, je on sam prosil, da se jim izda orožje.
Kdo je imenoval kurate v vaške straže ?
Škof, verjetno po predlogu dr. Lenčka.
Ali je koga odstavil zato, ker bi bil bolj vešč ravnanja z brzostrelko kot z monštranco?
Jaz se tega ne spominjam, tudi ne vem, da bi mi kdo pripovedoval da se je kaj takega zgodilo.
Ali so Italijani internirali tudi duhovnike ?
Kolikor vem, ne.
Ta del izpovedi očitno pove, kako so pod parolo "Sv. katoliške
vere in kralja" tudi duhovniki izvrševali strašna dejanja. S strojnico so boljše ravnali kot z monštranco v borbi proti lastnega naroda. In za take, ki so pomagali pri umorih tisočev nedolžnih žrtev, se danes poganjajo nekateri duhovniški krogi skupaj z črno reakcijo.
Tudi Juda je prodal Kristusa za 30 srebrnikov.
Port Arthur, 11 okt. — Okrog 12.000 delavcev lesne industrije v področju Port Arthurja. Nipigo-na, Geraldtona, Cochrane, Sudbury, in Timminsa, so oklicali stavko. Stavka je oklicana sicer potem, ko so se vsi dosedanji pregovori z delodajalci, in ministrstvom za delo provincijalne vlade popolnoma izjalovili. Unijski predstavniki Lumber and Sawmill Workers (AFL) so že pred meseci naslovili memorandum provinci-jalni in federalni vladi, v katerem so v podrobnosti navedene naporne delovne razmere in pa potreba zvišanja plače delavcem lesne industrije.
Bruce Magnusom, vodja unije delavcev lesne industrije odločno je zavrnil dolžitev provincijalnega ministra za delo, kateri pravi, da so delavci prekršili svojo obljubo. Minister za delo, pravi Magnu-son, je imel že davno prej pred seboj vpogled na razmere in pa zahteve delavcev, ni pa podvzel ničesar konkretnega, da se zbolj-šajo razmere in pa zviša plača delavcem lesne industrije. Če je kdo drugi prekršil obljubo, je torej minister za delo, nikakor pa delavci, ki so potrpežljivo prenašali obljube iz tedna v teden brez po-
trebnih rezultatov.
Delavci zahtevajo priznanje unije, zvišanje mezdne lestvice in plačane počitnice. Nekateri delodajalci se upirajo proti priznanju unije z namero, da bi lahko izkoriščali delavce po sramotno nizki plači za svoje velike dobičke. Poglavitno vprašanje stavkovne akcije bo torej pri vprašanju priznanja unije delavcev lesne industrije.
Za časa vojne, delodajalci so
izkoriščali vojne ujetnike, ki so delali po določeni vojaški plači. Sedaj se jim gre za znižanje plače delavcem in pa proti priznanju unije. Toda odločnost delavcev lesne industrije je razvidna iz enoglasnega sporazuma za stavko v vseh že omenjenih področjih. Njihova borba bo precej naporna in tudi trda, toda s odločnostjo z katero so stavko oklicali, bodo tudi lahko zmagali.
Pred parlamentarnimi
volitvami v Bolgariji
švedska delegacija v Jugoslaviji
Beograd, 28 sept. — Tukaj je prispela švedska delegacija Unije za zaščito otrok in švedskega sanitetnega komiteja za pomoč Jugoslaviji. Delegacija je naprej obiskala otročje domove, sanitetne ustanove in otročje bolnišnice, ter zavod učencev. Konstantirala je veliko potrebo medicinskih instrumentov in zdravil, ter obljubila nadaljevati z pomožno akcijo otročjim ustanovam' Rdečega Križa. Delegaciji je načelovala predsednica Unije za zaščito otrok, Margita Levinzon, katero so sestavljali ostali člani parlamenta in drugi javni delavci.
Sofija — Napram tozadevnim poročilom parlamentarne volitve nove vlade Ljudske republike Bolgarije se bodo vršile dne 27 oktobra. Nova vlada bo vzakonila novo Ustavo, katera določa dalekosežne reforme. Poleg določb glede voliv-ne pravice državljanov ,ter drugih zakonov, je posebno značilna nova davčna lestvica po kateri bodo državljani in razna podjetja plačali davek.
Progresivna davčna lestvica, ki se na splošno diskusira določa plačitev dohodninskih davkov kot sledi:
Delavci, kmetje, razni obrtniki, ki zaslužijo 50.00 levov (kar znaša po sedanji borzi, 286 levov za ameriški dolar) bodo plačali, 8 odstotkov, od 100 tisoč, 15 odstotkov, 300 tisoč, 20 odstotkov, 400 tisoč, 25 odstotkov in nad milijon levov, 48 do 60 odstotkov. Med tem ko davčna lestvica določa 8 odstotkov od 50 tisoč leva, za delavce in obrtnike, določa nekoliko višji odstotek za profesionalce, posebno pa za podjetja. Dohodninski davek za podjetja začne na 100 tisoč levov z 18 odstotkov in se sorazmerno zviša na večje dohodke in doseže pri enem milijonu 500 levov že 74 odstotkov plačilnega davka.
Ni torej čudno, če so nekateri krogi tako ogorčeni proti
Ljudski republiki. Njihova ogorčenost sloni na težnjah, da bi se povrnili stari časi, ko so podjetja, razni trgovci in špekulanti in ve-rižniki plačali neznaten dohodninski davek na dohodnino, dočim so naprostno dohodninski davki delavca in kmeta ter obrtnika bremenili tako, da je bilo njihovo življenje neznosno naporno. Nova davčna lestvica bremeni tiste, ki v resnici žanjejo dohodke brez da bi trdo delali.
Ljudstvo glasovalo za novo ustavo
Ni videl preganjanja vere v Jugoslaviji
Gen. Albert Orsborn glavni vodja Salvation Army, kateri se nahaja na turneji v tej deželi, potem ko je obiskal število evropskih držav med temi tudi balkanske države, je podal izjavo v kateri pravi, da ni videl preganjanja vere v Jugoslaviji.
Obsodba nadškofa Stepinca ne pomeni obsodba ali preganjanje vere, je izjavil gen. Albert Orsborn.
Potujoč po sovjetski okupacijski coni, omenjeni pravi, da ni bil nikjer oviran z strani oblasti. Prav tako ni ovirano delo Salva-novi Ition Army.
Pariz, 13 okt. — Uradno naznanilo ministrstva za notranje zadeve naznanja, da je velika večina pri nedeljskih volitvah glasovala za novo ustavo četrte francoske republike. Za novo ustavo kakor razvidno iz prvotnih rezultatov volitev, je glasovalo 7,671.-249 volilcev, proti pa 6,840.587. število volilcev je znašalo 16 milijonov.
Proti novi ustavi so volile skupine De Gaull-a in takozvani radikalni socialisti in skupine desničarskih strank. Opozicija je po svoje tolmačila novo ustavo, češ da daje preveč veliko oblast obema zbornicama zato, ker določa, da obe zbornici izvolite vlado. Reakcija je skušala doseči svojo kontrolo oblasti po njej predloženi formuli, katera določa izvolitev
vlade po zastopnikih višje poslanske zbornice.
Rezultati volitev kažejo, da je francosko ljudstvo zavrglo poskus reakcije, da bi se polastila neomejene oblasti in poverilo mandat, da obe zbornici izvolite novo vlado, katere predsednik nima diktatorske moči, kakor si jo je zamišljala reakcija, da predsednik odloči odlok pri nekaterih vprašanjih zakonov in da ima pravico na vetiranje. Po novi ustavi parlament sestavljajo deputati nacionalne zbornice in so izvoljeni za dobo pet let. Nacionalna zbornica ima oblast odloka za zakone, med tem ko Svet republike lahko samo priporoči zakonske določbe zakonodajni zbornici. Z tem je francosko ljudstvo še enkrat manifestiralo svojo zavest pred nalogami, ki se tičejo republike in ljudstva kot celote.
DALMATINSKI SVEČENIKI OBSOJAJO NADŠKOFA STEPINACA
Split, 5 okt. — Na plenarni seji oblasti odbora Ljudske fronte Dalmacije, narodni svečeniki, člani plenuma oblastvenega odbora, so ostro obsodili delo nadškofa Stepinca in visoki kler katoliške cerkve. Predstavniki Ljudske fronte za okraj Imontski, fra Ivan Vuko-vič je v svojem govoru med drugim dejal:
"Današnji proces v Zagrebu ne obsoja cerkev, ampak obsoja delo dr. Alojzija Stepinca. Njega obtožujejo njegova dela, ker se je postavljal za zemeljskega kralja, kateremu pa zemeljsko ljudsko sodišče sodi."
Z velikim odobravanjem je spremljan govor pravoslavnega svečenika Milana Mucure. Zatem je govoril katoliški svečenik Metko-viča, don Vinko Bubler, kateri je med drugim dejal naslednje:
"Vprašamo se: zakaj ni visoki kler z svojim narodom, zakaj je
JUGOSLAVIJA JE DOPRINESLA OGROMNE ŽRTVE ZA STVARI ZMAGE ZAVEZNIŠKIH NARODOV
POMEMBNI GOVOR MAJORJA B. VUKELIČA
Dne 19. septembra se je vršila plenarna seja mednarodnega Bi-roa Dela v Montrealu. Seje se je udeležilo okrog 500 delegatov, zastopnikov vlad, delodajalcev in delavcev. Na konferenci je bilo zastopanih preko 30 držav in odvisnih dežel, celo so bili zastopani bivši sateliti in ena članica fašističnega osišča — Italija. Delo konference bi moralo biti, da prinese odloke o uravnanju delovnih razmer obdr-žanju, povišanju in uravnanju živ-ljenskega standarta internacionalnega delavstva, kakor tudi, da se odpravi plemenske diskriminacije (mržnja) in podobno. Med tem pa, kakor na vseh mednarodnih konferencah, sta se nekako ostro pojavljala dva gledišča, reakcijo-narno in napredno. Najnapredneje stališče so zavzemali delegati Poljske, Jugoslavije, Čehoslovaške in Bolgarske. V precejšnji meri Indijski, Urugvajski, Francoski, Meksikanski i dr. dočim so ostali zavzemali drugo stališče, poleg tega so vsiljevali v to konferenco tudi druge probleme, kakor vprašanje vojne emigracije in poiskus Italije, da se opere vsake odgovornosti za vojno in obenem poveličuje vlogo Italije v vojni kakor "antifašistično silo", to vsaj, preko tega organa bi dvignilo ugled Italije. Hvalisali so tudi njihove sedanje oblasti i.t.d.
Vsi delegati so v kratkem orisali stanje in položaj delovnih ljudi iz posameznih držav. Diskusija je bila omejena na 15 minut. Naš delegat Major Bcanko Vuke-lič se je udejstvoval pri diskusiji, kar je napravilo znaten utis na večino delegatov, strašno ponižalo italijansko delegacijo i.t.d.
Tukaj prinašamo govor našega delegata Majorja Branka Vukeli-ča in pripomnimo le toliko, da je bila ta diskusija prevajana isto-
časno na vse tri službene jezike na konferenci, tako da so imeli vsi delegati priliko slišati in razumeti, ko je naš delegat govoril v našem jeziku, kakor se glasi:
Gospod predsednik, gospodje delegati!
MAJOR BRANKO VUKELIČ
"Dovolite mi na prvem mestu častitati gospodu Felanu na njegovem dobro zasluženemu imenovanju na mesto direktorja. Boljša izbira, po mojem mnenju, se ne bi mogla izbrati. — Kakor član delegacije N. J. vas želim v kratkem upoznati s ^edanjim stanjem in položajem delovnega človeka v moji domovini, kakor tudi našimi pogledi za popolno zaščito mednarodnega delavstva — pogledi, katere smo skozi teško zgodovinsko prakso spoznali in upostavili v naši državi.
Jugoslavija je ena najbolj prizadetih držav druge svetovne vojne, na kateri je bestijalni nemško-
italijanski fašizem razgalil do kraja (maksimuma) svoje zverinske nagone, uničevajoč in postavljajoč na sadistično mučenje vse kar je bilo živo, od malega deteta do onemogle starosti, požigajoč in uničevajoč vasi, mesta, pokrajine, sredstva, živino in hrano po več deset kratno. Ako vzamete samo nekoliko sledečih približnih številk, katerim ni treba širokega tolmačenja, ker one same za sebe dovolj glasno govore. Na primer: Mi smo samo v mrtvih izgubili okrog 1,700.000 ljudi, kar je 10% vsega prebivalstva. Po osvobojenju nam ni ostalo skoro ne enega kilometra nepoškodovane proge, skoro ne enega mosta, preko tretjine Jugoslavije je bilo totalno požga-ne, okoli 65% domače živali uničeno. Podobna stvar je bila z industrijo. Poleg vsega tega kakor vam je znano nismo klonili, ampak goli, lačni, bosi, izdani, od stare oblasti in razoroženi od sovražnika, brez skladišč hrane in tvornic za orožje, brez uradnega državnega in vojnega vodstva, a tudi proti volji izdajalskega in kapitulantskega vodstva, pod vodstvom Maršala Tita vzdignili in razplamenili vse-narodno ustajo, vodili štiriletne ljute borbe in v teh bojih razvili in od sovraga odvzetim orožjem oborožili, J. Armado, porazili in nemilosrčno toda pravično kaznovali fašistične zlikovce v svoji zemlji, kar priča stotine tisoče ubitih in vjetih fa-šisto-okupatorjev pri nas.
S tem smo mi doprinesli za splošno zavezniško stvar demokracije eden največji doprinos in najtežje žrtve. Ob istem času so pa ustale narodne mase pod globoko demokratsko frontovskem vodstvom, upostavile resnični de-mokratizem z širokem socijalnem redom in s tem korenito izmenili tiranski, neznosni in negotovi položaj delavnih ljudi, oziroma ti
delovni sloji v čvrstem povezanju delavcev, kmetov in delavske inteligence, so vzeli oblast v svoje roke in postali gospodarji svoje usode.
Zahvaljujoči temu novemu odnosu ljudi, so naše narodne mase prenesle oni preiskušeni vojni elan, na obnovo razrušene zemlje in v 16 mesecih od osvobojenja pokazale brezprimerne uspehe v obnovi. Poleg tega smo izdelali tudi najmodernejše zakone za delavski narod in to ne samo na papirju, ampak prvenstveno v živi praksi. Tako je delavski narod dobivši svobodo, se organiziral v svoje edinstvene sindikate, kateri mu regulirajo zaposlenja, država ga socijalno zavaruje, tako da za slučaj bolezni, onemoglosti in onesposobljenja se mu izplačuje polna delovna dnevnica in daje brezplačno zdravljenje. Starost je zavarovana z pokojnino. Delovnim ženam plača za slučaj nosečnosti odrejeni čas, pred in po porodu. Letne plačane počitnice so zagotovljene. Mladi obrtni učenci dobivajo plačano delo, ko so dovršili 14 leto, s katerim se začne njegovo učenje in traja tri leta z določenim 48 urnim delovnim tednom, v kar je vključeno edino le strokovno učenje, ter strogo izključeno hišno delo delodajalca. Delodajalec mu je obvezan plačati 14-dnevne počitnice na leto in to med aprilom oktobrom; predvideno je ako je učenec završen, more v polovici odrejenega roka, položiti izpit pred strokovno komisijo, katera odloči o njegovi kvalifikaciji. Poleg tega ima po najnovejši odredbi vsaki mož ali žena dohodek na otroke, neglede če so ti otroci njihovi ali so jih pa vzeli na oskrbo. Dnevnice delavcev so se dvignile od 2-6 krat napSam pred vojnim. Kupna moč denarja se približava predvojno, kar priča tudi resnica obdržanjo visoke va-
lute našemu denarju, kakšne on nikdar ni imel. Tudi to je eden brezprimernih uspehov, ako se vzame v obzir dedščina najstrašnejšega finančnega kaosa. življen-ski standart delovnih ljudi je v stalnem dviganju vzporedno z obnovo dežele, kar priča tudi resnica, da so se v zadnji 16 mesecih industrijski in poljedelski produkti pocenili za 20-45% a delovne plače porasle. Istotako so pri nas vzporedno z temi ekonomskimi reformami —■ široko razvite demokratične svobodščine. Tako, pri nas ima pravico voliti in biti izvoljena vsaka oseba, ko je dovršila 18. leto, brez ozira na spolno, plemensko, narodno, versko ali politično pripadnost. Pri nas ni-plemenske, narodne ali verske diskriminacije, ona je po zakonu ne samo zabranjena, ampak tudi strogo kazniva, ker se zavedamo, da je takšna diskriminacija delo in dedščina zločinskega fašizma.
Jasno je, da so vse te mere pro-vedljive zato, ker so v našo dru-štveno-ekonomsko strukturo vpeljane velike demokratične novo-tarije, kakor obličenje pridobitev N.O.B-e. Tako v naši ekonomiji delujejo vzporedno trije različni sektorji: Državni kakor najmočnejši, z nacijonaliziranim vsena-rodnem bogastvom, kakor; gozdi, vode, rudniki, promet, telegraf, telefon in konfiscirano imetje ljudskih sovražnikov. Drugi je široko razviti zadružni in tretji privatni sektor. Učinkovitost take nove društvene strukture, je pri nas zgodovinsko potrjena, kot mogoča in zelo koristna za široke sloje delavskega naroda. Brez dvoma, da je takšna globoko-de-mokratična struktura znatna zapreka delodajalcev, ali kadar se dela v interesu 95% delovnega naroda, o sreči o miru, blagosta-(Nadaljevanje na 4 strani)
bil na strani vstašev in okupatorjev, zakaj se ta visoki kler želi danes vrniti v staro' dobo izkoriščanja, zakaj ne more čutiti današnje nove dobe? Zato ker se mu ne gre braniti interese in svobodo cerkve, temveč braniti svoje velike posesti. Nam narodnim svečenikom, ki smo izlagali nevarnosti svoja življenja, se ne gre za imetja, ampak za blagor naših narodov, ker kadar bodo naši narodi vživali srečno in miroljubno življenje ,tedaj bo tudi nam svečenikom življenje srečno in dobro. Želim poudariti, da mi narodni svečeniki tudi nadalje ostanemo na liniji Ljudske fronte in obsojamo visoki kler ter vse svečenike, kateri so se postavili v vrste reakcije proti Ljudske fronte.
"Obsojamo protinarodno delo visokega klera", kakor je dejal fra Ivan Vukovič iz Sinja. Jaz spoštujem svojo vero, spoštujem predstavnike cerkve, toda kadar se dela o osebnosti, ki je kriva 7,a svoje protinarodno delo, če je to papež, ali pa nadškof Stepinac, mora za svoja pro'tinarodna dejanja odgovarjati", je zaključil svoj govor svečenik, Vinko Bubler.
12 tisoč dol. prekoračili
Po dosedanjih podatkih, ki pa niso še vsi na rokah, je razvidno, da smo v zbirni akciji za X-raj aparat prekoračili vsoto 12 tisoč dolarjev.
Prvo mesto so zavzeli naši vrli Timminščani! Poslali so dosedaj $1354.00 Val d'Or, ki je zavzemal prvo mesto, je sedaj na drugem mestu, na tretjem Port Arthur in na četrtem mestu Toronto.
Ti štiri odseki Zveze Kanadskih Slovencev so zbrali skoro polovico določene kvote. Zbrali so skupaj $4864.91, nekaj manj kot 5 tisoč dolarjev. Zatem pridejo na vrsto ostale naselbine po zbrani denarni vsoti.
Da bi mogli čim prej priobčiti skupni rezultat zbirne akcije za X-raj aparat ter imena darovalcev, je potrebno da zbiratelji, društva in organizacije, ki imajo nabiralne pole na rokah, čim prej odpošljejo odboru. Odbor je predvidel, da se izda povečana izdaja tega lista z dne 30 oktobra t. 1. kar pomeni, da morajo biti vsi podatki na rokah ne kasneje od 24 oktobra. Če ne bo priobčeno eno ali drugo ime vsled zadržanih zbiralnih pol, bo znašal odgovornost bodisi zbiratelj ali pa organizacija katere je član. To je zadnji opomin zbirateljem prispevkov zbirne akcije za X-raj aparat.
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA NAPUSTILA KONFERENCO
Pariz, 15 okt. — Jugoslovanska delegacija jex v znak protesta proti oviram za pravično rešitev vprašanja Trsta, zapustila konferenco. Edvard Kardex je podal pismeno izjavo v imenu jugoslovanske delegacije, v kateri navaja veliko krivico, ki se jo v zadevi Trsta skuša navrči Jugoslaviji.
55
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Heifiüfered in fhe Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
jugoslavija ne more potpisati diktirani mir~
Cigar določbe zanikajo osnovne pravice
narodov jugoslavije
Poglavar zaplotniške reakcije obsojen
Kakor razvidno iz dnevnega časopisja, obsodba nadškofa Stepinca ne gre v tek nekaterim cerkvenim in političnim krogom. Kot navadno, kadar se gre za pravice naroda, skušajo prikazati odlok ljudskega sodišča v Zagrebu, kot "velik greh Komunistov".
Taka dolžitev ni nenavaden pojav med "reakcijo, kadar so zadeti njeni interesi in pa pristrižene peruti njenim predstavnikom. Krogi kateri pripisujejo kot "greh" Komunistom za obsodbo nadškofa Stepinca, so prav isti krogi, kateri niso črhnili besedice vse skozi za časa strašnih. masakracij nedolžnega ljudstva v Evropi. Nemški nacizem in italijanski fašizem nista za njih predstavljala nevarnosti za krščanstvo, kakor pa po njihovem računu predstavlja nevarnost Ljudska oblast, katero imenujejo kot komunistično.
Novoimenovani kanadski kardinal McGuigan's, je podal izjavo v kateri obsoja Titovo vlado. Navaja primer njegovega razgovora s anonimnim katolikom v Rimu, kateri mu je, kakor on pravi, izpovedel "nezaslišane strar-hote" s preganjanjem vere v Jugoslaviji. Kardinal ima najbrž velik razlog, da zagovarja nadškofa Stepinca. Težko da bi bil edino razlog verski položaj, tembolj verjetno bo, da je razlog ogromno bogastvo zagrebške škofije, ki ga je lastovala pred agrarno reformo in od katerega je precej lepa vsota se zlivala v skupni blagajni v Vati-, kanu.
Toda novoimenovani kardinal nima prav nobenega razloga prezreti dejstva, da se zadosti pravici nad onimi, ki so morili, mučili in klali nedolžne žrtve. V Kanadi je tudi precejšne število vdov, kateri možje so postali žrtev nazifašistične vojne. Prav tako je veliko število matera, katerih sinovi so padli na bojnem polju. Mnogi teh so biii strašno mučeni in maltretirani v Nemčiji. Krivci, ki so jih mučili, so kažnjeni, ne še vsi. Ali ne nastane vprašanje, da bi tudi kardinal moral pomislil na žrtve v Jugoslaviji. In če so te žrtve postale žrtve obsojenih cerkvenih voditeljev, se mora zadostiti pravici. Tej pravici je zadostilo ljudsko sodišče, ko je izreklo kazen nad onimi, ki so jih prizadeli ljudstvu.
Neizpodbitni dokazi, ki dolžijo nadškofa Stepinca in škofa Rožmana o sodelovanju z fašističnimi okupatorji, dajanjem navodil podrejenim duhovnikom in izročanjem blagoslova morilskemu orožju nazifašističnih razbojnikov in domačih klacev, so dokazi, kateri ne morejo 'delati izjemo nad zločinci po poklicu. Zločinec, ki je vršil zločine, ostane zločinec, ne glede na njegovo suknjo in na njegov položaj. Tisti, ki dela izjemo zaradi suknje ali pa celo zaradi nazovov, in v tem slučaju verskih nazorov, hote ali nehote, zlorablja verske in cerkvene zapovedi.
Pariz, 28 sept. — Dopisnik Tanjuga prinaša govor, ki ga je podal podpredsednik zvezne vlade PLRJ Edvard Kardelj na včerajšnem zasedanju politično .teritorijalne komisije o razmejitvi jugoslovan-ske-italijanske meje in meje svobodnega mesta Trsta. Jugoslovanska delegacija je ponovno skušala, da bi se dosegel sporazum po vprašanju razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Predložila je novo resolucijo na katere podlagi naj bi se vodila diskusija Sveta ministrov za zunanje zadeve glede sporazuma. V diskusiji, Edvard Kardelj je dejal naslednje:
"Celotna diskusija komisije ne samo da ni mogla prezreti argumentacije jugoslovanske delegacije, ampak jih je samo potrdila kot pravilne in objektivne. Jugoslovanska delegacija v teku diskusije po tem vprašanju je vztrajala na principu etnične linije na podlagi katere so se soglasili ministri za zunanje zadeve v septembru lanskega leta v Londonu. To stališče je zavzemala zato, ker je globoko uverjena, da je taka rešitev po vprašanju meje in po pravilu najbolj demokratična in najsvobodnejša. Zatem' Kardelj navaja, da je Svet ministrov za zunanje zadeve odstopil od svojega stališča in da so vse delegacije razen delegacije Sovjetske zveze smatrale povoljnejšim za svoje že vnaprej pripravljeno stališče, da demokratični princip "etnične črte" zamenjajo zloglasnim principom "etnične ravno-teže."
"Francoska črta", pravi Kardelj — "odvzema Jugoslaviji etnične kompaktne slovenske in hrvatske teritorije brez kakršnega koli pojasnenega razloga. Francoska črta odvzema enemu narodu, Ljudski republiki Sloveniji celo morsko obalo, kateri etnično in gospodarsko ter po zgodovini pripada. Zapira ji izhod na morje z tem, da ji odvzema ne samo Trst, ampak obrežje od Trsta v severo-zapadni Istri in severo od Trsta z umetnim koridorjem z katerim se preko Trsta čisto po slovenskem etničnem teritoriju veže s Italijo. Francoska črta odvzema slovenskemu Primorju vsa mestna središča. Poleg Trsta, radi katerega je FLRJ pripravna razpravljati kot o posebnem problemu, ta črta odvzema slovenskemu Primorju še Gorico, tradicionalno po-litično-kulturno središče in admi-
nije, na severu Trbiž, kateri predstavlja za notranji promet ključ severozapadne Slovenije in z juga Tržič. Z tem predložena" črta popolnoma neopravičeno žrtvuje življenske interese enega malega zavezniškega naroda, slovenskega naroda, v korist imperialističnih zahtev včerajšnega agresorja, zanika temu narodu svoboden in nemoten nacionalni razvoj. Ako bi bila ta črta sprejeta, bi to pomenilo, da je slovenski narod prevaran na plodove svoje borbe — plodove, ki so v skupnosti z drugimi narodi izvojevani lastnimi rokami. Prevarani bi bili vsi jugoslovanski narodi, kateri so v osvoboditvenih stvareh slovenskega naroda vedno gledali svoje
stvari za katere so se borili in doprinesli velike žrtve.
Naglašujoč, da so jugoslovanske teritorijalne zahteve opravičene življenskimi problemi in pravicami, Kardelj poudarja, da se je jugoslovanska delegacija omejila na teritorijalne zahteve vzhodnega dela Kanalske doline, na vzhodni pas Beneške Slovenije, na čisto etnično mejo na področju Gorice, na doljni tok reke Soče in na zožitev svobodnega teritorija Trsta, ter je sledila pot, katera bi mogla privesti do sporazuma in rešitev tega vprašanja.
Ona zahteva, pravi Kardelj samo to, kar je potrebno Jugoslaviji, da bi jugoslovanski narodi mogli reči, da je na njihovi ,
j zapadni meji borba za njihovo o-[ svobojenje in ujedinjenje končno zaključena po tolikih žrtvah, ki so jih dali v teku nekoliko stoletij v svoji borbi za obstoj in osvoboditev. Med tem takozvana franco ska črta, to borbo ne zaključuje. Ona ponovno postavlja mejo sredi etnično kompaktne slovenske zemlje. Zato je nesprejemljiva za jugoslovanske narode, in zato je jugoslovanska vlada in njena delegacija na tej konferenci ne more sprejeti. Ako konferenca sprejme sklep in sprejme francosko črto, ona z tem onemogoča jugoslovanski vladi podpisati mirovno pogodbo z Italijo.
Očividno je, zaključuje Kardelj, da bo taka situacija komplicirala
Anglija in Amerika neizpolnjujeta določb postavljenih na Jalti in Potsdamu
Zelo znani pisatelj in avtor knjige "Sabotaža" ter pomožni avtor najbolj prodajane knjige "Velika konspiracija proti Rusiji", Albert Kahn, je v svojem govoru, ki ga je imel pretekli teden v tukajšnem Harbord Collegiate v Torontu, zvrnil veliko pozornost na zahrbtnost profašističnih in fašističnih sil, katere ^posebno v Združenih državah vživajo podporo finančnega tru-sta, podkapajo zdrave temelje na katerih naj bi se zgradil povojni svet. To pozornost je zvrnil posebno vsled dejstva, da je Mednarodno sodišče v Nurembergu, še bolj pravilno sodniki zahodnih držav, Anglije, Amerike in Francije, rešili vsake kazni nemških finančnih baronov.
nistrativni center zapadne Slove-
Pisatelj se sprašuje, če so 12 nazifašističnih morilcev, ki so obsojeni na smrt, poglavitni krivci. Po njegovem mnenju 12 obsojenih nazifašističnih morilcev, po katerih povelju so izvršena strašne masa-kracije nedolžnega ljudstva in posebno Židov v Evropi, niso edino poglavitni krivci. Poglavitni krivci so nemški finančni baroni, kateri so za časa nazifašistične vojne nakupičili ogromne denarne vsote. To bogastvo so torej nakupičili na račun strašnih masakracij, na krvi in mesu milijonov ljudskih žrtev. Zato znašajo prav tako in še večjo odgovornost nemški finančni baroni, kakor jo znašajo nazifašistični vojni glavni štab, načelniki nazifašističnih organizacij. Ali ni čudno povsem tem, da sodniki zahod-
nih držav skušajo napraviti izjemo za zločine pri nemških finančnih baronih. Toda, če se poglobimo v odnošaje nemških finančnih baronov z finančnimi baroni v Združenih državah, Angliji, Španiji, Argentini in drugod, nam ne more postati nekaj čudnega, če posamezni krogi ne samo da se skrbno izogibajo določiti kazen nemškim finančnim baronom, ampak so njihova imetja ostala v okupacijski coni Amerike in Anglije popolnoma nedotaknjena. Tako n. pr. vidimo nedotaknjene posesti nemških finančnih baronov, ki so jih imeli v drugih državah kljub postavljenih določb na Jalti in Potsdamu, da se jih razlasti tako v Nemčiji kot zunanjih državah.
Nedvomno da vas bo interesira-lo kako se je izvajajo te določbe v okupacijski coni Anglije in Amerike. Doseženi sporazum na Jalti in v Potsdamu določa defašiza-cijo Nemčije. Toda, če Anglija in Amerika izvajate te določbe? Od 32 vrhovnih sodnikov, ki so pred nedavnim nameščeni, 9 jih je znanih nazifašistov. Število nazifašističnih somišljenikov med bivšimi okrajnimi in podeželnimi sodniki in uslužbenci, je še večje. Od 172 teh je nameščeno nič manj kot 119 z bivšimi nazifašistični-mi uslužbenci.
Osvoboditev Beograda
Dne 20 oktobra se vrši druga obletnica osvoboditve prestolice zveznih Ljudskih republik Federativne Ljudske Republike Jugoslavije — Beograda. To je druga obletnica, ko je junaška Osvobodilna armada skupaj z slavno Rdečo Armado osvobodila prestolico narodov Jugoslavije. Po dolgih letih fašistične okupacije ter strašnih zločinov, ki so jih z pomočjo fašističnih razbojnikov vršili nad nedolžnim ljudstvom domači izrodki skupin Nediča in Mihajloviča, na ta dan snet je kljukasti križ, sramotno znamenje za vse čase, na njegovem mestu je zaplapolala nova zastava svobode in enakopravnosti, jugoslovanska zastava s petokrako zvezdo.
Kakšno navdušenje, kakšna bratska ljubezen je zavladala med ljudstvom, ko je po dolgih letih naporne borbe, se srečalo z svojimi osvoboditelji — partizansko vojsko in slavno Rdečo Armado. Tisti, ki so gledali film "Osvoboditev Beograda" si lahko sami predstavljajo navdušenje ljudstva, ki je iz vsega grla klicalo svojim osvoboditeljem in v tej navduševnosti istočasno izražalo novo bratstvo narodov Jugoslavije, ki je bilo s krvjo skovano v težki in naporni Osvobodilni borbi.
Navdušenost ljudstva, katero sloni na globokih in neomajanih stebrih po svobodi in enakopravnosti narodov Jugoslavije, vidimo v Beogradu takoj prvi dan, ko je izdajalska Cvetkovič-Maček vlada v letu 1941 podpisala izdajalski pakt na Dunaju. Ljudstvo Beograda je bilo prvo, ki je spričo izdajalskega pakta postavilo tako močno parolo, katera se je v temnih dnevih pred fašistično okupacijsko zagrozo raznesla iz enega v vse ostale kraje narodov Jugoslavije. "Bolje rat, nego pakt! . . . "Bolje grob, nego rob!" To je bil odgovor ljudstva — to je bil odgovor delavcev in kmetov — to je bil odgovor poštene delovne intelegence. In to je bil odgovor vsakega poštenega rodoljuba, kateri je bil pripravljen braniti čast in svobodo svojega naroda!
Ta odgovor je kronan s zmago narodov Jugoslavije! Kronan je z svobodo in enakopravnostjo — kronan je z neomajanim bratstvom narodne skupnosti kateri nače-ljuje slavni sin narodov Jugoslavije, maršal Tito. In ni sile, ki bi mogla te velike in častne pridobitve uničiti.
V tem duhu proslavimo osvoboditev slavne prestolice narodov Jugoslavije — Beograda!
Govor maršala Tita mladini na gradnji mladinske proge
Brčko, 28 sept. — Maršal Tito je včeraj obiskal mladino na gradnji mladinske proge Brčko-Bano-viči, kjer ga je navdušeno sprejela mladina in veliko število naroda. V teku dneva si je ogledal progo in posetil bivališča delovnih brigad ter njihovega življenja. Zvečer je prirejeno veliko zborovanje, na katerem se je prisrčno zahvalil za samopožrtvovalnost in napore, ki jih mladina ž delovnim poletom premaguje pri delu na obnovi zemlje.
Na to progo, poudarja maršal Tito, so prišle ne samo številne delegacije, temveč tudi delovne brigade iz drugih držav. One so prišle v prvi vrsti, da na svoje oči vidijo in da se tudi napojijo z navdušenostjo jugoslovanske mladine, katera daje pogonsko moč premagati naporne naloge graditeljem nove in srečnejše bodočnosti Jugoslavije.
Zatem je izročil mladini pozdrave zvezne vlade in zahvalnost za izgraditev tega velikega dela, toliko važno za narodno gospodarstvo. Mnogi se interesirajo, pravi maršal Tito, kaj prav zaprav je to, kar ustvarja tako zaupanje med narodi Jugoslavije brez izjeme na nacionalnost in pa napram današnjim voditeljem, napram današnji vladi, pa prav tako, kaj prav zaprav ustvarja pri voditeljih neomejeno zaupanje v narode Jugoslavije in predvsem mladino.
"Ako bi voditelji današnje Jugoslavije, poudarja maršal Tito, "ne izvrševali svojih obljub in nalog, ki jih je narod pred njih postavil, ne bi mogli imeti zaupanje naroda. Današnji rokovodite-lji niso dosedaj dokazali samo to, da služijo interesom svojih narodov, temveč tudi to, da so oni del naroda in iz naroda, če ne bi tega bilo, narod bi ne'mogel imeti zaupanja v njih."
Naša dolžnost je, pravi maršal Tito, da storimo vse, da so vsi deli narodov Jugoslavije združeni v skupni enoti. Mladina Julijske Krajine in narod kot celota, so pokazali toliko ljubezni napram Jugoslaviji v teku narodnoosvobodilne borbe, katera se je izražala v nezlomljivem bratstvu in edinstvu. Mi bomo delali na tem, da se ta njihova ljubezen ustvari v skupnem in svobodnem življenu vseh. V kolikor bi nam nenaklonjene zemlje onemogočale, da bi te cilje izvedli do kraja, mi ne bomo nikdar pozabili na našo dolžnost, da jih enega dne končno ustvarimo.
Zatem je maršal Tito povedal, kako so številni predstavniki'mladine iz drugih držav z katerimi je imel pogovor, dobili najlepše utise o mladini Jugoslavije. Jugoslovanska mladina z svojim primerom kaže pot napredni mladini drugih držav.
Mi nočemo čakati na nekakšno pomoč od zunaj, poudarja maršal Tito, ampak bomo sami delali neumorno da čim prej zgradimo našo zemljo. Iznašajoč program za bodoča dela, posebno je naglasil potrebo elektrifikacije zemlje. Ne-dostatek kadrov, specialistov predstavlja velike težkoče, toda tudi v tem pogledu bo iz leta v leto lažje, ker se bodo izurile nove strokovne moči. Mladinska proga je že ena velika šola za stvarjanje ro-kovodečih kadrov, kateri pozneje zmorejo prevzeti na sebe nove naloge.
Maršal Tito je zaključil svoj govor in ponovno naglasil veliki značaj mladinske proge kot podlaga za skovanje novih ljudi, kateri bodo z svojim delovnim poletom in navdušenostjo pri skupnosti služili kot primer in spodbuda v vseh delovnih panogah zgraditve nove Jugoslavije.
I
1 Velike korporacije so ostale prav tako nedotakljive. Anglija in Amerika se držite še predvojnih pogodb, katere so omogočale angleškim in ameriškim finančnim trustom velike dohodke ne samo pred vojno, ampak tudi za časa vojne. General Motor korpo-racija si je nagrmadila ne malo bogastva za časa vojne, ko je izdelovala razne vojne izdelke z katerimi je bila oborožena nazi-fašistična armada. Za nemške finančne barone, pa prav tako za angleške in ameriške, ni bil kriminal izdelovati orožje za nazi-fašistično armado, s katerim je morila ljudstvo, med tem tudi angleške in ameriške vojake. V I tem torej vidimo ne samo intimne odnošaje med finančnimi baroni, ampak tudi pritisk finančnih baronov pri zunanji politiki Združenih držav, da se vodi tako kot zahtevajo izključno njihovi interesi.
Iz vsega tega je jasno, zakaj tako drzna in provokacijska kampanja proti Sovjetski zvezi in proti novim demokracijam v Evropi. Posebno pa je jasno, da se gre Angliji pri pobijanju Židov v Palestini, obdržati še poslednjo bazo za takozvano "življensko nit" na Bližnjem vzhodu in Indijo. Palestina mora postati tako-rekoč čuvar britanskega imperializma odnosno njegove posesti. V tem svetlu je mogoče razpoznati politično trenje v Palestini in vso brutalnost, ki se jo izvaja proti podvigom osvobodilnega gibanja in neodvisnosti Židov in Arabcev.
Fašizem si je povsod enak — pravi pisatelj. Ne more biti razlike med njim, če je to ameriški, angleški, ali pa nazifašistični. Fašizem ostane samo fašižem, brutalen, brezsrčen, krvnik, proti ljudskemu napredku in demokraciji. Zato je treba, da se sile napredka in progresa še tesneje združijo in strnejo svoje moči. Posebno ameriško ljudstvo mora delati na tem, da se povrnemo na pot politike pok. Roosevelta, ki je bila miroljubna in sloneča na kooperaciji med vsemi narodi, nikakor pa dopustiti nadaljevanju politike, ki jo vodi Mr. Byrnes in njegovi finančni trusti, kateri zlorabljajo ime pok. predsednika z tem, da strašijo z bojno ladjo po njegovem imenu po Sredozemlju, katera naj nudi podporo profašistič-
nim elementom v Grčiji, Španiji itd.
Strnitev progresivnih vrst, pomeni ojačati miroljubno zavest, pomeni delati za principe, ki so enako obvezni za vse narode kot jih vsebujeta krimska in pots-damska deklaracija. Na njuni strani vidimo odločno politiko Sovjetske zveze, ki dela za mir in pravice vseh narodov. Dokler se v zahodnih zaveznikov coni nahajajo na oblasti bivši nazifaši-sti, ter pod orožjem bivša nazi-fašistična armada, jugoslovanski četniki, vstaši, domobranci, An-dersovi fašisti in Ukrajinski belogardisti, v sovjetski okupacijski coni se stvarno dela v duhu popolne odprave nacizma in fašizma, demokratizacije nemškega ljudstva tako, da bo samo delalo za svoj in pa za ljudski napredek v splošnem.
Proti Sovjetski zvezi je vodil prvi intervencijo Churchill. Organiziral je za to, 14 držav, pa ni uspel. Potem so postavili Hitlerja na oblast in ga oborožili z namenom, da zavlada nad Rusijo. Tudi Hitler ni uspel. Povem vam, da kdorkoli bo posegel na sovjetsko zemljo, bo prav tako poražen, kakor so poraženi vsi dosedanji poskusi z vojno agresijo, provokaci-jami in zlobno zaplotniško kampanjo. Tako morajo biti poražene nazadnjaške sile, ki delajo na zaroti med narodi. Ljudstvo hoče mir in ljudstvo si bo tudi vzelo mir", je končal s govorom Albert Kahn.
mednarodne odnose v Srednji Evropi kot izven nje. Zato jugoslovanska delegacija predlaga, da se pooblasti Svet ministrov za zunanje zadeve, da bi isti našel način k sporazumu z Jugoslavijo, da bi se na tej osnovi končno dosegla rešitev o jugoslovansko-italijan-ski meji ter svobodnega mesta Trsta. Jugoslovanska delegacija izkorišča to priliko in še enkrat apelira na vse delegacije, da bi se odločile za sporazum, kateri naj bi privedel svet do resnično trdnega miru, kar je globoda in iskrena želja vsakega poštenega človeka.
Po govoru Kardelja, katerega govor so pazno poslušali vsi delegati, je nastopil ameriški delegat, senator Connally. V svojem ne-razpoloženju napram jugoslovanskim težnjam, senator Connally, se je izrekel proti tega, da bi se sprejela jugoslovanska resolucija. Na govor ameriškega delegata je v ostrih besedah odgovoril sovjetski delegat Andrej Višinski. Zatem je ponovno govoril Kardelj, ter med drugim dejal:
"Mi nismo oni, kateri nameta-mo diktat, ampak se nam nameta diktat. Mi nismo oni, kateri insi-stiramo, da mora biti vsak centimeter naše črte sprejet, ampak se nas sili, da sprejmemo vsak centimeter francoske črte. Mi v resnici zahtevamo poseben položaj za Jugoslavijo, ker ona se je v teku treh letih borila proti Italije, ona je bila pod italijansko okupacijo in ona brani interese jugoslovanskih narodov. Napram temu pravično je, da kadar se dela o očetnjavi in svobodi očetnjave, mi imamo pravico, da govorimo več kot kdo drugi. Z ozirom na vse to, naša resolucija zahteva poseben postopek ali pa odločitev o vprašanjih, ki se nanašajo izključno na Jugoslavijo, ker brez soglasja Jugoslavije, se postavlja Jugoslavijo v podrejeni položaj In mi smo proti tega. Mi gremo za tem, da se doseže splošni sporazum in jaz osebno izražam vtis, da je osnova naše resolucije v bistvu demokratična. Med tem ko komisija gre za tem, da bi napravila diktat in da sprejme metode strašenja, sicer metode, ki so vedno pogosteje na tej konferenci
Pri glasovanju za ali proti jugoslovanski resoluciji, rezultat je bil 6 za proti 13. Z tem glasovanjem je storjena največja krivica Jugoslaviji. Kardelj je ponovno posegel v besedo in pričital izjavo v kateri je rečeno, da Jugoslavija ne more podpisati vsiljeni mir, katerega določbe so na škodo jugoslovanskih narodov.
O razmerah v Združenih Državah
Dolgo že nisem nič poročal kako se razvija položaj med Slovenci v Zdr. državah. Gotovo vam je znano, da je ameriško-profa-šistični tisk razpihal strašno kampanjo laži in obrekovanj proti svobodni Jugoslaviji. Da je ta strupena kampanja naperjena proti vsem Slovanom je dovolj jasno celo otrokom, pa se bom omejil samo na bolj važne cilj^ ameriških Goebelsov, ki mislijo, da je naloga tiska samo lagati in obrekovati.
Glavni cilj te strupene propagande je, da se oslabi prijatelje žive demokracije po vsem svetu, zlasti pa da se razbije edinstvo med ameriškimi Slovani; pod zaščito te propagande pa da se utrdi in pojača fašistične sile tukaj in v inozemstvu. Tako si tukaj razlagamo ozadje teh laži, toda ne vsi. Kljub temu, da je sovražno stališče ameriške vlade napram novi Jugoslaviji dovolj prozorno, se dobijo osebe na katere je ta laž delovala, toda na večino ameriških Jugoslovanov in lahko rečem na vse Slovane pa je delovala ravno nasprotno, kar smo videli iz odločnega nastopa na kongresu ameriških Slovanov, ki je ostro obsodil vladno stališče kakor tudi tisk, ki širi take neosno-vane laži
PROPAGANDA SE NI POSREČILA
Koliko črnila in papirja se je porabilo, da bi uspeli razbiti edinstvo ameriških Slovanov, ni mogoče zračunati. Vemo pa, da z malo izjemo, se ta kampanja ni posrečila. Smelo trdim, da nam je ta kampanja zelo pomagala zgraditi tisto solidarnost in odpor, ki je buknil na zborovanju American Slav Kongresa, kjer so se pokazale vse lepe vrline in pravi
patriotizem, ko smo soglasno obsodili . imperijalistično zunanjo politiko Byrnes-Vandenberga kot politiko Wall Streeta, kot politiko, ki vodi Ameriko v pogubo, ako se je pravočasno ne zasuče nazaj-na Rooseveltovo smer. Ti sklepi in tako odločen nastop nam bodo služili kot vzorec kako moramo delovati, da se prepreči grozečo vojno in atomsko pretnjo malim narodom in novo nastalim demokracijam, ki so se dvignile iz fašističnih razvalin, na zemlji slovanskih narodov.
Ta strupena propaganda je bila istočasno naperjena proti ameriškemu ljudstvu, kajti treba je bilo prikriti neuspešno prizadevanje Byrnes-Vandenberg klike na pariški konferenci. Ameriški in angleški imperijalisti dobro vedo, da bodo imeli težave ohraniti italijanski in nemški fašizem pri življenju, pa so se poslužili laži-ofenzive, da bi morda kako. ociga-nili Jugoslavijo za Trst in primorske kraje. Taka strategija je dovela do nezaželjenega zračnega incidenta v Jugoslaviji, ker so provokatorji računali, da jim bo prišel prav, da bodo s tako drastično potezo prestrašili jugoslovansko delegacijo, da odstopijo od svojih pravičnih zahtev.
Toda tudi ta poskus se je izjalovil. Bivši podpredsednik Henry Wallace je -vstal in razgalil imperijalistično politiko Byrnes-Vandenberg-Truman pred ameriško javnostjo. Wallace in senator Pepper in drugi resnični progre-sivci se vedno bolj upirajo taki politiki in pozivajo vse ljudstvo, da prisili spremembo v zunanji in notranji politiki da se zopet vrnemo na začrtano pot, katero je dosegel pok. Roosevelt, na pot prijateljstva med Sovjetsko Unijo, (Nadaljevanje na 4 strani)
Sodnijski proces proti Slovenskim izdajalcem
ŠKOF DR. ROŠMAN, NACISTIČNI SS GENERAL ROSENER, DR. MIHA KREK, POLKOVNIK MILKO IN UPRAVNIK LJUBLJANSKE POLICIJE DR. LOVRO HASIN PRED VOJA-
ŽKIM SODIŠČEM SODNA RASPRAVA
OBTOŽBA
/
UVOD
Novoporooenca Milan in Rosie Smrke, ki sta se poročila 8 junija t. 1. Rosie je hčerka Jože in Katarine Rački sedaj stanujoči v Schumacher. Milan je pa sin Jožeta in Marije Smrke stanujoča v Toronto. Obilo sreče!
Kako smo organizirali predstavo
Bilo je zgodaj 1934 leta, nekako v januarju mesecu. Snežilo je ves dan — in še drugi dan. Povsod pred hišami so bile velike kopice snega. Ljudje so odmetavali zapa-li sneg iz pred hiš in tudi tra-toarja. Močan severni vetar je vlekel čez polje in človeku se je žarelo pred očmi ob pomisli, da bi si enkrat odahnih, odložil težki zimsko obleko in se ogrel na gorkem soncu dolgih zimskih mesecev.
Ob večernem mraku je skoraj težko razpoznati pred seboj človeka, ker je zavit s teško zimsko suknjo, s kapo na ušesih, rokavicami na rokah in suknemimi čevlji na nogah. Kako pa vsak hitro stopa kadar je 40 pod ničlo, pod nogami pa škripa utrjeni sneg tako kot da bi lomil deske kje daleč v gozdu.
Tisti zimo je bilo pa kot nalašč precej hud mraz. Včasih je držalo nekoliko dni pod 40 stopinj mraza. Precej nerodno za hoditi naokrog v takem mrazu. Ko se pa človek dobro obleče, se tudi mraz prenese. Še predno greš z doma, vzameš skodelico vročega čaja ali kave. Tudi kaj "trjšega" ni odveč. . . Prenese pa še tako hud mraz ob pomisli na koristno delo, ki ga kre-pča pri naporih.
Pripravljali smo se, da bi priredili predstavo. V zalogi smo imeli nekoliko iger, spisane po Finžgar-ju, Cankarju in drugih. Pregledovali smo zdaj eno in zopet drugo. Vse so se nam zdele zelo lepe in pomembne. Toda kako jih vprizo-riti. Če imamo toliko pripravnih igralcev? Kdo bi mogel igrati glavno vlogo, kdo n. pr. starega očeta itd. Za mlado dekle, mladega fanta, ni take težkoče. Saj si tudi starejši zaželi, da bi postal za nekaj trunetkov mlajši. In kakšen križ nastane, ko ni mogoče dobiti nikogar, ki bi igral vlogo starčka, da bi prišel sključen s palčko na na oder, s teško sapo in počasnem govoru. Posebno neredno je, ko se mora jeziti, kregati in tukaj ponašati glas starega človeka.
Tako smo začeli ugibati, kdo bi bil dober za to in kdo zopet za drugo vlogo. Igra, ki smo jo izbrali, je bila primerna času, pa tudi za število igralcev. Razdelili smo si delo. Eden je prevzel spisati vloge, drugi smo prevzeli na sebe, da bomo obiskali označene rojake in rojakinje. Nekdo je prevzel na sebe, da dobi dvorano, naredi letake itd. In kaj pa, če ne bo prevzela vlogo, se je skoraj zadri rojak ? Saj jo bo prevzela, smo ga tolažili pri nekako naporni nalogi. Zbrali se bomo še enkrat prej skupaj in na tem sestanku pregle-* dali, kaj smo že naredili, kdo je prevzel vloge in kdo jo je odklonil.
In res po nekaj dni smo se zbrali. Začeli smo drug za drugim pripovedovati, kaj smo opravili. Rezultat je bil zelo dober. Vsi so izpovedali, da so opravili delo z uspehom. Vsak od označefiih igralcev se je rad odzval in sprejel vlogo. Sedaj je bilo že vse pripravljeno, tudi dvorano smo dobili. Določiti je bilo treba samo najprimernejše večeri za skupno čitanje in posku-šnje.
Že na prvem poskusu je bilo videti dobro razdelitev vlog in pa zanimanje igralcev, da bi se naučili svoje vloge kolikor bolj mogoče na pamet. Je precej nerodno za vde-ležence, če slišijo prej šepetalca,
kakor pa igralca. Kar na pamet se mora vsak navaditi svoje vloge, smo si obljubili. Vsak je vedel katero večer so skupne poskušnje. Režiser je skrbel, da je vsak igralec obveščen točno. Tako smo prihajali skupaj in se učili svojih vlog. Na vsaki poskušnji igra je začela dobivati svoj originalen pomen. Tu pa tam je režiser povedal: "Pri tej besedi je pavza, tukaj se je treba tako obrniti. Ti pa, ko se že moraš režati, se moraš tudi res režati tako da se vidi, da se režiš, je pripomnil drugemu igralcu itd." Seveda tisti, ki opazuje ima večjo priložnost zapaziti napako, kakor pa tisti, ki izvaja vlogo na odru. Sedaj pa pride še generalna poskušanja. Takrat si naj pa le vsak dobro zapomni, da ne bo ponovil prejšnih napak. Še-petalec bo na svojem mestu, režiser na svojem in tisti pri zagri-njalo tudi na svojem. Vse se bo vršilo, kakor v resnici. In vsak si naj sedaj živo predstavlja svojo vlogo in vloge drugih tako, da bo čim bolj izveden original. Dobro je treba paziti na kretnje, pavzo pri besedah, na ponašanje, na prihod na oder, na obračanje na o-dru. 'Naj nihče ne pokaže hrbta proti gledalcem, človek se lahko obrne v polkrogu, tudi naokrog, toda naj ne obstane s hrbtom obrnjen .proti gledalcem.
Tako smo se poučili in po skon-čani pokušnji odšli kar zadovoljni domov. V mislih je bila igra. Vsak si je sam pri sebi šepetal tiste odstavke, ki so bili dolgi in v velike geste. Ob pol osmih moramo priti nazaj, da se naredi še potrebno ma-skiranje. Starčku so potrebni sivi lasje, mladim fantom in dekletom rdeča lička, mati morajo imeti tudi poteze starejše ženice in predpasnik. Saj je to vendar prejšna navadna kmečka hiša, dve sobici, kuhinja, hišn# peč s kahlami in pa veža, dvorišče itd.
,Ob pol osmih smo bili že skupaj. Vsi smo prišli ob času in vsak je tudi sam pomagal s opravo in maskiranjem režiserju, samo da smo bili prej pripravni za nastop. V dvorani se je že slišal glasen govor vdeležencev. Na vratih so prihajali drugi in kupavali vstopnice oz. dajali dobrovoljne prispevke. Nekateri je vrgel kar en dolar, drugi pol dolarja in tako dalje. V pol ure dvorana je bila nabito polna vdeležencev. Njihov pogovor je bil zelo živ in tudi zanimiv. Pogovarjali so se o vsemu, največ domačih stvareh, med tem tudi kako bodo' opazovali igralce. Če se bodo res pokazali v originalu, ali jim bo mora šepetalec ponavljati govor.
Režiser je še enkrat pregledal, če je vse v redu, če je vsak na svojem mestu in nato dal znak, da se odgrne zagrinjalo. Srce je začelo nekoliko hitreje utripati kot navadno, a smo se kaj kmalu okoraj-žili, ko so prvi tako lepo in po svojih vlogah nastopili na oder. Pogovor med vdeleženci je utihnil in samo igralci so se slišali. Imenitno se je vrtil "Revček Andrej-ček", pa tudi drugi, ki so prihajali v pogovor. Le tu in tam se je moglo opaziti, da je šepetalec prišel na pomoč. Po večini igralci so se res naučili svojih vlog in jih tudi dobro izvajali. Pri zaključku se je slišal samo močen aplavz vdeležencev, ki so dobre volje, odšli vsak na svoj dom in se pogovarjali: "Ja —
Največji sodnijski proces v zgodovini Slovenije se je vršil v Ljubljani med 21. in 31. avgustom 1946, ko se je vršila sodna razprava, zaslišanje in obsodba proti petim slovenskim izdajalcem in nemškemu morilcu slovenskega naroda, ki so ob osvoboditvi Slovenije pobegnili v tujino, ali pa se nahajali v inozemstvu ves čas o-svobodilne borbe, kot je slučaj dr. Mihe Kreka.
V	naslednjem bomo predložili slovenski javnosti v Ameriki bodisi izčrpne ali celotne zapiske sodne razprave, ki nepobitno priča o resničnosti raznih izjav in poročil, ki jih je Slovenski ameri-
J ški narodni svet podal že v letih 1943-44-45 in 1946 in katere je SANS-u nasprotna struja okrog "Ameriške Domovine" krstila za "navadne potvorbe resnice in laž". Tudi v naprednem taboru je bilo nekaj "belih vran", ki so za pobijanje resnice o slovenski narodni vstaji in osvobodilni borbi dobivale "točne podatke" iz istih virov kot črna reakcija na St. Clairu — od obtožencev in njihovih agentov doma in v inozemstvu. V mislih imamo take nekdanje naprednjake kot je bil Ivan Molek, ki se dobro zaveda, da je s svojo "logiko" za-vozil, a je tako trdovraten, da rajši še naprej- rije po blatu in dela sramoto, kakor pa da bi priznal svojo pomoto.
Informacije, ki jih dobivamo iz te obravnave, bodo vrgle popolnoma novo luč in razumevanje političnih intrig, na račun katerih je moral slovenski narod plačati tako ogromno ceno.
To poročilo je avtentično, povzeto iz javnih poročil. Sestavljeno je brez komentarja od strani SANS-a Za boljše umevanje ter ugotovitev nekaterih faktov, pa bodo naše opombe označene v oklepajih. Radi obsežnosti tega gradiva, bo celotni zapisnik obravnave mimeografiran in bo izšel v presledkih.
Mirko Kuhel, tajnik SANSa.
PRIČETEK SODNE OBRAVNAVE
V	sredo 21. avgusta 1946 se je pričela pred vojaškim sodiščem IV. armije razprava proti vojnim zločincem in narodnim izdajalcem z Rupnikom na čelu.
V	dvorani na Taboru, kjer se je vršil proces, so bili spodnji prostori pripravljeni za sodišče, obtožence in občinstvo, zgornji prostori dvorane z balkonskimi ložami pa so bili urejeni za domače in tuje novinarje.
Še pred 9. dopoldne se je pričelo pred Taborom in v dvorani zbi-
0 razmerah v Združenih državah
¿Iz 2 strani)
Veliko Britanijo in Združenimi državami. Sedaj se nam nudi izbor-na prilika, da narod spregovori in naredi konec atomski politiki, da odstrani vojno nevarnost.
NAŠE NOTRANJE RAZMERE
Zelo značilno je, kako deluje atomska politika na naše notranje razmere. Byrnes-Vandenberg linija, ki izvira iz napačnega razlaganja, da moramo biti "tough with Soviet Union", se najbolj maščuje nad prebivalci Združenih držav, zlasti pa nad slabo plačanimi delavskimi sloji ali nad veliko večino.
"Bodimo trdi napram Sovjetski Uniji" so si izmislili najbolj okoreli monopolistični elementi. Posledica te zmotljive politike je, da so si prisvojili vlado in ves federalni aparat, s pomočjo katerega so odstranili vladno kontrolo nad cenami in povzročili ne samo inflacijo, ampak zadušili vsako produkcijo in distribucijo življenskih potrebščin.
Da vam bo bolj jasno, naj omenim, da že par tednov ne vidiš v nobeni veliki ali majhni mesnici niti koščka mesa." Če ga pa dobiš, je to prišlo iz skritih virov po nezaslišani ceni, katere ne more plačati navaden delavec. Pa tudi mila ne dobiš nikjer. Kakovost blaga je slabša in cene stalno rastejo in rastejo. Delavstvo postaja nemirno in boj proti fašizmu in reakciji narašča.
Geo. Vitkovich
igralci so pa res dobro igrali svoje vloge, še posebno "Revček An-drejček."
rati občinstvo, ki je do pričetka razprave zasedlo vse prostore. Iz vseh krajev Slovenije so prišli delavci, kmetje, meščani, oficirji in borci, uslužbenci, da prisostvujejo razpravi proti glavnim vojnim zločincem in narodnim izdajalcem. Procesu je prisostvovalo okrog 900 ljudi.
Ob 9:15 sta zavzela mesto v dvorani zastopnik vojaškega tožilca Jugoslovanske armade kapetan Marjan Vivoda in njegov namestnik vojaški tožilec IV. armije kapetan dr. Viktor Damjan. Kmalu zatem so vstopili v dvorano člani vojaškega sodišča: predsednik senata kapetan dr. Helij Modic, predsednika podpolkovnik Milan Lah, in major Alojz Grčar, nadomestni sodnik kapetan Avgust Bračič in tajnik sodišča Janez Lotrič.
V	svečani tišini je predsednik kapetan dr. Helij Modic otvoril razpravo:
—	Vojaško sodišče IV. armije Jugoslavije objavlja, da pričenja razprava proti obtoženemu Leonu Rupniku in soobtožencem zaradi zločinstva po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. Tovariš dežurni, privedite obtoj žence!
V	dvorani je zavladalo vznemirjenje in vse oči so se uprle proti vhodu, kjer so vstopili obtoženci. — Nato so privedli v dvorano Leona Rupnika, za njim Ervina Rosenerja, Milka Vizjaka in dr. Lovra Hacina. Obtoženci so se postavili pred zatožno klop v sredini dvorane. Pozna se jim, da se jim v zaporu glede hrane in ostale oskrbe ni godilo slabo. Oblečeni so zelo dobro, Rosener nosi vojaško uniformo. Pred sodiščem nastopajo skrušeno, vendar skušajo to zakriti.
Obtoženemu Gregoriju Rozmanu, ki je na begu, in obtoženemu Mihi Kreku bo sodišče sodilo v njuni odsotnosti.
Nato je predsednik sodišča odprl razpravo: — Otvarjam javno razpravo v kazenski stvari proti obtoženemu Rupniku Leonu, ki ga brani odvetnik lic Jože, obtoženemu Rosenerju Ervinu, ki ga brani dr. Grossman Vladimir, obtoženemu Vizjaku Milku, ki ga brani dr. Čuvaj Josip, obtoženemu dr. Ha-cinu Lovru, ki ga brani dr. Lokar France, odsotnemu obtožencu Rož-manu Gregoriju, ki ga brani dr. Vrtačnik Alojzij, odsotnemu obtožencu dr. Mihi Kreku, ki ga brani dr. Mojser Anton.
Obtožbo zastopata zastopnik vojnega tožilca Jug. armije kapetan Vivoda Marjan in njegov pomočnik vojni tožilec IV. armije kapetan dr. Damjan Viktor. Sodišče je postavilo za tolmača nemškega jezika dr. Ivana Murka in za italijanski jezik dr. Slava Mun-do. Predsednik dr. Modic je nato pričel brati osebne podatke obtožencev. Najprej se je obrnil proti Rupniku:
—	Obtoženi Rupnik Leon, pristopite!
Vojni zločinec in narodni izdajalec Rupnik je stopil po stopnicah pred sodišče in se globoko priklonil. Pri ugotavljanju osebnih podatkov je bil vznemirjen in se je vedno priklanjal.
Ljudstvo v dvorani je mirno zasledovalo nastop in sleherni gib obtoženih vojnih zločincev in narodnih izdajalcev, ki so ta dan odgovarjali za vse svoje zločine pred sodiščem. Med gledalci so mnogi, ki so bili žrtve zločinskih dejanj obtožencev, ki so jim ubijali matere in očete, brate in sestre ter požigali domovi. Da ta dan prisostvujejo tej razpravi, še bolj potrjuje njihovo prepričanje, da bo pravica uveljavljena dosledno in do konca. Zatem je pričel vojni tožilec na poziv predsednika sodišča brati obtožnico:
Na podlagi čl. 13 odst. 1. zakona o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi ter v smislu čl. 1( in čl. 30. zakona o ureditvi pristojnosti vojaških sodišč v Jugoslovanski armadi.
so obtoženi:
1.	Rupnik Leon, divizijski general bivše .jugoslovanske vojske, med okupacijo predsednik "Pokrajinske uprave" v Ljubljani, sedaj v zaporu;
2.	Roesener Ervin, Nemec nemški državljan, višji policijski in SS-vodja, SS-general, sedaj v zaporu;
3.	dr. Rozman Gregorij, škof ljubljanske škofije, sedaj na begu;
4.	dr. Krek Miha, advokat in bivši minister, sedaj v inozemstvu;
5.	Vizjak Milko, bivši jugoslovanski polkovnik, sedaj v zaporu;
6. dr. Hacin Lovro, bivši uprav-
ZASLIŠANJE — OBSODBA
nik policije v Ljubljani, sedaj v zaporu; ker so izvršili naslednja kazniva dejanja: Obtoženi Rupnik, Rožman, Krek, Vizjak in Hacin kazniva dejanja izdajstva ljudstva in države, skupaj z obtoženim Rosenerjem pa tudi kazniva dejanja vojnih zločinov.
Protiljudski elementi iz vrhov bivše SLS so v pričakovanju neposrednega oboroženega napada hitlerjevske Nemčije in fašistične Italije na Jugoslavijo ter okupacije in razkosanja naše zemlje imeli med 27. marcem in 6. aprilom 1941. leta v Ljubljani sestanek, na katerem so sklenili, da si razdele vloge tako, da bo en del vidnejših predstavnikov SLS na čelu z obtoženim Rožmanom, Av-senekom in Natlačenom ostal doma in stopil v odkrito politično in vojaško sodelovanje z okupatorji, drugi del z obtoženim Krekom, Gabrovškom in Kuharjem na čelu pa odšel v inozemstvo in se na videz vključil v protihitlerjevski blok, da v primeru zmage ene ali druge vojujoče se stranke zagotovi svoje pozicije in protiljudsko vladavino v Jugoslaviji.
(Opomba: Zgoraj omenjeni Ga-brovšek je Franc Gabrovšek, sedaj kaplan pri sv. Vidu v Cleve-landu, ki ga je dr. Krek poslal v Ameriko, da "razbije SANS in vodi politiko v prid stare Jugoslavije med katoliškimi Slovenci. Ta njegova misija je ugotovljena v kasnejšem delu te obravnave. SANS je njegov namen razgalil takoj!)
Potem ko so nemški in italijanski' okupatorji zasužnjili in razkosali Jugoslavijo in si med seboj razdelili Slovenijo in pričeli fizično iztrebljanje naših narodov, predvsem slovenskega naroda, bogastvo zemlje pa izropali in vključili v svoje vojno gospodarstvo, se je slovenski narod z ostalimi jugoslovanskimi narodi dvignil v vseljudski oboroženi upor proti okupatorju za svojo svobodo, neodvisnost in obstoj. Istočasno so se protiljudski elementi iz vrhov bivših političriih strank in grup (SLS, JNS, ljotičevci in drugi — Ljotičevci so bili pristaši srbskega fašista Ljotiča) povezali med seboj in stopali v službo okupatorjev, ustvarjali iz naših državljanov kvizlinško "Belo gardo" in tako zvano "Slovensko domobran-stvo" ter pomagali okupatorju pri organiziranju okupacijskega upravnega aparata v Sloveniji.
Izdajalski elementi, ki so zbežali v inozemstvo z obtoženim Krekom na čelu — ki je že od leta 1941. bil preko Vatikana v stalni zvezi z obtoženim Rožmanom, Natlačenom in Avsenekom — so bili po eni strani podpiratelji teh kviz-lingovcev v Sloveniji po drugi strani pa so izvajali izdajalsko politiko begunskih vlad in pomagali četnikom Draže Mihajloviča. Svojo izdajalsko delavnost kviz-lingovci v domovini z obtoženim Rožmanom na čelu, kakor tudi izdajalci v inozemstvu z obtoženini Krekom na čelu, so zakrivili v cilju dušenja ljudske vstaje in v cilju podpiranja okupacije v Jugoslaviji v najusodnejšem razdobju zgodovine naših narodov zločin izdajstva nad narodom in domovino.
V sodelovanju z nemškimi in italijanskimi okupatorji ves čas vojne in sovražne okupacije so obtoženci Rožman in Krek kot organizatorji in naredbodajalci, obtoženi Rupnik kot ljubljanski župan pod italijansko okupacijo in šef civilne uprave pod nemško okupacijo, obtoženi Vizjak kot namestnik komandanta tako zva-nega "Slovenskega domobran stva", obtoženi Hacin kot šef policije, obtoženi Rosener pa kot predstavnik nacistične stranke v svojstvu višjega SS policijskega vodje na tako zvanem obrabnem področju XVIII., izvršili neštete vojne zločine nad slovenskim narodom : ubijanje in izročanje ranjencev okupatorju, umore in po-kolje, zapiranja, mučenja, odvajanja v koncentracijska taborišča in na prisilno delo v korist okupatorja, prisilno mobilizacijo, požige, ropanje in uničevanje javne in zasebne imovine, posilstva in druge vojne zločine, vsled česar so odgovorni za smrt in trpljenje deset tisočev mož, žena in otrok.
RUPNIK ORGANIZIRA V LJUBLJANI OKUPACIJSKI CIVILNI APARAT
Obtoženi Leon Rupnik, general bivše jugoslovanske vojske, poznan že izpred vojne po svoji pro-nacistični delavnosti, je v dneh napada Hitlerjeve Nemčije in fa-(Dalje na 4 str.)
"ameriški domovini" se ne gre za resnico, če je trera v javnosti zamazati
vnebopijoče grehe zločincev
Lahko bi tukaj zapisali: "Hvala rojak, da si poslal svoji sestri v staro domovino izrezke iz "AD", da jih je sama brala in se uverila poleg drugih vaščanov kakšno laž širi omenjeni časopis." Namreč naš rojak iz Malartica, kateri ne želi, da bi bilo njegovo ime objavljeno, je poslal par pisem, ki jih je dobil in sicer pismi iz starega kraja, eno od njegove sestre in drugo od nečakinje.
Pisma, ki jih v odlomkih objavljamo, podajajo po eni strani pregled vse zamazanosti zločinov katere so počenjali fašistični okupatorji in njihovi pomagači švabo-branci, bele in plave garde. Posebno je zanimivo pismo od njegove sestre, ko odgovarja na laži "AD" v zadevi župnika F. Konduc. Piše mu takole:
"Dela je zelo veliko in to udarniško. Železnice in mostovi so sko-ro vsi popravljeni, a največ je naredila mladina z udarniškim delom. Gotovo tudi tam citate v našem časopisju, kako se tukaj gradi in obnavlja po vsej Jugoslaviji.
Sedaj ti bom pa odgovorila na izrezke iz časopisa "Ameriške Domovine." Ta časopis piše: "F. Konduc je bil ustreljen, ko je šel ma-ševat in so cerkev požgali partizani iz sovraštva do vere. . ." Resnica je, da je bil župnik Franc Kan-duc ranjen od partizanov in je ranam podlegel. Niso ga streljali zato ker je šel maševati, marveč so ga zato, ker je v Grahovem ustanavljal belo gardo in je sam osebno, odšel v Ljubljano po "komandante." Bela garda pa že veste, kaj je delala z partizani.
V Grahovem so tudi požgali cerkev partizani. Pa zakaj so jo? Zato, ker so šli belogardisti v zvonik in so doli streljali z mitraljezom na partizane. Partizani so jim ukazali, da naj gredo doli in da se naj predajo ali niso hoteli priti. Potem so šli partizani k župniku, da naj gredo gori in naj jim povedo, da naj gredo doli, če ne bodo cerkev zažgali. Gospod so res šli gori, ter so jih lepo prosili naj gredo doli, ali še vedno niso hoteli priti doli. Potem so pa partizani rekli župniku, da naj vse svete stvari iz cerkve poberejo in znesejo ven. Ko so vse ven znosili in še partizani so jim pomagali nositi, so cerkev zažgali, ker cerkev ni bunker, in je bela garda zgorela.
Kar piše o Ložu, je pa res, da so Italijani požgali in pobili toliko mož. Tega je pa kriv Staro-trški župnik, ko je napravil spisek kateri so za pobiti in kateri so za v internacijo. Ker Loška dolina je bila še prej v stari Jugoslaviji znana, ko so bile volitve, je zmagala delavska stranka. In zato so ti ljudje pobiti. Niso pa zaradi Loža.
Kar piše pa o Žireh, da so partizani toliko poslopij porušili, so to storili zato, ker so bili notri Nemci in domobranci. Mostove so porušili zato, da niso mogli Nemci prevažati municije in orožja na fronto.
Kar se pa tiče aretacije in pregnanstva, so pa aretirali samo take ljudi, kateri so se podpisali za Nemca in so sodelovali znjimi. Nemci so naše ljudi izseljevali iz Brežic in Štajerske, jaz vem to dobro, ker sem bila z njimi skupaj v Nemčiji."
Gornje odgovarja Marija Rožanc iz Martinjaka na izrezke, kateri ji njen brat izrezal iz "AD" in ji poslal. Jasno odgovarja na laži s kakšnimi se reakcija poslužuje in vleče vero in cerkev v njihovo umazano fašistično blato. Malo preveč bi moral biti človek omejen na duhu, da bi verjel, da je bilo Bogu všeč organiziranje bele garde, obrniti cerkve v bunkerje in klavnice. Ker izgledalo bi kot da bi Bog potreboval da njega s krvavimi bajoneti držijo v nebesih. "Za Boga in vero" so torej obrnili cerkev v bunkerje, klavnice in druge mučilnice, ne tisti duhovniki, ki jim je res katoliška vera svetinja in blagor naroda čast, ampak tisti, ki jim je vera Bog dolar, lira, marka — bogastvo. Da bi vse to obdržali, po-služili so se tudi cerkvenih bunkerjev.
Naslednje pismo piše nečakinja, ki se je nahajala v koncetracij-skem taborišču v Nemčiji. Med drugim piše tole:
Dragi ujc!
Oprostite ker vam pišem par vrstic. Opisati vam hočem moje doživljaje v Nemčiji, ker vem, da bo vas zanimalo.
Ko sem bila še doma, so hodili v našo vas partizani in domobranci. Partizanov smo se veselili, domobrancev smo se bali kakor hudičev, ker so nas vedno strahovali, kje imamo terenca? in to je bil moj brat Janez, njega pa niso nikoli dobili doma. Ko je slišal, da gredo Švabobranci je vzel kolo in se od-
peljal po dve ali tri ure daleč v drugo vas.
Kakor vam je že znano, smo imeli v Sloveniji tudi izdajalce in bratomorilce, tako smo jih imeli tudi v naši vasi. Dne 26. junija 1944 so ponovno prišli k nam Nemci v družbi naših izdajalcev, nas vzstrahovali in zmerjati. Vse so nam rekli, samo človek ne. Potem so začeli pa ropati in krasti Pokrali so vse kar se jim je dopadlo. Popili so nam tudi en sod vina. Ko so vse požrli in popili, je ta pijana druhal prišla še po mene. Kakšno so me dobili — takšno so me vzeli. S seboj nisem smela vzet nobene stvari. Eden me je kar iz hiše spe-hal in puško držal, da me bo streljal. Niti z materjo se nisem smela posloviti. Mati so jokali, meni se je pa trgalo srce od tuge in žalosti, ker sem morala pustiti doma bolno mater. Toda jaz nisem potočila solze, ker sem se zavedala, da sem Slovenka, ne pa izda-jalka. To jih je najbolj jezilo, če človek ni pokazal, da mu je hudo.
Vzeli so še drugih devet iz Martinjaka in tako so nas odgnali. Ko sem prišla na konec vasi, sem se še enkrat obrnila in pomahala materi v slovo, ki so gledali za mano in jokali. Na Rakeku so nas zaprli in smo bili tam tri dni brez jesti. Potem so nas odgnali na Vrhniko, kjer smo bili pet dni, od tam pa v Ljubljano in smo tam bili tri mesece.
Hrano smo imeli takšno, naši prašiči so bolje jedli doma. Večkrat sem si mislila, oh, ko bi imela vsaj tisto, kar skuhajo doma prašičem.
Hodili smo na zašlišavanje ponoči eno uro daleč. Čez dan so nas zaslišavali, drugi večer so nas pa zopet nazaj odgnali. Zaslišavali so vsako posebej. Strahovali in pretepali tako, da smo bile črne kot sukno. Nekatere so še pred zasliševanjem pretepli, da je padla v nezavest. Potem so prinesli škaf vode in so jo polili, potem pa z njo v temnico za 7 dni brez vode in brez hrane. Drugim so polomili ude pri pretepanju, devali svinčnike med prste, šivanke zatikali za nohte, in celo nohte pulili iz prstov — čisto sadistično zverinsko mučenje. Kaj se je tu godilo, vam tega ne morem popisati.
Črez tri mesece so nas dali v Nemčijo v najbolj zloglasno taborišče, Auswitz. Tam je bilo strašno hudo. Kuhali so nam pesno perje, še tisto redko in brez zabele, kruh jesbil črn in v njem polovico pilje-vine. Ko sem ga pojedla, mi je ležal kot kamen v želodcu — pa še tistega je bilo malo. Zelo veliko lakote smo pretrpeli. Tako sem bila suha, da me še naši doma ne bi bili poznali, če bi me videli. Pakete so mi pošiljali ali nisem dobila vseh.
V Ausvitzu je 40 km na kvadrat sama tovarna. Tu se je izdelovalo vsakovrstno orožje za vojno. Interniran« in ujetniki so bili iz vseh strani sveta. Tudi Angleški in Amerikanski vjetniki so bili tukaj.
Tukaj so prišli bombardirati. Dosti straha smo vžili. Včasih so padale kot toča. Vedno sem mislila le na smrt, pa mi je ljubi Bog še ohranil življenje. V lagerju so nam razbili vodo, luč in kurjavo. Mraz je bil pa takšen, da nam je odeja primrznila k ustam ko smo spale. Ta lager v katerem sem bila jaz je bil vsakikrat razbit, ker je bil blizu tovarne.
Prav blizu lagerja so bili krema-toriji za sežiganje ljudi. Tukaj kot sem bila jaz se računa, da so jih sežgali okrog devet miljonov. Kaj pa še drugod ?! Samo sem vedno mislila kdaj pridejo po mene, da me bodo sežgali.
Nemci so ravno tako pretepali kot naši domobranci, ki so nas zaslišavali. Nemec, fašist nas je pretepal, če ga nismo prav razumeli, ali pa je že našel kakšno stvar, da ni prav narejena, samo da za-doste sadizmu. Ko so gnali ženske na delo, so imeli velike pse s seboj in so jih naščuvali na ženske, kateri so vsaki dan po tri ali štiri ženske raztrgali do smrti. Tisti "esesovci" so se pa smejali.
Prišla pa je Ruska fronta. Ko so pa Nemci bežali, tedaj so morali tudi naši ljudje z njimi. Takrat je bil velik sneg in mraz in če kateri ni mogel hoditi, ga je Nemec vsakega ustrelil.
Jaz sem pobegnila iz taborišča 5 dni prej, ter se skrila v neki gozdiček, da me ne bi Nemec s sabo vzel. Ne morem vam popisati strahote takrat ko je šla ruska fronta skozi. Kakšno bitko sem preživela. Krogle so tako letele kot čebele. Ruske krogle so bile znanilke svobode.
Dosti sem pretrpela strahu in lakote, ali danes sem ponosna na to, da sem tudi jaz malo žrtvovala za svobodo.
Smrt fašizmu—Svoboda narodu!
Mici
Sodnijski proces proti Slovenskim izdajalcem
(Iz 3 strani)
šistične Italije na Jugoslavijo v aprilu 1941. leta na položaju načelnika štaba. I. grupe armij v Zagrebu ne da bi dal kakršen koli odpor sovražniku 11. aprila 1941, to je še pred kapitulacijo bivše jugoslovanske vojske, navezal v Zagrebu stike z ustaškima polkovnikoma Luličem in štancerjem, da bi mu na njegovo prošnjo omogočila vstop v ustaško vojsko. Istočasno je na "zapovedništvu hrvatske vojske" v Zagrebu izdal pismen načrt za formacijo ustaške kopnene vojske in ga prodal polkovniku Luliču.
Po prihodu v Ljubljano je pričel takoj sodelovati z italijanskimi civilnimi in vojaškimi oblastimi, s komandantom XI. Corpo d'Armata generalom Robottijem, generalom Orlandom, "visokim komisarjem" Graziolijem in drugimi. Dne 3. junija 1942 je sprejel mesto ljubljanskega župana in po okupatorjevih navodilih organiziral v Ljubljani okupacijski civilni aparat, preko katerega je izvrševal okupacijske ukrepe in odredbe italijanskega fašističnega zasužnjevalca. V ta namen je kot župan mesta Ljubljane vohunil za okupatorja, uvajal v urade italijanski jezik, propagiral fašističnega duha itd.
Spomladi leta 1942 so domači okupatorjevi sodelavci na čelu s soobtoženim Rožmanom, kaplanom Križmanom, advokatom dr. šmajdom, industrijalcem Avse-nekom, advokatom dr. Marjanom Zajcem in drugimi ustanovili z okupatorjevim soglasjem "Odbor vaških straž", ki je bil organizator edinic Bele garde. Ta odbor, ki je zasedal v škofijskem dvorcu v Ljubljani, je pošiljal k obtoženemu Rupniku svojega člana dr. Zajca in je obtoženi Rupnik odbor podprl z navodili in nasveti.
PREDLAGA POOSTRITEV BORBE PROTI SLOVENCEM
Da bi zboljšal in utrdil kvizlin-ške formacije MVAC (Milizia Voluntaria Anti Communista), je obtoženi Rupnik takoj, ko je postal župan mesta Ljubljane, predložit Robottiju obširen pismeni "Načrt za uničenje partizanske aktivnosti" s predlogom, naj okupator ojači svoje vojaške posadke po deželi, uvede s pomočjo duhovnikov in županov široko vohunsko mrežo in postavi oddelke MVAC pod svoje neposredno poveljstvo, da bi tako čim uspešnejše lahko vodil borbo in izvajal svoje osvajalske namene proti našemu narodu.	'
Obtoženi Rupnik je dne 3. avgusta 1942 predložil generalu Robottiju spisek interniranih jugoslovanskih oficirjev ter predlagal, naj jih okupator loči od onih, ki so ostali zvesti narodu, in jih uporabi v sestavu italijanske vojske.
REORGANIZIRA CIVILNO UPRAVO ZA NEMCE
Takoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 se je obtoženi Rupnik javil v slušbo nemškega okupatorja, ki ga je postavil za "šefa pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine". V "Ljubljanski pokrajini" je reorganiziral civilno upravo in policijo ter preko njih z nacističnimi in terorističnimi metodami izvajal okupatorjeve ukaze. Pri tem je bivši belogar-distični propagandni-obveščevalni center "Odbora vaških straž", tako zvani "U-7", vključil v sestav "Pokrajinske uprave" z nazivom "Informativni urad". V okvirju "informativnega urada" je bila ob sodelovanju kaplana Glavača osnovana posebna tajna obveščevalna služba "TOS", ki je z mrežo špijonov vohunila med prebivalstvom. Zbrani podatki so kot naj-zaupnejša poročila izhajali v biltenu "Vesti", ki so bili dostavljeni v uporabo Hacinovi policiji, Ro-
senerjevemu štabu, domobrancem, soobtoženemu Rozmanu in Gesta-pu. Organiziral je poseben "Propagandni oddelek", ki ga je po združitvi z "Informativnim uradom" decembra 1944 preimenoval v 'Informativni oddelek". Propagandni oddelek" je po nacističnem sistemu organiziral tako zvano "protikomunistično akcijo", katere namen je bil netiti bratomorno klanje in razbijati borbeno enotnost slovenskega naroda proti okupatorju.
Kot šef "Pokrajinske uprave" je septembra 1943 imenoval za šefa policije soobtoženega Hacina in po njem organiziral tako zvano "politično policijo" in kasneje "specialni vod" te policije. Vsi oddelki policije so bili pod nadzorstvom soobtoženega Roesenerja in zveznega vodje Gestapa, Dusche. Tako je ta gestapovska policija s slovenskimi izdajalci v sestavu "Pokrajinske uprave", katero šef je bil obtoženi Rupnik, izvajala teroristične metode v Ljubljani in na podeželju ter pri tem kot podaljšana roka Gestapa izvršila tisoče najtežjih krvavih zločinov nad našim narodom.
Da bi okrepil vojni>*potencial nemškega in italijanskega okupatorja in da bi dušil osvobodilno borbo slovenskega naroda, je obtoženi Rupnik izvajal preko kvizlinškega upravnega aparata plenjenje ljudske in državne imovine. Ukazoval je zaplembo imovine borcev Narodno-oslobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije in njihovih rodbin ter vseh onih, ki so na kakršen koli način pomagali osvobodilni borbi slovenskega naroda.
23. septembra 1943 je obtoženi Rupnik ustanovil vojaško formacijo "Slowenische Landeswehr" — "Slovensko domobranstvo", ki je z okupatorjem pomagalo zatirati narodno osvobodilno gibanje, izvajalo brezprimeren teror nad ljudskimi množicami, izvršilo na tisoče najbolj krvavih zločinov in ščitilo važne objekte, ki so služili okupatorju za nadaljevanje vojne proti zavezniškim armadam. Kot 'generalni inšpektor" vsega do-mobranstva je Rupnik zlasti skrbel za pomnožitev te formacije. Skupno z Roesenerjem sta izdala proglas o mobilizaciji vseh sil v domobranstvu, da bi čim bolj zaščitil okupatorjev umik pred zmagovito Jugoslovansko armado. Istočasno sta podpirala Mihajlovi-čeve četnike in dajala materialno pomoč znanemu črnorokcu Janezu Marnu — Črtomiru in kuratu Petru Križaju.
(Sledi prihodnjič)
Jugoslavija je doprinesla gromne žrtve
WINDSOR, ONT.
Redna seja kluba "Tito" D.P.P. se bode vršila v nedeljo dne 27 obtobra ob 2. uri popoldan in sicer v prostorih "Forty Five" kluba na vogalu Cadillac in Richmond St.
Seje se udeleži eden od članov Nacionalnega komiteta, kateri bo održal predavanje. Vsled tega naj se vsak član in članica vdeleži seje in predavanja.
VABILO NA ZABAVO
Isti klub priredi plesno zabavo v soboto zvečer dne 19 oktobra v zgoraj omenjenih prostorih "Forty Five" kluba na vogalu Cadillac in Richmond St.
Vabijo se vsi Slovenci, Hrvati in Srbi, kakor tudi ostali Slovani, da se zabave udeležijo in pripeljejo svoje prijatelje.
Odbor DPP.
Konferenca vladnih predstavnikov
Ottawa, 15 okt. — Danes se je začelo zasedanje predstavnikov provincijalnih vlad in federalne vlade. Kakšna vprašanja pridejo v poštev, zaenkrat je nemogoče omenjati, ker z strani vlade niso podana tozadevna poročila. Celo govori^ se, da se bo konferenca vršila' za zaprtimi vrati. j>
Indirektna dozdevanja so, da je namera vlade priporočiti ukinitev federalne delavske zakonodaje PC 1003 na katere osnovi je delal Nacional War Board. Toda izgleda, da vlada nima načrta po .katerem bi zamenjala z novim zakonom v sodobnih razmerah kakršnega zahtevajo strokovne unije. Na splošno prevladujejo mnenja, da bo federalna vlada prepustila reševanje delavskih problemov provin-cijalnim vladam, kateri zakoni so zelo omejeni v kolikor se tiče delavskih zahtev.
Že samo dejstvo, da se konferenca vrši v nekakšni tajni atmosferi potrjuje mnenja, da ne bo prinesla večjih rezultatov v prid narodnim problemom.
(Iz prve strani)
nju in bratstvu milijonov onih, ki s svojim delom izdržavajo in olep-šavajo življenje na zemlji, tedaj interesi peščice ne smejo stati na potu kot ovira napredka za neštete milijone.
To mednarodno telo, bi moralo osredotočiti vse svoje sile v akcijo za vstvarjanje takih plemenitih idealov, t. j. uravnovešenje delovnih odnošajev, obdržanje, povišanje in enakomernost življen-skega standarta delovnih ljudi v svetu, popolnoma odpraviti ne-sigurnost, brezposelnost in ekonomske krize. Med tem je pa sedanja diskusija nekaterih delegatov zavila proč od teh konkretnih nalog in zavzela eno nezaže-ljeno smer, katera ne more prinesti dobrih rezultatov. Ti gotovi delegati prigovarjajo temu organu, da je preveč naklonjen delavcem in vnašajo v diskusijo vprašanje vojne emigracije in njene zaščite, pokrivajoči vse to z neko humanitarnostjo. Med tem anti-fašistični svet zelo dobre* zna, a je potrebno, da spozna še bolje, kaj se prav za prav skriva zadaj za to humanitarnostjo. Vsakemu je menda jasno, da se ogromna večina te emigracije sestoji iz fašističnih razbojnikov, a onim, kateri niso takšne narave je vsem mesto v njihovih državah. Prosim vas, ali je mogoča kakšna humanitarnost napram otroko-mo-rilcem, požigalcem in mučiteljem naroda. Mi v jugoslaviji smatramo, da je najbolj humanitarno delo, sprečiti v bodočnosti zločine, a to je mogoče samo na ta način, ako se po zaslugah kaznuje izvrševalce zločinov. Vsaka skrb za njih in o njihovi udobnosti, pomeni zavestno pripravljati nove in še grše zločine. Od kad ta skrb teh ljudi, o njih in nikakršna skrb o onih, kateri so trpeli od njih?
Nekateri delegati, posebno italijanski, so polni samohvale o "antifašistični". Vlogi Italije in njenem "strašnem" trpljenju v pretekli vojni, dokler oni narodi, kateri so brez svoje krivde stvarno trpeli največ in izdržali na svojih plečih, antifašistično zmago, skromno molče in se ne oglasijo. Med tem, nikdo ne more več ceniti antifašističnih sil, kot oni, kateri so pretrpeli nepojmljiva zla od strani fašizma, a to so ona ljudstva in narodi, katerih demokratične sile so preprečile upo-stavo fašizma v svojih državah, a neke so ga pa že izkoreninile. Te iste sile so dokončale zlom fašizma. Bilo bi v interesu resnice in pravilnega demokratičnega razvoja italijanskega ljudstva, ko
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Proslava osvoboditve Beograda
Mestni Svet kanadskih južnih Slovanov priredi proslavo tretje obletnice osvoboditve Beograda v nedeljo dne 20 oktobra, ob 2 uri popoldne v Bolgarsko-Macedonski dvorani na 386 Ontario St.
Kot glavni govornik na tej proslavi nastopi major Branko Vuke-lič, izseljeniški ataše pri jugoslovanskem poslaništvu v Ottawi.
Poživlja se vse Jugoslovane, da se udeleže velike proslave in z tem manifestirajo svoje skupne bratske simpatije z narodi Jugoslavije ob tretji obletnici osvoboditve njihove prestolice — Beograda.
Prireditveni odbor
Danes ob 6 uri bodo izvedeni na giljotino
Nuremberg, 15 okt. — Enajst nazifašističnih kriminalcev, ki so obsojeni na smrt na vešalih in tudi na giljotino, bodo danes 16 oktobra ob 6 uri izvedeni na vešala in giljotino.
Računa se kakor pravi poročilo, da se bo ekzekucija vršila tri ure in bo začela okrog 4 popoldan, evropski čas.
Prošnja nazifašističnih morilcev, da se spremeni kazen na streljanje in ne na vešala, je odklonjena po mednarodnem sodišču. Kazen bo izvršena tako kakor je določilo mednarodno sodišče.
Med tem nemški finančni baron Hjalmar Schacht je bil aretiran in čaka na obravnavo, ki jo bo vršila v skladu zakona za defaši-zacijo Nemčije. Schacht je bil aretiran po nemški policiji in izročen sodišču za sodbo nemških finančnih baronov, ki znašajo prav tako odgovornost za zločine, kakor ostali generalni štab in voditelji nazifašističnih organizacij.
bi njihova službena politika in predstavniki iskreno priznali znano zgodovinsko resnico, da je Italija bila, ne manj in ne več, hego prvorazredni partner zloglasnega osišča, vse do zloma hrbtenice italijanskemu fašizmu 1943. leta in da so do tega časa, njena vlada in njena vojska izvrševala nepojmljive zločine nad mirnimi demokratičnimi narodi. Samo nas od Jugoslovanov je izgubilo življenje 400.000 naravnost od italjan-ske napadalnosti in okupacije, ter nam bila prizadeta škoda na mi-Ijarde. Ti delegati izjavljajo, da je bila Italija prva žrtev fašizma, verjetno misleči na upostavo fašizma tamkaj. Napram tej logiki, je tudi Nemčija žrtev Hitlerjevega fašizma. S takšno teorijo bi odšli tako daleč, da bi se našli advokati fašizma, kateri bi spoznali za krive mirne in demokratične narode, ker oni niso bili dovzetni in niso dovolili, da se jih mirno uniči po idealogiji fašizma, nego so štrli fašizem in središčem fašizma napravili škodo in trpljenje! Kar se tiče antifašistične borbe italijanskega naroda, mi to borbo cenimo in pozdravljamo. Ali ni treba zgubiti iz vida, da pretežni del službene Italije nima prav nikakšne zasluge za to borbo. Kakšno zaslugo za antifašistično borbo bi mogli imeti, glavni fašistični upravniki in komandanti ? Recimo, antifašistična borba je počela po vojnem zlomu Italije leta 1943, a vrhovni fašistični vladar-kralj se je nahajal na oblasti vse do tega leta, a glavni fašistični komandanti, kateri so po mednarodni komisiji v Londonu registrirani kot vojni zločinci, se nahajajo še danes na visokih položajih, a neki se kot šefi za sodjenje vojnih zločincev, n.pr. vidimo Pircio Birolia težkega vojnega zločinca in še mnogo drugih. To je nemogoče biti ob enem fašist in demokrat, zločinec in sodnik za kaznovanje zločincev. Antifašistične sile Italije tvorijo mase odzdolaj, mimo volje in proti volji velike večine današnje službene Italije. Ni se treba izvlačiti od vsake odgovornosti in nadaljevati po starem potu. Ni usodno za italijanski narod, njegov de-mokratizem in njegov življenski standart, ako bi oni iskreno priznali greške, ako bi oni plačali mali del vojne škode, ampak je za njih odločilno, da se pravilno postavijo stvari, popolnega odrekanja imperijalistične politike in teženj osvajanja tujih teritorijev, borba za izkoreninjenje fašizma, znižanje mnogo predrage okupacije in zmanjšanje financijsko-tržne konkurence, katera preti, da Italijo dovede v popolnoma odvisen kolonijalni položaj. To je odločilno za italijanski narod, njegov demokratizem in življenski standart, a prav o temu niso zinili nobene besede italijanski
delegati.
Kar se tiče vojne nevarnosti za katero so izjavili gotovi delegati, da je popolnoma minila, sem jaz mišljenja, da mir živi samo zato, ker so antifašistične-protivojne sile močne, čuječe in vodijo borbo za mir. Ne smemo se motiti in uspavati, ker vojni hujskači in njihove sile ne spijo. Vsako popuščanje borbe za mir bi pomenilo oživljanje vojne nevarnosti.
Kar se tiče internacijonalne zaščite delovnih ljudi smatram kakor edino sigurno sredstvo, močne svobodne delavske sindikate, oni edino morejo izdržati izvoje-vane zmage delovnega ljudstva in jih razširiti nadalje, kar nam kaže vsakdanja praksa. Oslonek na njih je najpravilnejša pot, ker oni so ti kateri so zrasli in žive z delovnim ljudstvom, so prikladni njihovim vsakodnevnim potrebam, življenjem in napram temu je prikladna tudi živa moč za uresničenje njihovih teženj. Svetovna Sindikalna Federacija Dela, kot najmočnejša organizacija delavstva katera predstavlja okrog 80,000.000 organiziranega delavstva, bi morala s popolno pravico postati član UNO-a in da s pozicije te najvišje institucije vodi borbo za upostavo pravic delovnega ljudstva. V tem slučaju bi imelo to telo močno oporo za izvedbo vseh zaključkov v praksi. V tej smeri pozdravljam to konferenco, želim nji popolni uspeh in obljubljam, da bodete v Jugoslaviji našli močno oporo za dosego boljšega življenja delovnega ljudstva celega sveta.

tila.
Iz francoščine prevedla K. N.
Njena ponižnost ga pa očitno ni ganila ne preseno-
t
"Ali nimate očetovega čeka?" je vprašal čez čas. Plaho se je nasmehnila:
"Pozabljate, Miguel, da sva poročena in da brez
vas.
'Oh, res je", je suho pritrdil.
Obisk v uredništvu
Uredništvo je obiskal rojak Lojze Prijatelj iz Ely, Minn. Bil je na obisku rojakov v Port Ar-thurju in Kirkland Lake, kakor tudi svojega brata Poljde Prija-te'1-ja in ostalih rojakov v Mon-trealu. V Ely-ju stanuje že okrog 12 let in ima svojo brivniško obrt.
"V Kirkland Lake sem prišel teden dni po pogrebu mojega znanca Vinkota Vidriha. Težko mi je bilo pri srcu, ko sem zvedel to žalostno novico in se srečal z pokojnikovo družino. Poznam jo že dalj časa in prav zato mi je toliko težje nad izgubo skrbnega rojaka in očeta," je povedal Lojze med pogovorom.
Zelo pohvalno se je izrazil o kanadskih Slovencih, človek si kar odahne v prijazni družbi kanadskih rojakov, katere preveva tako živa skupnost in pa zanimanje za napredne stvari, je dejal rojak Prijatelj. V starem kraju, Vinice pri Sodražici, ima tri sestre in dva brata.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje v Kanadi, je pripomnim pred odhodom na postajo.
POZOR TORONTO
"Hello Moscow" je sovjetski film — prvi film izdelan po rekonstrukciji filmske izdelave v Moskvi po skon-čani vojni. Novi sovjetski film, kateri je prvikrat na programu v tej deželi, kaže slikovito povest o kulturnem razvoju sovjetske mladine.
Im?,
«¡C1""' '
^t&fc " A MUSICAL SALUTE
SUDBURY, ONT.
Podružnica VPZ Bled priredi .•'Vinsko trgatev" v nedeljo dne 3 novembra ob 8 uri zvečer v dru-šavenih prostorih na 322 Bessie St.
Uljudno se vabi vse Slovence in Slovenke kot sobrate Hryate in Srbe ter ostale Slovane, da se udeleže prijetne in vesele zabave, ki nas spomni na trgatev pred letih v starem kraju.
Za dobro postrežbo in tudi godbo za plesalce, skrbi:
Odbor.
FROM THE U. S. S. R.
Film "Hello Moscow" nezaostaja za dosedajnimi filmi sovjetske filmske izdelave, kot je film "Russia on parade" in drugi. Izvajajo ga skupine mladih dijakov pod vodstvom Sergei-ja Yutkovica. Dnevno na programu v Kino Theatru, Manning in College St.
Nastala je tišina. Moreno si je prižgal cigareto. Zdaj pa zdaj je zdolgočaseno potegnil, potlej pa vsakokrat osul pepel na pološčeno mizico, stoječo pred njim.
Njegova ledena mirnost je Orano grenko prizadela. Nič več se ni mogla spomniti besed, skrbno pripravljenih stavkov, ki si jih je izmišljala popoldne, v dolgih urah čakanja. Zdaj, ko je sedela nasproti svojemu možu, zdaj ko bi mu lahko vse povedala, kar ji je težilo in mučilo srce, so ji besede usahnile na ustnicah. Molčala je in ga nepremično gledala.	,
Naposled je premagala strah, ki ji je zadrgovalo grlo in pogumno je pričela:
"Najprej, Miguel, vam moram povedati, da vas oni-dan nisem hotela tako užaliti. V pismu, ki sem ga pisala materi, je bilo nekaj resnice. . ."
"Prav lepo je, da me hočete potolažiti", je dejal ž tistim vzvišenim smehljajem, ki mu je zaigral na obrazu vselej, kadar ni maral popustiti.
"Prosim vas, Miguel, verjemite mi," je proseče vzkliknila.
"Ali ste se samo zato, da bi mi to povedali, pripeljali sem v ženevo?" je mrzlo vprašal. "Menda je bilo to vse bolj zaradi nekega gospoda. . ."
"Zaradi nekega gospoda!" je kakor v sanjah ponovila Orana.
"Nedvomno, senora. Zdi se,, da imate zelo kratek spomin. Opoldne ko sem vas videl pri kosilu, ste sedeli za mizo z nekom, ki vam ni bil tuj. . . Narobe, celo zelo blizu vam je moral biti, kajti čebljala in smejala sta se, kakor novopečena zaljubljenca".
Orana ga je brez razumevanja pogledala, šele po malem je pričela slutiti, kaj sumi njen mož. Do ušes je ■ zardela pred njegovimi zaslišujočimi pogledi:
"Ta gospod je moj tovariš", je ognjevito vzkliknila. Neki časnikar je, spoznala sem ga v Parizu pri svoji se-strični. Videč, da se po ženevi kaj prida ne spoznam, se mi je ponudil za vodnika in mi obljubil, da mi bo pomagal pri iskanju."
"Pri kakšnem iskanju?" je vprašal Moreno.
"No, vas sva iskala", je vzkliknila Orana„ toda tudi to priznanje ni omehčalo trmastega Španca.
"Zelo ljubezniv vodnik, moram že reči", je suho pripomnil.
"Bil je pač vljuden, kakor so navadno gospodje vljudni z damami", je nekoliko v zadregi odgovorila Orana, "če bi se drznil kaj drugega, bi ga že poučila, kako naj se vede. Nisem pozabila, da sem poročena, Miguel, zato vas prosim, da tudi vi ne pozabite na spoštovanje in zaupanje, ki ste mi ga dolžni", je očitajoče pristavila.
"Nikakor nočem žaliti vaše časti, Madame," je še bolj ledeno odgovoril mladi mož, kajti poslednje ženine besede so mu pognale kri v glavo. "Opozoriti vas hočem le, kakšne nevšečnosti bi mi utegnili prizadejati s svojim nenavadnim vedenjem. Tukaj me poznajo ... v današnjih razmerah bi radi časnikarji o diplomatih pisali romane kakor njega dni o gledaliških igralkah. . . Kazali ste se v javnosti, v spremstvu tega tujca in povrhu še v mestu, kjer sva živela drug ob drugem, ne da bi se videla. To bi utegnilo sprožiti kakšne govorice. Pozabljate, da bi se morali kot mlada žena znanega diplomata drugače vesti. Nastanili ste se tu v hotelu pod pravim imenom, pod mojim imenom. . ."
"Ali naj se mar skrivam ? Si nadenem drugo ime ?"
"Nisem dejal tega. Toda ali se vam ne zdi, da bi bilo pametno, če bi nekoliko bolj mislili nase in kajpak tudi name ? Saj vendar veste, kako hitro nastanejo govorice. . . Tako naprimer ta gospod. . ."
"Ta gospod ?"
"Da, on in vse vaše vedenje proti njemu. Kako elegantni ste bili, kako sladko ste se mu smehljali, se spogledovali z njim. . ." Iz njegovega glasu je vel prikrit srd. "Ali niste pomisli, da me s svojim bedastim vedenjem lahko osmešite pred šefom in sodelavci?"
"Naj bo", je popustila mlada žena, boječ se, da bi ugovarjanje še podžgalo Miguelovo jezo. "Naj bo, priznam, da bi utegnile zlobne ali pa ljubosumne oči videti v mojem vedenju do časnikarja kaj napačnega. Toda ne pozabite, da sem prišla v ženevo na slepo srečo in da se mi še sanjalo ni, kaj ste vi. Zakaj mi niste nikoli povedali, kakšen je vaš pravi poklic? To skrivanje je bilo smešno!"
"Menda res", je rezko odrezal mladi mož. "Vse, kakor sem vam kdaj koli rekel, se vam je zdelo neumno ali smešno!"
"Govorila sem o vašem molku."
"Morda sem vam molčal iz vzroka, ki ga vi v svoji brezmejni naivnosti še ne slutite. Morda sem si želel, da bi me vzljubili zaradi mene, ne zaradi poklica. Včasih, da, že dolgo je tega, sem se zibal v takšnih sanjah v takšnem sladkem upanju. Upam, da vam to presenečenje ni bilo neprijetno, vsaj tako bi sodil po besedah vašega gospoda očeta."
In ker Orana ni ničesar odgovorila, je nadaljeval prav tako mrko in porogljivo:
"Spomnite se, kako malo zmožnosti ste mi prisojali njega dni. V vaši domišljiji se nisem povzpel višje od pisarja ali stenografa. . . Zato je razumljivo, da vam nisem hotel povedati resnice."
(Nadaljevanje prihodnjič)