Pavialnl (ranico v državi SHS.
137. Itev.
V UubUanl, v letrtek 17. iunlta 1MHS.
Uhaja razen pondelfka bi dneva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopiee frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 nun X 55 mm po K 1'20. Uradni meglam, poslano ter notice isti prostor K 1‘60. Pri večjem naročilu popust
; 'M
...: \!C '
Glasilo jugosiov. socljalno - demokratične stranke.
Pesametna itev. 1 krona
____________Leto IV.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti aM i dostavljanjem na dom za celo loto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, aa ostalo tujino in Ameriko K 360.
Reklamacije za i i sl so poštnine proste.
Opravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Kaj sedaj?
(Nemčija po volitvah v drž. zbor.) (Napisal Kari Kautsky.)
Volitve v Nemčiji »o končane. Prinesle so približno to, kar so obetale: okrepitev nemških nacijonal-cev, nacifonalnih liberalcev in neodvisnih, nazadovanje večinskih so djalistov in demokratov. Ta sprememba se pa ni izvršila v tisti meri. kakor so nekateri pričakovali. Marsikdo je sanjal o uničenju večinskih socijalistov, tako da bi bili tu edino neodvisni socijalisti ostali kot resna stranka in bi se bila z njihovo zmago vzpostavila enotnost proletariata. Do tega ni prišlo Večinski socijalisti so precej izgubili, vendar še močnejši kot neodvisni. In na foilajd različnih drugih volitev v ? njem času se zdi, da so že do-si i najnižji padec svojega nazado-v iaja ter da nastopa zopet doba ciih dviganja.
Vsekakor je ideja absurdna, da bi se dala doseči enotnost nemškega proletarijata s tem, če se neodvisni bore z neobzirnim bojem proti večinskim. Nahajamo se samo Se pred alternativo: ali razcepile nje in s tem oslabljenje nemškega proletarijata <Jo nedoglednosti ali pa ustvaritev 'delovne skupnosti med dosedai sovražnimi brati. Kdor ovira to delovno skupnost, prevzema grozovito odgovornost za stvar proletarijata.
Kako se bo ob teh razmerah sestavila bodoča vlada? Tri možnosti se nam zde: ustanovitev čiste delavske vlade; obnovitev stare koalicije; in končno tretjič predaja vla de čistemu meščanskemu bloku. Vsaka teh možnosti zadeva na največje težkoče. Toda težkoče čiste delavske vlade bi bile komaj večje kakor one obeh drugih alternativ Res bi obe veliki socijaiistični Stranki, če bi se združili, ne imel' večine v parlamentu Da bi manjši aa prevzela vlado, sicer nasprotuje zakonom demokracije; toda le navidez. Demokracija le prepoveduje, da bi se manjšina s silo upirala očitni volji večine. Ne prepoveduje, da ne bi smela stranka tvoriti ministrstva, ki nima večine, pa ima popolno upanje, da jo dobi. če vodi politiko. H ustreza potrebam večine ljudstva. Seveda bi bila čista socialistična vlada pod temi pogoji mogoča že prej. Danes so sociiaHsti v ce-toti slabotne ji po številu kakor po volitvah lanskega leta. Tod« danes Vesta obe socijaiistični stranki, da nobena ne tiiore drugo razbiti. In si Hem Noske je premagan. Notranja nasprotstva proti ustanovitvi soct-jjallstfčnega bloka ni treba, da bi bila
tako velika kakor prej. Zedinjeni bi
pa socijalisti bili daleko najmočnejša stranka v narodni skupščini Če se poslužijo vlade kot glasnika, kakor veleva trenutek, če se odločijo za to, kar je v interesu množic potreb no in pametno, dobe hitro splošno zaupanje. potem se ne bodo upali demokratični in katoliški delavski zastopniki glasovati proti njim. Ce bi pa to le storili, potem bi smela socijalistična vlada z najboljšim upanjem riskirati tudi nove volitve.
Predpogog' je seveda, kakor že omenjeno, da ima vlada delovni program, ki odgovarja zapovedi trenutka. Kakšna je ta zapoved? To je — o tem moramo biti na jas nem in ravnati po tem — žal ne ta kojšnja izvedba socijalizma, ampak likvidaeija vojne. Grozovita vojna z norimi mirovnimi pogoji entente te nila zrahljala produkcijski proces. Tega spraviti v tek ie najnujneja naloga. Socijalistična produkcija se pa ne da izvesti od danes na jutri, to ve vsakdo, ki le nekoliko razume gospodarske stvari
Takojšnja obnovitev produkcije pomeni torej najprej toliko kot takojšnja obnovitev kapitalistične produkcije. Na tem ne more nič izpre-meniti niti najkrepkejša socijalistična volja. Proletarijat je na boljšem ob cvetoči kapitalistični produkciji, kakor pa ob socijalizmu, ki ne producira dovelj. Komunizem delenja, oropanja bogatinov, le poveča neproduktivnost in pomanjkanje produktov. Socijalizem, ki hoče proletarijat osvoboditi, mora več producira*: kakor kapitalizem.
Toda s tem pač ni rečeno, da mora socijalistična vlada ravnati danes prav tako kakor kapitalistična. Kapitalizem je prav elastična stvar in utegne dobivati najrazllč-neje oblike in za proletarijat nikakor ni vseeno, kakšne so te oblike. Nk drugi strani pa tudi, če ni mogoča takojšnja socijalizacija vse produkcije, je vendar cela vrsta produkcijskih panog, v katerih že danes ni le izvedljiva, ampak je celo potrebna v inteiesu skupne produkcije same
Socijalistična vlada utegne in bo interese proletarijata tudi v kapitalistični produkciji povsem drugače varovala kakor kapitalistična. In ta sama more imeti potrebno energijo, da tam socijalizira, kjer je v interesu skupnosti potrebno.
Boj proti verižništvu, ki ga mora vlada voditi, more biti uspešen le. Če se produkcija v znatni meri po
veča. Verižništvo je posledica po manjkanja produktov. Pokaže se povsod, kjer se pojavi tako pomanjkanje. Francoska grozovlada 1. 179.1, kakor tudi boljševiškl teror sta se zaman trudila, napraviti verižništvu konec. Odredbe zoper verižništvo so le pomnožile obratne stroške ve-rižništva (podkupovanje, transportni stroški itd.) iu s tem nehote zvišale cene. V isti meri, kakor raste produkcija, gineva in izgine tudi verižništvo.
Kar pa ne izgine in ne preneha, to je izkoriščanje inas po velikih monopolistih, predvsem rudokopov. Tu je brezobzirna socijalizacija že sedaj umestna ne samo v interesu prizadetih delavcev, temveč tudi celokupne družbe- Socijalizacija premogovnikov, ki bi znižala cene premoga in zvečala premogovno produkcijo. bi v veliki meri zvišala prav vso produkcijo. Ravno tako je čas za socijalizacijo gozdov in lati-fundij (Razcepljenje ne') Za tak delovni program bi bilo prav lahko pridobiti večino prebivalstva, če bi stala za lem programom edinstvena socljalna demokracija: Kako pa doseči to edinstvenostQ
Ali naj se obnovi stara koalicija, ki le bolehala vsled svoje notranje in vnanje slabosti in bi na tem bolehala še v veliko večji meri vsled sedanjega izida volitev? Pod gotovimi razmerami bi bila sicer taka koalicija mogoča, toda, če naj bi v to koalicijo vstopili samo večinski socialisti, bi ubijali sami sebe.
Ostane torej sur.io fe tretja možnost' čista meščanska reakcijonar' na vlada. Zdi se, da neodvisni socijalisti poponoma mirno čakajo na to, da dobe ves državni aparat najhujši sovražniki proletarijata v svoje roke. Ali se ne boje sledov madžarske reakcije? Protesti zoper beli teror so prav lepa stvar, toda samo protesti so le znak lastne slabosti Boljše je, da se nasprotniku ne prepusti nobene trdnjave, kakor pa. da se ga celo še poziva, naj jo zasede, potem pa da se mu očita, češ brezobzirno izrablja zadobljeno moč!
Ravno tako prazne kot orotesti so tudi vse rekriminacije, češ da so desničarski socijalisti krivi ojačenja reakcije. Pa če bi na tem tudi bilo kaj resnice, o čemur pa tu ne bomo razpravljali, vendar niso napake drugih še nikako jamstvo za to, da ne storiš ti nobene rapake.
Seveda se tolažimo, češ, kakor hitro nastopi čisto meščanska reakcionarna vlada proti proletarijat«, se bo pa proletarijat združil v enot no fronto! Ni dvoma, da bi bila ^druženja, toda politična zrelost onih tudi bi došlo šele takim potom do
združenja, toa politična zrelost onih proletarskih plasti v Nemčiji, ki so za združitev merodajne, ni prav nič sijajna. In to dejstvo samo po sebi že pravi, da je združitev potrebna, mi pa da se branimo, storiti kaj pametnega in potrebnega prej, kot pa nas k temu z brcami prisilijo šele naši nasprotniki. Na vsak način ie umestnejše, da se združimo in tako dobimo moč v svoje roke. kakor pa da pomoremo na*rotnikom do oblasti da nas šele ti prisilijo k združitvi. Vedno je znak zaostalosti. Če se pravočasno ne spozna kaj potreb-nega, kar bi lahko prostovoljno na-
redili, in se šele čaka na to, da nas do tega prisilijo šele vnanji momenti. Končni učinek bi bil seveda isti, toda koliko nepotrebnih žrtev, ki bi jih zahtevala ta druga pet!
Nemški proletarijat bo ostal na svojem mestu; to je pribito! Bati pa se je, da je orkupnina, ki bi )o moral proletarijat In ves nemški narod plačati, da pride do trajne in plodo* nosne državne oblasti, prav zelo velika, in vse to za oblast in moč, ki mu je že sedaj dostopna, samo č« prav spozna svoj položaj in se uje-cttnP
Dolžnost ?
Ko le zadnjič pohvalil Iran Govekar policaje in žandarje o priliki, ko so usmrtili toliko in toliko ljudi, in pohvalil njihovo »dolžnost«, smo hoteli najprvo s krščanskim pla ščem ljubezni pokrifi to sramoto, ki si Jo je nakopal sebi na glavo, svojemu listu in jugoslovanski žurnah-stiki sploh. Saj je in bo ostal s tem svojim slavospevom v uvodnem članku precej osamljen med iurna-Hsti!
Ko smo pa čitali v Istem listu tisti nad vse ostudni slavospev slova-noobskemu maršalu Boroeviču, ki je stregel svol čas naši mladi državi po življenj«, a je smatral slovenski žurnalist kljub temu potrebnim proslaviti njegov spomm, je prikipel naš gnev do vrha in rodil članek »Tiho junaštvo in Boroevič«, ki je našel v vseli slojih brez razlike strank neprikrito. glasno odobravanje.
Mislili smo, da bo s tem pribit-jem te sramote enkrat za vselej napravljen konec, in da se bodo vsaj v bodoče streznili gotovi ljudje in se bodo ženirali objavljati take ne-okusr»e, pa tudi neznačajne članke.
Sedaj pa je smatral g. Govekar potrebnim, da je napisal ie en tak članek o »dolžnosti«, ter še enkrat ponovil vse tisto, kar je prvič zapisal, s tem da opravičuje svoj slavospev — —• policajem in žandarjeml
G. Oovekar bi bil storil bolje, da je molčal, ker taki članki, kakor je zadnji s tistimi vzgledi, pa že prav čisto nič ne opravičujejo njegovega slavospeva taki plačani aH neplača-
ni »dolžnosti«. Mi satno vemo iz n si' izvirnejšega vira, da se mu ognje-gasci kar najlepj>e zahvaljujejo za njegovo primero in vzporedbo s po« licaji in žandarji.
Zdaj samo Se pričakujemo, da ba spisal članek, v katerem bo opravi« čevai slavospev Boroeviču in avstrijskemu -------- orožju!
Njegova opazka, da smo nerodna pokazali barvo, da mrzimo vse, kan nosi — orožje, zavračamo kot stori* to natolcevanje, ki se precej pribil* žuje demmcijadJL Odklanjamo to opazko še posebej z ozirom na tisti slavospev avstrijskemu »Junaku« Boroeviču, nad katerim so se zgra* žali ne le v Belgradu, nego vse-po v« sodi srbski in jugoslovanski vojak*, ki nosijo srbsko in jugoslovanska orožje. Občutili so ga kot nezasluženo klofuto. Ako nas glasni junak Govekar ne razume, naj se blagovoli obrniti naravnost na prizadete kroge, ne le na ognjegasce, nego tudi na jugoslovanske — vojake...
Mislimo, da mu bo to zadoščalo. Pristavljamo somo le, da s tistim člankom o Boroeviču g »tihim junaštvom*« vred konkurira samo ša eden odi v »Žaru gotove milosti c. Naj bi jih zgodovina in čas kmaln pozabila
Sicer pa bi bilo vredno, da bi se Jih dobesedno ponatisnilo v posebni brošuri — ko nelep spomin na tiste
čase,
Kar se ie vse se bode izzivalo.
lahko zgodi, ako
V zadevi učiteljstva.
Interpelacija nar. predstavnika dr. Dragotina Lončarja In tovarišev na gospoda mktatra prosvete v Belgradu.
dnevnik »Nacr Je | je po službenih letih tretji najmlajSt,
Ta učitelj je bil s 1. majem kot invaf Hd upokojen in je dobil tudi glavna trafiko, a obenem je še vedno obdržal začasno dolsko vodstvo.
LISTEK,
* P. Cehov :
Znameniti ljudje.
(Poeis&renH jpran Pogggnjk)
(Dalje.)
VII.
BU Je nemiren dan. Dimova je <*ttno glave. Zjutraj ni pil čaja, ni šel v bolnico in je ‘Ves čas ležal v svojem kabinetu na turškem divana. Olga Ivanovna se je, kakor ponavadi, ob eni odpravile k Rjahovskemu, da bi mu poka-2ala svojo študijo »nature morte« in ga vpra Sati, zakaj ga včeraj ni bilo k niej. Študije ni »osebno cenila in jo je naslikala le kot pretvezo, da bi mogki obiskati umetnika.
Vstopila je, ne da bi pozvonila ta ko le v isobi snemala galošc, je zaslišal«, kakor di v delavnici nekaj tiho steklo, kakor da je za-lmela ženska obleka; ko se ie požurila, pc, gledat! v delavnico, je videla le košček rjavega krila, kf se ie za hip pokazal ta potem izginil za veliko ‘!iko zastrto s stojalom vred do tal s črno kaliko-zaveso Rrezdvomno se je tu skrila ženska. Kolikokrat je našla Olga Ivanovna sama skrivališč" za to sliko! Rjabovski. na vi (tez v zadregi, ie razprostrl proti njej obe roki fn do sili se snieioč rekel'
Ljubljanski v svoji 131. številki z dne 10. Junija t. I. poročni, da je bil na ljudski pet razrednici v Radovljici imenovan 7.a začasnega šolskega vodjo učitelj, k'
hč
>-A a a* Drago mi je, da vas tu vidim 1 Kaj poveste dobrega?«
051 Oloe Ivanovne so se zalile s solzami, jo le sram in grenko m za ves svet bi ne marala govoriti v navzočnost? tuje ženske, nv spi otmee, lažnjivke, ki je sedaj stala za sliko in se prejkone škodoželjno hohotala.
»1 rinesia sem vam študijo « je rekla plaho, s tenkim glasom in ustne so ji vzdrhtele: »Nature morte«
»A-a-a! študijo?«
Umetnik je vzel študijo v roke In ogledu-io nekako mehanično stopil v drugo sobo Olga Ivanovna je šla pokorno za njim »Nature morte,« je zašepetal in pristavil nekaj besed, ki so se rimale z »morte«
, <z delavnice so se zaslišali urni koraki i« i subtenje obleke. To se pravi: ona ie odšla. Olga Ivanovna bi najraje glasno zakričala, udarila umetnika po glavi s čimerkoli trdim in stekla, a skozi svoje solze ni njčesar razločila, zdela se je strta pod lastno sramoto in se ni čutila niti kot Olga Ivanovna, niti kot umetnica, nego kakor hrožček.
»Truden sem,« Je dejal skoro neslišno umetnik hi stresel z glavo, da M pregnal dremoto. »To Je ljubko, aeveda, toda danes študija, lani čtudfja. čez mesec dni študija ..., kako Ja se ne naveličate? Jaz na vašem mestu bi pustil slikarijo in se resno bavtl z godbo ali čimerkoli. Saj vi niste »likarica, nego godhenica. Toda. v« ste, tako sem traden* Tako! naročam čaja, a?«
Šel je iz sui '■ in Olga Ivanovna je čuia, kako je neks; ur: , jal strežniku Da bi se Jf ne bilo treba poslavljati, pojasnjevati, glavno pa, da ne zaplače, je kar najhitreje, preden se je vrnil Rjabovskij. stekla v predsobo, obula ga ioše in odhitela na ulico. Tu si le oddahnila In Čutila se je prosto i Rjabovskega, i slikarstva, i težke sramote, ki jo je davHa v delavnfei. V*e le bilo končano!
Napotila se je k šivilji, nato k Baruaju. ki se ie šele včeraj pripeljal, in odtod v trgovino z muzikalijami; ves čas je premišljevala, kako napiše Rjabovskemu hlaJno, ostro pismo, polno osebnega dostojanstva in kako sc pomladi ali poleti popelje z Dimovim na Krim, se tam za vedno osvobodi vsega preteklega te začne novo življenje.
Vrnivši se pozno zvečer domov, je sedla, ae da bi se preoblekla, v sprejemnico, da sestavi pismo. Rjabovskij ji je očitaj, ete ni slika-rica, a ona mu v maščevanje napiše, da slika leto za letom eno in isto da govori dan na dan ©no hi isto, da se je izživel in da ne bo nikoli nič iz njega, razen kar je že postaL Motela mo je pisati tudi, da ?e ima mnogo zahvafiti njenemu dobremu vplivu In ako slabo dela, prihaja le od tega. ker paralizirajo njeno vnllvanje razne osebe dvomljive vrednosti, katerih ena se je danes skrila za sliko.
»Mamica!« Jo je pozval iz kabinta Dimov, ne da bi odprl vrata. »Mamica!«
»Kaj hočeš?«
»Ne hodi k meni, ostani pri vratih! Povem ti... Predvčerajšnjim sem v bolnici nalezel da* vlco in sedaj se ne počutim dobro. Pošlji brf po KosteljevaU
Olga Ivanovna Je imenovala mota, kakor tudi vse znane moške, po rodbinskem, ne po krstnem imenu: njegovo ime Osip Jj nt ugajalo ker jo je spominjalo Gogoljevega Osipa. Sedaj pa je kriknila-
»Osip. to je nemogoče!«
»Pošljiv ni mi dobro!« je ponovil za vratmf Dimov m slišati je bilo, kako fe Sel k divanu ia je legel. »Pošlji!« se je začni njegov zamolkli glas.
»Kaj bi to bilo,« *i je mislila Olga Ivanov* na in oledenela od strahu »To je vendar nevarno !«
Brez potrebe je vzeia svečo in ila v svojo spalnico; tu Je preudarjala, kaj naj stori in s« je nehote ozrla v zrcalo. Z bledim, preplašenim obličjem, v žakeju z ohlapnimi rokavi, z žolti* mi volani na prsih in nenavadnimi rižarni na kfilu. se je zdela sama sebi strašna in grda. Nenadoma ji je postalo hudo žal Dimova. njegove, brezmejne ljubezni do nje, njegovega mladega življenja In celo njegove osirotele postelje, na kateri že davno ni spal, in spominjala se je njegovega . navadnega, krotkega in ponlevnega smehljaja Bridko le zaplakala in napisala Ko-rosteljevu proseče pismo. Bilo ie ob dveh ponoči.	(Dalie prih.)
/
Stran I.
JI APHJ8 JL
Stev. 187.
Na radovljiški petrazreditiri službujeta nad 30 let učiteljica gospa Huthova in gospod učitelj šega nad 28 let, a nobeden izmed njiju ni postal začasni šolski vodja. Učitelj Šega je bil od Šusteršičijancev med vojno zaradi srbofilstva preganjan, da ta bil nad leto dni koniiniran in poslan celo pred vojno sodišče
Vprašam gospoda ministra:
Ali je pripravljen poizvedovati, v koliko odgovarjajo »Naprejevi« podatki resnici ta v slučaju, da so podatki točni, onemogočiti tako postopanje?
V Belgradu, dne 12. junija 1920.
Važnost organizaicije.
n.
V zadnjem razmišl je vanju smo govorili nekoliko osorno. AH prijatelji, kako pa naj govorimo drugače, loo vidimo v tem rovarenju po organizacijah veliko škodo za delavstva Če bi rovarili meščanski nasprotnt-ki, bi se nam to zdelo naravno, toda tu vidimo, da člani enih delavskih organizacij skušalo razdreti svoje *e-stre, delavske organizacije, ki smo je delavci sami s težkimi napori spravni na noge. Vsaka bratska organizacija bi morala biti vesela, da se druge organizacije lepo razvijajo. Tu pa pride »organiziran« železničar in da sklicati društveno zborovanje od nečlana v tatena društva. Kaj takega med poštenimi ljudmi še nismo dožl-veH. In »organiziran« poročevalec pride na shod, da na njem nastopa proti obstoječi organizaciji. To se je zgodilo v rudarskem revirju.
Ko smo pripovedovali te dogodke hrvaškim ali srbskim sodrugom, so se naravnost čudili; niso verovali in smatrajo tako delo za nepošteno prav tako kakor mi. Isto so priznali tudi o trboveljskem dogodku ta se ihn Je zdela stvar naravnost neverjetna, ker jnore take reči delati le popolnoma nesposoben človek, ki ta ali zloben ali pa ne ve nič, nima takta in ne Iskrenosti.
Vse organizacije, politične in strokovne, morajo biti absolutno disciplinirane. Kaj to pomeni? Beseda disciplina nam je znana. Discipliniran |e tisti sodrug in tista organizacija, ki se ravna po sklepih celokupne organizacije- Nobena posamezna organizacija ati član aima pravice vabiti k akcijam to ali ono organizacijo, če se tli prej sporazumela z zastopstvom celokupne organizaieje, kakor to dela ali železničarska organizacija ali nje posantezie osebe. Če dela to organizacija. Je to nesodrnško, če pa delajo to njeni funkcijonarjl na lastno odgovornost, bi jih pa morata železni-
čarska organizacija poklicati k redu, ako pozna disciplina Železničarji hodijo v rudarske revirje, da bi pridobili rudarje, ne da bi se o tem prej posvetovali s strankinimi organizacijami. ki so moralno ta često tudi materialno odgovorne za akcije, uspehe In neuspehe. Posamezna stroka tt odgovornosti ne more prevzeti in v tem primeru je tudi ne mara.
Ena glavnih hujskarij ta, da se slovensko delavstvo noče ajedmitt PovedaH smo že včeraj, da Je taka trditev lažnjiva. Mi se hočemo ujedi-niti; ujedinjenje že ponujamo leto dni. Pomisliti pa moramo, da ie proletari Jat doli na jugu razdeljen v več skupin. Nastane vprašanje, s kate;o skupino se naj ujedinimo? Ali s socijalno demokratično ali z desno ali levo levičarsko? Naš namen je. da se ujedi-ni ves proletarijat. Naš program in naša taktika se pravzaprav ujema z neodvisnimi socijalisti v Nemčiji, odkar smo se popolnoma odrekH začasnemu ininisterijalizmu, ki nam ga je nsiliia sedanja opozicija. Zato lahko rečemo, da smo dejansko levičarski ta če bi se izvedlo ujedinjenje z vsemi skupinami, bi lahko določili tudi skupno taktika
Se ero smešnost prav radi širijo, namreč, da so v Sloveniji sami komunisti. Odkrito povejmo, da je tudi na Hrvaškem, v Bosni, Vojvodini in Srbiji deloma močno razvita socijal-no demokratična stranka V Sloveniji pa sodrugi sami poznalo razmere najbolje. Tako širokoustenje le vara delavstvo.
Slovensko delavstvo mora ostati slej ko prel na stališču, da ta potrebno ujedinjenje vsega jugoslovanskega proletariata in da k temu slovensko delavstvo prav mnogo pripomore, če bo složno, disciplinirano in ne bo poslušalo zapeljivce, ki sejejo razkol v delavskih organizacijah.
Narodno predstavništvo.
Uradno poročilo o nondetjkovi mK.
Beigrad, 14. Podpredsednic dr. Ribar otvori 99. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva ob 9. uri 30 minut. Zapisnik se vzame na znanje brez ugovora. Prošnje m pritožbe se odstopijo tozadevnim odborom. Med interpelacijami se nahaja tndi interpelacija dr. Lončarja na ministra prosvete rad! nameščen Ja aajmlajšega Učitelja za ravnatelja ljudske šole v Radovljici, ter interpelacija poslanca dr. Puca o ureditvi jugoslovanske novinarske poročevalne službe.
Poslanec dr. Fran Novak tater-pelira ministra za promet glede sna* tnosti v železniških vozovih ta opozarja na nevarnost, ki preti občinstvu vsled nesnažno*!!. Minister za
S-omet dr. Korošec izjavlja, da ta že dal aaredbo, da se morajo vozovi pometali In čistiti.
Poslanec Smodej Interpelira mi-ptetra za pošto in brzojav glede sla* bfh telefonskih zvez Beograd— Zagreb na eni strani in Beograd—Ljubljana na drugi strani. Večkrat se Je
že primerita, da niti deželna vlada po cele dni ni mogla dobiti telefonske zveze z Beogradom. Vpraša g. ministra, kaj namerava ukreniti za vzpostavitev direktnih zvez.
Mihlsler za pošto ta brzojav dr. Drtakovič odgovori, da vlada dose-daj ni razpolagala s potrebnim gradivom ta izjavlja, da se ravno sedaj vrše pogajanja z Borskim rudnikom glede dobave potrebnega gradiva
Nato interpelira poslanec Bukšeg ministra za socijalno politiko glede kršitve zakona o osemurnem delavniku. Govornik se pritožuje nad pasivnostjo oblasti, Id jo kažejo v tej stvari in opozarja na nevarnost, ki preti državi vsled neprestanega prerekanja v teh važnih vprašanjih Minister za socijalno politiko, dr, Kukovec odgovori, da je odposlal deželnim vladam nrgencije da se mu dopošljejo potrebna poročila. Kadar se to zgodi, bo podal podroben odgovor ta obljubi, da bo ukrenil vse potrebna
Vojni minister — molči.
Potem Interpelira poslanec Krnic predsednika skupščine, zakal da voj-
Dr. Škapin:
Jintei: JaniM*.
Bratina ta Bukšekova sta sl izbrala za svod častni večer v mariborskem mestnem gledališču to po svoji zunanji tehniki tako priprosto, enolično, za to pa po svofl notranji duševni vsebini, po duševm tehniki tako pestro moderno dramo Schfln-herrja. Drama se ta tar ata sedaj ie tretjič.
Moderna drama se loči od one
antike in Shakespearja. S spreminjanjem svetovnega nazora se spreminja tudB umetnost. Ce velja to o umetnosti kot najvišjetnu produkta človeškega dela sploh, velja to še tembolj o dramatični umetnosti, ko* je tvarino tvori delanje in nehanje Ijudij, njih žitje in bitje v gotovi dobi Moderna doba je še le dvignila človeka do one proste osebnosti, da se skuša lahko ne glede na versko ta družabno tradicijo in brez omejit ve po teh tradicijah v živ!jenskih, dramatičnih motivov polnih konffih tih s polnejšo ošabnostjo uveljaviti Demokratizacija člc veške dri:'be ša
demokratizirala tudi umetnost in zlasti tudi dramatično umetnost Dramatik ne išče danes več svojta junakov med božjimi in carjevimi izvoljenci on ne vidi več življenskih konfliktov le v vrstah bogov in carjev, ampak v vrstah priprostih lju-dlj. Zato Je pa pri slikanji doživljajev ta bojev lahko naravnejši. popolnejši in resničnejši Naturalistična drama Je zato še-le ptod modernega Ča sa Modema dramatična umetnost se oddaljuje od trne, ki je slonela na mogočni zunanji tehniki, koji so služili za ogrodje veliki zgodovinski dogodki. Moderna drama slika, razvija, analizira notranje dramatične konflikte, secira, rekel bi Botranje-ga človeka, njegovo dušo. Zato pa tej umetnosti, kota tipična zastopnika sta Ibsen ta Strindberg, ul treba več onega zunanjega pom pa v de korači ji ta sceneriji kojega je potrebovala Shakespearova drama. Zlato tej umetnosti tndi n! treba več onega velikega osebnega aparata, ki Jo ie imel prejšnji tip drame. Čim po* globljenefše, čim intenzivnejša Je no-tranle duševno življenje, tem pri-prosttjša ie 6T<oliea in tem manj sta
ni minister ne odgovarja na stav* IJena mu vprašanja. Dogodilo se je Že tri ali štirikrat, da se vojni minister ni udeležil seje. Prosi predsednika, da opozori vojnega ministra na to, da je njegova dolžnost, redno prihajati k sejam. Isto vprašanje Je hotel staviti na predsednika skupščine tudi poslanec Kopač. Predsednik izjavlja, da Je podvzd vse, da bo vojni minister vedno prihajal k sejam, ali ravno danes ta vojni minister zadržan vsled zelo važnih stvari. Predsednik bo od svoje strani ukrenil vse, da se jutri minister udeleži seje
Nato se je prešlo na dnevni red s programom: splošna debata o načrtu volilnega zakona-
Prvi povzame besedo poslanec dr. Polič, ki se v začetku svojega govora zahvali Srbiji za ta zakon. Glavna novost Je uvedenje splošne volilne pravice. To izraža demokra-tično-liberabd princip. Glede ženske volilne pravice izjavlja, da bo tudi prišla na dnevni red. To vprašanje Je treba prepustiti evoluciji.
Nato govori v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Deželič, ki protestira pr-oti temu, da se ni uva-ževala želja Jugoslovanskega kluba, da se predloži predstavništvu v odobritev moderni volilni zakon. Ds Deželič podrobno izvaja takozvani' kancel-paragraf in izjavlja, da bi mogel izzvati v vsej državi kulturni boj Po tem zakonu bi dobili orožniki pravico kontrolirati tudi v cerkvi
V imenu demokratske zajednice govori dr. Živko Bertič, ki se v obširnem govoru peča s stališčem po* edtaih strank nasproti ustavi, posebno s stališčem radikalne stranke, kar Je povzročilo živahen odpor te stranke Ko je dr. Bertič končal svoj go-vor, prekine podpredsednik sejo "n naznani, da se vrši nadaljevanje popoldne.
Popoldansko sejo otvori predsednik ob 17.30. Besedo prevzame minister za konstituanto, S. Protič, ki pobija naziranje, da bi konstitu-anta ne smela reševati drugih vprašanj kakor ustavo. Nadalje se bavi z vprašanjem števila poslancev in se protivi povišanju predlaganega števila. Zagovarja postopanje vlade, da je kljub določbi srbske ustave, ki pozna še cenzus, uvedla tudi v Srbiji splošno in enako volilno pravico. Glede ženske volilne pravice izjavlja, da je to vprašanje vzbudilo hude boje po celi Evropi. Tudi pri nas si nismo edini o njem, zato ženske volilne pravice nismp uvedli Vrhutega Jo ženske niti same ne zahtevajo (?). Za'njo so samo stranke, ki pričakujejo od ženskih volilk koristi zase. Nadalje izjavlja, da ta osebno preti volilnemu proporcu, da pa je vendar pristal nanj, ker se hoče izogniti očitkom nazadnjaštva. O kancelparagrafu ne govori rad, ker je to zelo delikatna stvar; svetuje, naj se to vprašanje izloči Iz volilnega reda in odloži, da se preprečijo zlorabe. Naposled polemizira z dr, Bertičem o delu radikalne stranke in zavrača očitke, da so bili radikalci za Veliko Srbijo. Zbornica preide na glasovanje. Glasovalo je 170 po_slancev, od katerih je glasovalo 169 za, 1 proti. Predsednik dr. Ribar Izjavlja, da je volilni zakon v načelu sprejet. Nadalje kon-statira, da tudi na,-današnji seji niso bili prisotni nekateri poslanci, ter Je vsled tega odredil, da se jim črtajo dijete Potem zaključi sejo in od-r prihodnjo za jutri popoldne ob Stritih.
tistov potrebuje drama, Seveda pa zahteva ta drama tudi poglobljanej-lo, dovršenejšo, intenzivnejšo igro
Moderna drama hoče torej nadomestiti zunanjo tehniko z notranjo oziroma opustiti zunanjo tehniko, ker je ne potrebuje več, ker Jo vsa ta zunanja šara le moti. človeško srce razvija pri svojem izražanju, pri svojem utripanji toliko gor-kote, toliko barve, !oliko muzike, v kratkem toliko pristne lepote, da zunanjost ne dviga, ampak ta zastira to lepoto.
Schčnherr je naslikal v tem delu v glavnem bol ženske, ki ta pogrešala materinstvo Ta Pmna, močna, zdrava ženska, ieua tel®®0* ga slabiča, ki je dolgo p. zmagovala sama sebe, svojo narava ki ta bojevala proti svoji naravi sh®n boj, Ja slednjič, ko so »»ravne sile v nji dozorele, podlegla pravzaprav zmagala m iz ust so B privrel« besedei »otroka bi rada imela od tebe!« Zdi se, kakor da bi sama ne izrekla tel besed* ampak, kakor da bi iste izgovorila v nji delujoča, mogočna demonska »H le, ki J« bila močnejša od n&
Politični pregled.
rh Spor med večinskim! la neod* vlsnlmi socijalisti v Nemčiji glede vstopa ▼ vlado. Po izvršenih volitvah v državni zbor se je vnel po socialističnem časopisju obeh gori omenjenih struj hud boj glede vprašanja, is katerih strank naj se sestavi nova vladna koaHcija. Mogoča Je ie koalicija, ker nobena stranka ni tako močna, da bi mogla vladati sama. Podajamo tu stališč! obeh socijah-stičnih strank (večinske in neodvisne — komunisti s samo dvema mandatoma ne pridejo v poštev) v tem ve levažnem vprašanju: — »Vonv&rts«, glasilo večinskih socijallstov zelo trezno in premišljeno presoja položaj in opozarja na žrtve proletariata, v slučaju, da se prepusti vso oblast bur-žoaziji. Izvaja; »Neodvisni socijalisti ne vpoštevajo dejstva, da ima delavski razred pravico do političnega so-odločevanja. Če nobena socijalistična stranka ne bi vstopila v vlada bomo seveda oboli stali v močni opoziciji. Vprašamo pa se: Ali bo delavska razred kal na boljšem, če ne vstopi v vlado aH pa če vstopi? Trditve neodvisnih, češ, da bo delavski razred tako močen v svoji opoziciji, da~še bo lahko ubranil vseh napadov s strani čiste meščanske vlade, se zaenkrat ne lotimo, opozarjamo pa že sedaj na vprašanja v osemurnem delu, svobodi štrajkov ter organizaciji delavskih ta vojaških svetov. Glavno vprašanje je, ali je prava pot, da pride prole tarijat do moči, to, da pustimo pre; našim najhujšim in na vse pripravljenim sovražnikom, da prevzamejo neomejeno oblast v svoje roke? V čisto meščanski vladi bo skoro goto vo predsednik Hindenburg, državno-brambni minister pa Ludendorff. (Kako bi to vplivalo na zunaj, o tem ne 1 govorimo. Vprašajmo se samo, če imamo zagotovilo, da le meščanska vlada res le predigra za popolno in popolnejšo zmago delavskega razre da? Sicer je gotovo, da bi pomenilo gospodarstvo meščanske vlade preobrat ljudskega mišljenja v korist socijallstov, pod pogojem seveda, da v opoziciji vodimo pametno politiko in se združimo v enoto. Manjše pa nam je jamstvo, da ne bi tudi v slučaju naše opozicije trpel delavski razred na razkolu in bi del delavstva poskušal s silo priti do cilja, v katerem slučaju bi bila potem edinole levica kriva, da ie pomogla reakcjji do moči in Jo zasidrala v trdna tla In kaj takega ie pri današnjem razpoloženju pri delavstvu prav lahko mogoče spričo dejstva, da obstoji v Nemčiji tudi komunistična stranka1 In pri taki neslogi proletarskih strank bi bila meščanska vlada pač dovolj močna, da zmaguje nad delavskim razredom kljub njegovi orjaški premoči. Ne dajmo kratkomalo iz rok pridobitev, ki sl jih je delavski raz-rd pridobil tekom te revolucijske dobe! — »Freihelt«, glasilo neodvisnih socijaIistoy, presoja položaj zopet drugače in odklanja vsakršno koalicijo z meščanskimi strankami in se norčuje iz večinskih socijalistov, češ da pišejo tako le, da bi jih, ker so sami slabotni, zvabili k sodelovanju v vladi. Nočemo biti privesek buržoa-zije«, pravijo, »in ne njena opora. Meščanska vlada ta ravno tako mala nevarnost za delavsko gibanje kot je bila dosedanja, ki je bila prav tako meščanska, čeprav so v njej sedeli večinski socijalisti Slabše gotovo ne bo kot je bito pod sistemom Noske-Heme Ne rečemo, da ne bo delavsko gibanje pod meščansko vlado otež-kočeno, mislimo pa, da je delavski razred že toliko močan, da se bo ob
Ta leži mogočen dramatičen konflikt.Zena podleže naravnemu imperativu. »Žene se pač tako ne zapira v mrtvašnico!«
Značaj te žnske je skrajno kompliciran. Je v nli nekaj demoničnega, nekal, kar se zdi, da se ne da razrešiti. Uganka se nam zdi ta ženska tako dolgo, da ji ne privre iz ust* »otroka bi rada imela od tebe!« Te Ženske niti ne moremo itneti za pohotno. Mož, spolnost sta ji le sredstvo do materinstva, do otroka. Ni fl za erotika za ljubimkanje, za »pol no naslado, otroka hočeta njeno telo In duša, otroka hoče njen demon. Zato pa je njena osebnost Jaeja in simpatične,jša. Kako se bori: Mož kega hoč« pritegniti, a ga takoj v Isti sapi odbije. Iz samih tez in antitez so njeni kratki nagovori ta odgovori Komplicirana duševad tehnika, kl zahteva dovršene igr«,
Temeljni znača! drame ta boi volj. Zato mora Imeti drama aktivne osebnosti ta ne ljudi, ki zgolj trpa. M kmalu drame, kjer M Im ta boj voij * naravnimi rita.ml, kl determinirajo usodo človeka, Jačjs izražen. Vsa tri osebnosti so, kar te tič«
pravem času postavi! buržoazijt p® robu tako, da ne bo zanj nobene traf* ne škode. Meščanska vlada oomeffl jasnost v bojnih pozicijah delavskega razreda. Meščanska vlada ne bo po» menila prav nobene okrepitve buržoazne. ker le buržoazija velike naloge, vzpostaviti zopet narodnogo-spodarstvo, razruvano vsled vojne, nezmožna in je tega zmožen le soei-falteem. Večinski socijalisti gredo s nami v opozicijo ali v vlado Prav! Kajti če bi šli v vlado sami, so ko! delavska stranka izgubljeni, če pa vstopijo z nami v opozicijo, bo delavstvo spoznalo, da se more vršiti uspešen boj le oa podiagi naših načet in je socijalističu razvoj s tem le pospešen. Zaupamo v socijalno moč delavskega razreda.«
+ Liberalno - socijalistična vlada na Poljskem na vidiku. Odstop kabineta Kulski pomeni načelno iz* premembo v poljski zunanji politiki. Staro vlado bo nadomestila liberaf-no-socijalistična vlada Pilsudski-Da-sztaski. torej koalicija liberalne, Ijud-ske-kmetiške (tzv. Vitoševe) stranke ter socijalnih demokratov. Nov! kabinet bo imel v parlamentu veliko večino. Ministrstvi zunanjih zadev in financ dobita socijalna demo* l ata Daszinskv in Diamand. Nova vlada bo morala začeti mirovna pogajanja s sovjetsko Rusijo, to j* eden glavnih pogojev za vstop socijalnih demokratov v vlado, potem p« tudi razpis novih volitev. Nova vlada pomeni povsem nov kurs v gospodarskih in političnih odnošajih Polj* ske s srednje-evropskimi državami.
+ Ustavodajna skupščina bodoče države Gdanskega se 1» konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen nemško - nacijonatai poslanec generalni intendant Reinhard.
Dnevne vesti.
Dolenjske Toplice za invalide. Vojaška uprava ta izročila svoje barake ta vojašnico, ki jih je imela za zdravljenje bolnih vojakov, poverjeništva za socijalno skrbstvo, da jih vporabi za zdravljenje bolnih invalidov. Nujno potrebne poprave in priprave >jg izvrše tekom junija, s 1. julijem »e prične z zdravljenjem invalidov v Dolenjskih Topiicah. Oni Invalidi, ki se žele zdraviti v Dolenjskih Toplicah, naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 26. Junija invalidskemu oddelku v poverjemštvu za socijalno skrbstvov Te prošnje morajo biti opremljene z izvidom o nadpregled« ta zdravniškim spričevalom okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjac se potrjuje, da ta prosilec res sposoben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah. Zdravljenje bo trajalo povprečno za vsakega invalida 3 — 6 tednov, Pripomnimo, da je število mest omejeno m da Je oprema skromna. Onim invalidom, ki so že letos vložili prošnje za sprejem v Dolenjske Toplice, ni treba prošnje ponoviti.
Predavanja o Koroški. Po vsej Sloveniji se nameravajo v kratkem prirejati predavanja c Koroški. Predavanja bodo imela namen informirati naša javnost o resničnem položaju na Koroškem ta jo globlje zainteresirati zanjo. Predavanja se bod« vršila iia Koroškem v sedežih sod* nilskih okrajev. Predavatelji prideta iz Koroške.
Za rešilni avtomobil mesit Maribor se ie nabralo 101-609 kron 10 *-
Slika. Trgovec M. Dobrič v UjJ Hani, se je pred dnevi izrazil tl nek! gospodični, da ne da ”°?f ® mu siromaku ne vinarja, a ^ n, ga
njih volj. lake. Izrazite osebnosti. Velja to tudi o telesnem slabiču. Tudi njegova volja, doseči cilj; imeti tam doli v trga lepo hišo in biti zato zavidan od bratov ta sester m trža-nov, imeti poleg tega še najtepšo ženo, je krepka, jaka. In voija orožnika, izpolnjevati vestno svoje dolžnosti kot orožnik ta nositi neomada-ževano svojo stanovsko čast, je tudi močna. Se močnejše so pa one sil«, ki so ga prikovale aa žensko Prani ogan od njih zabode v ekstasl s žensko njenega moža. To je njegov« tragika in tragika vseh.
Igra Je bila umetniško dovršena, kakoršne v mariborskem gledališči! v tel popolnosti §e nismo videli. Vw trije- Bratina, Bukšekova in Nuč4č so tekmovali v cflju: Dričarati nam v naših dušah, naših srcih ono blaženo čustvo, k) se razlije po človeškem bitju, ko srka ta čistega, srebrnega studenca umetnosti. Ker so bfll sami/lih statisti, kar se tako pogosto zgodi, tudi niso moifli. Bratina J« lati človek t globoko psihologijo, finim čustvovanjem ta avetonim svetovnim nazorom tudi velik kot umet-nik-tavato* 8vol Dokjfc	*•
Z
Stev. 137. «■»! .
NAPREJ.
Stran &
Vide’ umirati, bi mu stopil za vrat, ia bi prele umrl. Brez komentarja.
Prošnja. Sem vojni slepec m moranj preživljati ženo in štiri otroke, a sem vsled svoj nesposobnosti za delo popolnoma brez vseh sredstev. Zato se obračam do vseh, da mi pomore-Jo v bedi. Darila naj se pošljejo na naslov: Mariin Papež, begunsko taborišče. Strnišče pri Ptuju, baraka št 43.
Popravek. V zadnjem odstavku članka »Pcsodba z Auerspergom« naj se bere: »g. Kajfež in Hehirihar dobro vesta, da se nikdar nisem pečal z iesno trgovino,..« Nadalje uaj se popravi v zadnji notici v političnem pregledu v začetku notice »petič (ue eptič) postavi za kandidata* in v 6. vrstici od spodaj: »In bil obsojen v desetletno kaznilnico«. V skladu »Za svojce padlih žrtev« se mora glasiti skupna svota 23.046.29 K (ne 21.046.29 K). Je pa še več drugih tiskovnih pogreškov, katere pa lahko vsak sam popravi.
Državna posredovalnica za delo, V delo se sprejmejo: služkinje, kuharice, gozdni delavci, hlapci, de-Jde, poljski delavci, vajenci razne stroke, dninarji, mizarji, tesarji, zidarji itd.
Novice.
— Sodrug dr. Sta er ul se Je vrnil iz Rusije. Svoje vtise popiše v strankinem tedniku ».Socialni Demokrat«.
— Smrtna obsodba proti Walies-kausetju, ki je bil radi soudeležbe smo; a špartakovrkih talcev v Mo-nakovem od narodnega sodišča obsojen na smrt, je bila 14. t. m. izvršena.
— Umrla ]• znana umetnica madanie Rejane v Parizu.
— V mojstrskem plavanju v Ameriki v razdalji 8 angleških miU je dosegel John
faridgh rekord za Ameriko s 3 arami in minutami.
— Razcapane ruske kneginje in nekai krokodilovih solz. CJkaška »Dailv Mail« ima v Nemčiji poročevalca po imenu Gordona Stilesa, k: je pred časom potočil poldrugi stolpec krokodilovih solz nad kolonijo Visokorodnih ruskih beguncev v Al-ten Grabowu na Nemškem. Pravi, da ie v tel koloniji 2500 vojakov, 1000 častnikov, 300 žena in 64 otrok. Vojaki in častniki so se »hrabro vojevali« pod Judeničem proti boljševikom ki med ženskami sta dve kneginji, štiri grofice in osem baronic, ki so prišle ob vse premoženje v Rusiji in zdaj stanujejo — o groza! — v vojaških barakah in preoblekle se niso več mesecev, ker imajo pri sebi samo ene cape in dru pega nič. Poročevalec se zgraža, da morajo visokorodne baronice jesti »strašno grd črni kruh«, kakoršne-Ra on še ni videl. In neko mlakužo, ki se imenuje kava — in drugega nič. Nemška vlada bi rada pomagala, pa ne more. Sedai se je zavzelo psobje ameriškega Rdečega križa v Nemčiji za baronske berače ta omenjeni poročevalec apelira na Ameri čane, da naj brž prispevajo dobre dolarje v podporo raških carittičnih parasltov, »ki niso vajeni takega življenja.« — Zakaj *e visokorodna ruska štab ta ne prime kakšnega dela? Ali naj ameriško ljudstvo podpira caristične parasite iz Rusije zato, ker niso vajeni nobenega poštenega dela ?
— Torpedi napoInjc.il s žganjem. Odkar j« v Ameriki prepovedana vsaka pijača, M riu/amo samo čuditi, s kako duhovitimi zvijačami vendarle utihotapUajo ljubitelji pk-late svoja pekočo tekočino v državo -suše«;
resno, vestno delo za etično kulturo Bukšekova je rojena igralka-uinemio*. po(jaja nam najkomplicf-
lu	5evne Pojave z neznan
t m,	7*'? in naravnostjo. S tako
lahkoto ta kreirala tu* ženo sklad-
no *	rja	zamišljeno
osebnostjo. Priklenila nas Je na njo
ta na njeno usodo z uprav magično silo. Nučič ie Podal trdega S okornega, v značaju nepokvarjenega orožnika z njemu lastnim mojstrstvom. Ustvarjanja, dela vseh treh Pa so se zlila v krepko, jako. harmonično celoto; v živo umetnost
Ponosni smo na naš Ttklijin hram, ponosni zato. ker pojmi prav svojo velevažno kulturno nalogo. Dramatična umetnost Je z drugimi umetnostmi vred sinteza najvišjih etiČ-Prosta Jafa, ki zbira etične znan-Bih in inteliktuehrih potenc naroda, Stvene Izsltjdke narodov in jih združuje v višjih življenskih oblikah tor predpisuje $ svojim etičnim uplivom narodu kulturne, ta mdi politKtae ter gospodarske zakone ter oblik« or-" jfariiziranega družabnega Ž!vJ3enJa, ki ustvarja nove ljudi. Občinstvo pa |a dok?o ne bo pdjraiio tega vzviš« nega cilja dramatične umetnosti sploh. Zato pa Je umtnost še tem po-‘retmeHa.
kot danes imenujejo Ameriko. Pted kratkim so potnik! prinesli žganje v punčkah, danes javljajo, da so našli v torpedih, ki so bili poslani v Ameriko, 25 galonov (blizu eh hi) žganja. Ravno so zgradili nov torpedo, id M mogel prinesti 50 galonov žganja.
Kultura. ’
Celje. Delavska predstava »Hlapci« v celjskem gledališča se bo vrilla v soboto 19. t. m.
»Šport« bo ime novoosnovanemu ilustrovaiiemu tedniku, ki ga počne še ta mesec izdajati Športna zveza Ljubljana. Prinašal bo poročila in slike o vseh športnih dogodkih po domovini in iz tujine, skrbno izbrano gradivo o stanju posameznih pano« športa. Vrbutega bo prinašal članke o športu v splošnem, strokovne in poljudne, pospeševal bo turistiko in bo obenem glasilo Gene-ralnega komisarijata za tujski promet v Sloveniji. Obsegal bo po vsebini vse športne panoge . Sestava uredništva in sodeliovalcev tamči za popolen uspeh lista, kajti najboljši naši športniki bodo delovali pri njem. Namen lista je, pospeševali razvoj športa med Slovenci, dvigni ti število športnikov in športnih organizacij, ter jim podajati praktična navodila, potrebne informacije in podatke o športu. Ker bo »Šport« edini športni list med Slovenci, bo nudil zaeno popolen pregled o našem položaju in zmožnostih na šport nem polju, vabimo tedaj vse športnike in prijatelje športa, da se al. naroče na list, cena v naročnini 4 K, v prodaji 5 K, ali pa da sporoče Športni zvezi, Čopova ulica 19, II. nadstropje, svoj naslov, da ‘im za-moremo vposlati list na ogled. Dolžnost vseh športnikov pa je. da vneto zbirajo naročnike za svoje prvo glasilo in da pomagajo s tem izdajateljem bolj in bolj povzdigniti list. k.
»Prirode« Šesta številka je tzSa z naslednjo vsebino: M. Urbani: Večni ogenj; dr. N. Fink: Kost; X: Oraniee vtdijivoga svijeta; J. H. Fabre; Biseraati zemlja!. Zvjezdano nebo. PoblrcL — Članki so zelo zanimivi in podučni, kakor je sploh vsebina. Zato vsem »Prirodo« priporočamo.
Iz stranke.
Sodrug, ki ne bere »Napreja«, ue more biti dobro poučen o delavskem ta socijalističnetn gibanju. Zato berite '»Naprej«. Kdor sam ne zmore naročnine, naj si poišče sodruga, da si ga naročita skupno. »Naprej« berite vsak dan!	(3)
.1. B. VaterJoo Rd. Cleveland O. Pismo rprelel Nemudoma napravim potrebno. —	F S.
Seja strokovne komisi}« v Ljubljani s« Im vršila v četrtek ob 6. zvečer; torej ne v sredo, kakor Je bflo prvotno določeno.
Gospodarstvo.
■— Podružnice naroda« banke. Tekom enega meseca se bo osnovalo 19 podružnic Narodne banke: V Nišu, Skoplju, Bltolju, Zemunu, Pančevu, Vršen, Velikem Bečke-reka, Subotici, Novem Sadu, Osijeku, Vukovar«, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Splitu, Mostaru, Sarajevu, Banjaluki In Cetinju.
— Mlinarjem. Urad za pospeševanje obeti ima na razpolago manjšo množino vrtte n rita it T, široko 102 cm. Interesenti naj se zglase ustmeno ali pismeno najkas-naje do 24 t. m. pri omenjenem urad«, Dunajska cesta 22.
iiša Irti.
SESTAVA ITALIJANSKE VLADE.
Giolitti — ministrski predsednik.
Trst, 16. (Izv. por.) Po dolgih pogajanjih z zastopniki ljudske strank« (klerikalci), ta oficicmuni socijalistt M Je Gkilittiju posrečila sestava nova italijanske vlade Giolitti pre-Y*anra notranje io predsedstvo, Čara pravosodje. Meda (ljudska stranka) zaklade, T e r e s c o iinan-et, B o n o m i (socijaiist) vojno, S e -ML™™"** P e a n o javna del«. AfeombmactJi lš tudi L a b r i o 1 a za ministrstvo obnove. - Novo sestavljena vlada položi danes kralju prisego.	s
ITALIJANSKI ŽELEZNIČAR II USTAVLJA K) VOJAŠKE TRANS PORTE.
Trst, R). (Izv por.) Na vseh italijanskih železniških progah so začeli železničarji na ukaz Železničarske Zveze ustavljati transporte oboroženi čet ta vojaškega materijala. V Anconi so ustavili vlak z 38 vozovi r.rtilertje, ta te prišla i* Codroipa. Vojaštvo to razorožili Nfa postaji Malegnano pri Milano te došlo med železničarji te karabinerjl do krvavih, soooadov.
ANGLIJA SKLENE MIR Z RUSIJO.
Pariz, 13. Londonski dopisnik »Matine« označuje pogajanja s Kra-sinom v teh dveh točkah: 1. Anglija se približa nedvomno koraku, da vzpostavi zopet odnošaie z Rusijo, čeprav najprej samo gospodarske ki pa v kratkem postanejo tudi politični in s tem prizna Anglija sovetsko vlado 2. Spričo te smeri angleške poli tike je treba, da nastopijo aliirane vlade politiko proti Rusiji sporazumno, da bodo postavljene pred gotovo dejstvo, kar bi bilo za pogajanja jako dvomlijvo. (Ta korak bi bii odločevalen za evropski mir. S tem mirom bi bil omogočen gospodarski razvoj. Op. ured.).
(Vesii LDU.)
URADNIŠKA DEPUTACIJA V BEI GRADU. '
Belgrad, 1,5. V Belgrad je do-šla deputacija uradniških organi zacii v Jugoslaviji. — Hrvatsko in Slavonijo zastopata v tej deputu-cijl dr. Benkovič in Vodogažec, Dalmacijo profesor Katunovič in Terado, Slovenijo Maks Lilleg, Bosno in Hercegovino Turkovič in Karaman, med tem ko zastopa uradniško organizacijo Srbije v imenu os. ednjega odbora predsednik profesor Agato-novič. Danes je sprejel deputacijo ministrski predsednik dr. Vesnlč, kateremu so predložili spomenico, ki poudarja nezadovoljstvo uradništva, katero zavzema čimdalje resnejšo obliko. Spomenica zahteva med drugim, naj se povišajo dodatki na dra-ginjske doklade za 25 odstotkov od vseh dosedanjih dohodkov. Nadalje zahteva, naj se izplača uradnikom letni nabavni prispevek 4000 kron za oženjene in 2000 kron za neoženjene. Nadalje zahtevajo uradniške organizacije. naj se službena pragmatika uveljavi s sodelovanjem uradniških organizacij samih.
\VATSQN V BELGRADU.
Belgrad, 14. Včeraj ie dospel v Belgrad dr. Seton Watson s svojo gospo. Časopisje ga srčno pozdravlja.
POGAJANJA Z AVSTRIJO PREKINJENA
Belgrad, 15. Ker niso imeli avstrijski delegati zadostnih navodil od svoje vlade v svrbo sklepa nove tr-Kovinske pogodbe, so se hoteli vrniti na Dunaj, da bi se posvetovali s svojimi tovariši v avstrijski vladi Medtem pa je nastala na Dunaju vladna kriza m so se radi tega prekinila pogajanja v Belgradu.
UPORI V TRŽAŠKI JETMŠNIC1 Trpljenje kaznjencev.
Trst, 14. »11 Lavoratore« poroča: V zaporih v ulici Coreneo Je sedaj zaprtih 700 Jetnikov, dočim ie v poslopju prostora komaj za 300 oseb. Ta nedostatek Je ne samo nevzdrž-ljiv iz zdravstvenih ozirov, nego Qtežuje tudi nadzorovalnemu osobju nalogo napram poizkusom bega in upora vsled nevzdržljivlh razmer, v katerih se nahajajo jetniki. Zato so vojaške oblasti, ne da bi po zahtevi vodstva izpraznili deloma ječe, ojačili ob orožno posadko. Snoči ob dvaindvajsetih je začelo več jetnikov razsajati in razbijati po vratih svojih celic. Karabinjerska posadka Je bila radi tega ojačena po nadaljnjem oddelku karabinjerjev in stražnikov. Iz vrat ene celice, ki Jo je jet-nišničar odprl, se Je usulo več Jetnikov z velikim vikom in krikom na hodnike. Karabtaijcri so namerili proti njim puške in ustrelili. Dva jetnika sta bila težko ranjena. Nato je bil mir vzpostavljen.
POMANJKANJE KRUHA NA REKI.
Reka, 15. Na Reki je nastala v
zadnjih dneh kriza radi dobave kruha. Peki so namreč napovedali radi povišanja plač stavko. Italijansko časopisje hoče to popolnoma gospodarsko vprašanje izrabili v svoje namene Italijansko časopisje piše, da so temu krivi jugoslovenski pekovski pomočniki, ki menda zahtevajo Sumi delavnik fai dnevno plačo 15 lir. Italijanski tisk hoče na ta način upravičiti pomanjkanje, ki ne obstoja samo na Reki, temveč se pojavila po vsej Italiji.
ITALIJANSKO MAŠČEVANJE NAD VALONO.
Ran, 14. »II Messaggero« poroča v dopisu iz Valone, ua je bil muzli-manski mestni del uničen po požaru, ki so ga zanetile italijanske čete, ta sicer kot represalijo, ker so razni muzNmanski elementi podpirali napad albanskih upornikov.
ITALIJA IN AVSTRIJA.
Dunaj, 14. »Nettc- Freie Pres.se« Javlja: Držami knneelar dr. Rennet
je povabil včeraj na diner italijanskega poslanika in poslaniško uredništvo. Državni kancelar se je poslaniku zahvalil za prijazni sprejem, ki so ga našli avstrijski funkcijonarj v Rimu. Italijanski poslanik inu je nato odvrnil, da politika Italije napram Avstriji ne zavisi od volje vlade. ampak od volje naroda, in da bo vsaka vlada zasledovala dosedanjo politiko prijateljskih odnošajev med Italijo in Avstrijo.
MADŽARSKA NARODNA SKUPŠČINA.
Budimpešta, 15. (Narodna skupščina.) Grof Albert Apponvi je za jutri predložil interpelacijo glede bojkota, ki ga je sklenila mednarodna strokovna zveza proti Madžarski Zbornica je nato razpravljala o zakonskem načrtu glede odredbe proti navijalcem cen. Poslanec tlomanav smatra, da bi bilo potrebno uvesti za verižnlke batine in zahteva za nepoboljšljive navijalce cen smrtno kazen. Nato le bila seja odgodena.
KRiZA V NEMČIJI.
Berlin, 14. Poslanec centruma, dr Trimborn, je včeraj razpravljal s predsedr.išvom soci-jalmo-demokratske stranke m nemške ljudske stranke radi eventualnega vstopa v vlado. Ker so se soci-jalni demokrati izjavili proti ljudski stranki je nemška ljudska stranka izjavila, da je pripravljena sodelovati v čisto meščanski in celo v manjšinski vladi Kot pogoje za vstop v novo vlado zahteva nemška ljudska stranka, da se imenujejo ministri strokovnjaki m za ministra zunanje stvari diplomat. Nemško-narodna ljudska stranka je imela včeraj sejo da razmotri politični položaj. Včeraj popoldne ie bila tudi seja predsed-ništva centruma, na kateri Je dr. Trimborn naznanil direktive za svoje nadaljnje delovanje.
SEJA V SP A A.
London, 14. Uoyd George J« izjavil v spodnji zbornici, da se bo vršila konferenca v Spal najbrže 5. Julija
RUSKO BOJIŠČE
Moskva, 15. Frontno poročilo. Zapadna fronta’ Pri Rječici so rde če čete prekoračile Dnjeper ta prodirajo na desnem bregu. Južno-za-padna fronta: Naše čete drže črto Kijev-Korostvn. Na Krima so naše čete premagale konjeniško divizijo, ujele divizijskega poveljnika In uplenile vojni piaterljaL
Iz Slovenije.
Šmartno pri LH1II (Toča. -Klerikalna ofenziva.) Dne 11 t m. proti večeru se te usula pri nas debela toča, ki Je povečini vsem tukajšnjim posestnikom uničila vse pridelke na polju, kakor tudi sadje in grozdje. — Bližajoče se volilve ne dalo našim klerikalcem več spati. Pričeli so delovati s polno paro, zato ker bi radi še pred volitvami izvlek li i* blata svoj »zafurani« in razbiti klerikalni voz, ter se zopet po stari navadi umili pred ljudstvom rekoč-nedolžni smo, kljub temu, da so nj.ti dejanja sama reakcija In korupcija ki že dali časa gospodari v naši občini. Gospod kaplan napoveduje v »Domoljubu« novo klerikalno ofenzivo, ki se prične s shodi in občnim zborom klerikalne nakupovalne zadruge ki se pri nas izkazuje ko izko-riščevalka ljudstva in dobro korito za vse tiste, ki hočejo na lahek način obogateti na račun še nezavednega kmetskega ljudstva. — Vedite gospodje kierfkalci, da vam vse skupaj nič ne pomaga, ker mi vas bomo še pred volitvami docela razkrinkali* Zato le liho bedite — ta se ne hvalite več v»Domoljubu«. Vsak otrok ve, da se »lastna hvala pod mizo valja* — ta »kdor visoko leta, nizko obsedi«. Naj zadostuje za danes, drugič bomo pa še kal več povedali kako se pri nas klerikalizem šopiri. Zob za zob!
Kočevje. Bpk na« je letos obla-godaril z obiilco črešenj. V Mariboru Jih nekatere dni dovnzijo baje toliko, da Jih ne morejo prodati. V Kočevju jih je pa tako malo, da se prodajajo po cenah, kakor da bi bile zrasle decembra meseca v siavno-znanemu cvetličnjaku Rothšildovem in Dunaju Prejšnji teden je rial kilogram dvanajst kron, sedaj so pa branjevci pred graščino znižali ceno milostno na c sem krom. Baje so predložili branjevci svoje račune glavarstvu in dokazali, da jih nc morejo ceneje prodajati, ker so jih drago plačah* hi JP- vožnja strašno veliko stkne. Po ceni soditi, morajo biti te črešnje ali iz laponskega al! pa iz
Grenlandije. Branjarije rastejo kakor gobe po dežju, vsak dan zapa^ ziš kako nova stojnico, kjer dobiš, če imaš denar, za osem kron 1 kg črešenj iz Grčnianda.
Guštanj • Ravne. Gospod dr. M. Obersnel nam je posla! k zadnjemu svojemu dopisu in dostavku dopisnika Saskrita nekaj pojasnil, v ka« terih pravi, da je v svojem delokrogu odgovoren za svoja dejanja. Druge očitke zavrača. Zadeva gleda »bodal in revolverjev« je že zdav* naj poravnana in se mu ne zdi umestno o tem govoriti. Zaključuje svoj dopis, da je hotel dati z dopisom le nekai pojasnil, da omogoči objektivneje presojanje, nikakor pa noče sle-« diti pa pota, da bi dražil duhove in zastrupljal medsebojno razmerje.
Logaves. (Popravite krivico!) »Slovenski Narod« napada v številki z dne 26. maja tukajšnjo tra-fikantinjo Elizabeto Kramer in pred« laga, da se jej vzame trafika, — kar se ie menda tudi zgodilo. Gospod 5u-pan in finančni oddelek Logaves! Čl-tali sie Članek in vprašali smo za in« formacijo. Rekli ste nam. Ja je to nepravično in neresnično, kar piše »Slovenski Narod« in da se zgodi g. Kramer krivica, ako se ji odvzame tTafika. Tudi župnik se je izrazij, da je to nepravičnost. Poglejte kai reče stara žena k tej nepravičnosti! Dobro veste, da ni zmožna nemškega jezika in da sploh ne ve. kaj je politika. Ali je to potem krščansko da se napravljajo stari siroti take bridkosti, če ni ničesar zakrivila in n? niti zmožna zagovarjati se proti takim brezvestostim? Dopisniku »Slovenskega Naroda« svetujemo, d« kar obadva prosilca za trafiko predlaga: saj sta potrebna: eden ima dve hiši, drugi pa graščino, saino da nista v L oga vasi kar pa nič ne de. saf imamo čas hodjti potobak malo dalje
Redni občni zbor društva Jugoslovan, sklh novinarjev v Ljubljani se bo vršil v eoboio 2. julija ob petnajstih v sobi »V rož-oah« v hotelu Unionu. Dnevni red: L Po« ročdo tajnika o delovanju društva v tntnti« len upravnem Jetu, 2. Poročilo blagajnikova
0 društvenem denarnem stanju v minuJeia upravnem letu, 3. Poročilo nadzorstva, t Razgovor o ustanovitvi »Udruženja Jugo« slovenskih novinarjev« in o eventuelnl 9« kvidaetji lastnega društva. 5. Volitev od« bora, nadzorstva In razsodišča za dobo enega leta. & Raznoterosti. — § 9. društvenih pravil določa: Na občnem zboru mor* Mtl zastopana najmanj polovica članov. Posamezni člani labko s pismenim pooblastilom razen seb« zastopajo kvečemn še pet članov. § 10, točka c določa, da se morajo eventualni predlogi pravih članov naznaniti odboru pismeno najkasneje osem dni pred vbčnim zborom. — Odbor.
Aprovi?;acii*a.
Prekajene svinjske glave, park 15 L dr. bo prodajala »Vnovčevataicav
na prosti stojnici v šolskem drevoredu, dokler bo blaga v zalogi, vsak! popoldan od 2 do 5. ure. Cena prekajenim glavam je 18 K, parklji l dr. pa stanete 12 K en kilogram
Izdajatelj: Ivan Mlinar.' Odgovorni orednik: .fak. Vehovec.
Trpita on revmatizmu in giMčolh bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fel-ierjevim Elza - fluidom je takorekoČ dobrodejno I 6 dvojna tih ali 2 veliki špecijatai steklenici 36 K.
Rabit« milo odvajajoč« sredstvo? Fellerjeve prave »Eiza-krog* ljfce« izvršujejo svojo dolžnost! 5 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenic* 6 K. — Želodec okrepčujoča tinktur*
1 steklenica 15 K. —■ Omot in po5f-nina posebej, a nalcenej* Eugea V, Fe!ler. Stnblca donia. Elzaire št. 252 (Hrvatsko).	—E—	930
MMIMMUHMMIUMmUUUMUUmUUnmMUUmMMMKm
Ra znaša! ko za Vič
fiRkoI spralsre uprava .NAPREJ*.
^.................... Ml KI III MIH III !■
p £ieHtr!€tta \
m i
prvovrst o Iso^renn
(2	Mm In	gnili)
na originalnih klopcičih (špnlah) popolnoma nova se odda v vsaki množini, Santa izredna b Vpruta n i upravi MPRti jnt B. „r0“
mi'1 . i ■
Stran 4,
N A P R Bi.
Stev. 187.
(,OZIRIS
rn BEOGRAD
[Jg Kostnaiska št. 17
(kuta Guslar)
prodaja samo na veliko in za gotov denar*
kemikalije,
droge in ostale potrebščine. 839
AnoEieni zavod
Dr. i&fraSSak,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 prlporota
sledeče tvrdke in podjetja:
v Uubfjeni:
Trgovin« * železnino
Breznik & Fritsch,
Cankarjevo nabrežje št. 1. Arhitekt in stavbeno podjetje
Viljem Treo
Gosposvetska cesta 10.
Gramofoni, godbeni avtomati
A. Rasberger
godna ulica 5.
Urnlc* „Svetla“
Mestni trg St. 25.
Baznoževalne aparate Opalographe In potrebščine k istim dobavi
The Rex Co.
Selenburgova ni. 7.
Klektrotehnični predmeti
„ Svetla"
Mestni trg 26.
Fotograf
Veličan Bešter
Aleksandrova cesta 5.
z dveletno prakso v Berlinu pri tvrdki A. E. O. vešč vsake strojne mehanike išče stalne namestitve pri kaki tvrdki kot potujoči monter al pri kakem večjem posestvu kot strojni p. sio\odja. Zna slovensko, hrvatsko, nemško in nekaj Italijanskega. Naslov v upravi .Napreja' pod „Monter št. 13'.
novihraznovrti’ nlh dvokoles s najboljšo pnevmatiko; posebej plaSče, zralna ireva !n vsakovrstni dfcH Ka dvokolesa H« rasne stroje. — Vzamejo se tudi stara dvo- tl kolesa in stroji v račun. 623 v
F. L trgovina i rani stroji.
LJUBI JANA, Stari ir g 28.
Obtaslveno konus, infoimatrc zavod
Drag. Beseljak
Abadie, Samum, Golub, Club, j	o
Ottoman, vsakovrstne strdčnice, j v Ljubljani, Cankarjevo na-pečatni vosek in konceptnii brežje 5 dobavlja vse kreditne papir priporoča na debelo:
jur mm uiumii
Mestni trg St, 11.
liovisi sliie
slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo	314
FRANJO CERAR,
tovarna slamnikov v Mu, p. Domžale pri Ljobijaui.
in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. «
LES
rezan, tesan, okrogel, kupuje	126
„SEVER“
Mo lesnib iedostrijalcev dravske doline
. Tegettiiofova testa d. 43.
»fehtstrovBRts ze£riE8& i emelemio zavezo
sprejema hraftifilte vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
°L =
mmsmmmmmm
4
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOillB daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
= Edini, res delavski denarni zavod. =
Kleparstvo in vodovodna inštalacija
Alojzij Goršič
Sp. Šiška, KavSkova c. 224.
A. Černe
Dvomi trg 1.
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da krvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Oblast konces. zavod xa pokončavanje miši in mrčesa
Miroslav Zor
Kolodvorska uitea itev. 30/IL
Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatik«, antogaraža
J. Goreč
Gosjposvedska c. 14. Manufaktura ln saloga oblek
Schwab & Bizjak
Dvorni trg 8.
Ml nične potrebščine
Odon Koutny
Kolodvorska ulica 37.
Stavb, in pohištveni pleskar in M čar
Josip Jug
Rimska Odeta it 18.
Wo4aJa in popravita pis. strojev
Tlie Rex Co.
• Selenburgova ulica 7/1.
Izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do ::	najpreprostejše vrste. ::
Vse lično in po zmernih cenah.
Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. '
92
7051F v US
PLeSKRH-OHjCaB
Ljubljana Rimska c. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za m mlm dala listini dve leti.
&?U15ISt91ftU 8?REI?y
letnik 1917 in 1918 naravnost od vinogradnikov kupljeno, se toči v restavraciji
P. Košak, prtli ..Ferlinc
Ljubljana, Krekov trg.
veletrgovina žganja, družba z o. z. Ljubljana, Kolizej.
Opozorimo naše cenj. odjemalce, da ne bodemo toliko časa razpošiljali cenikov, dokler traja prepoved na žganje.
Pri porabi prosimo, da nas počastite z Vašimi cenj. naročili in Vas zagotavljamo, da bodete pri nas dobro blago naicenejše kupili.
m
Strojnik
SODE
7 AtnvMnn 7pHčra P°sebn0 kl,iiei' t,elin' in bez'
LUlaVlilla	g0vo cvetje, encijan, gomilce, snhe
gobe itd. kupuje v vsaki množini podrusinlce
ŠTRUKELJ & HORAK
LJublsana, iC^ledvcrska ulica it. 35.
Zssžopa vse boljše parobrodne družbe za potovsnje v Amerike, ter preskrbuje potrebne vezne listke. Edina direktna zveza z Ljubljano in New-Yorkom. Nadalje posreduje kot new-jorški javni noter za vse tiste, ki imajo dobiti kako zavarovalnino ali kakršnokoli drugo tirjatev po svojcih v Ameriki.
—» Vsa tozadevne pojasnita bife*pisžiie’ sssaas
im SljE trt«, in MIH ■ [USII GUI Šamam”
drogerijam, zdravljiščam itd.
** ** »nt| (euccus) prozorno čist, na drobno in debelo onim, JUli	ki	razpolagajo	z sladkorjem.
Mn bu i braku
Sreiko Potnik, Ljubljane,
Siomikove uleca 27.
aofl
špedicija
za kamttO&ONt, kateri bi istočasno moral podjetje nadzorovati, hi potrebna kovaška dela preskrbljevati se sprejeme. Ponudbe na: J. Jeschounig, Arjavas, pošta
Petrovče pri Celju.
©Sinete in dr. odda
- lliii miga
Liljana. IMatni osja i Naročajte , NAPREJ".
F. & A. Uher
Selenburgova uliea 4.
Peton, ielezobeton in vodne zgradbe
Inž. dr. Miroslav Kasa1
HilSeijeva uliea 7.
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Gosposvetska eesta 6.
Bxport čevljev
Aleksander Oblat
Sv. Petra e. It 16.
Krojaška delavnica
Krekov trg št, 10 v hiši Impex.
V Mariboru:
Nakup in prodaja posestev
H. Havlik nasl. J. Simčič
Gregorčičeva ulica 6.
ESE
Angleško sukno
elegantni vzorci za gospode; kakor za modne, Športne, žaketne in smoking obleke.
Odpuščeni vojaki, Invalidi, vrnivSi se vjetniki (Slovenci), delavci in železničarji znaten popust.
Prva kranjska razpošiljalna
Schwab & Bizjak
Dvorni trg ‘i LJUBLJANA Dvorni trg 8
Lastni modni atoila!
v
Va
mm
©
K.*,*—
(vpisana zadruga z omejenim ^oroitvom)
sprejema
hranilne v 5 c s®, M 1 I
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1088 žlanov tei sledeče diuštvene sklad
Rezervni deiež..................S’oqcvaq
Društveni sklad ...... K 80.98« 48
Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329.207*94.
Član postane lahko vsak, kdor plaSa vstopnino K 250 in delež K 40‘~.
Pisarna v Zagorcu Stev. -	--—==--—■	^
  OdliilikK glsvitto —
f. 3Q.3gO.OOe,
Sprejbrna »aa >
žice in tekoči račtm <>ron
Ljubljanska kreditna banka
9 v Ljubljani.
Brzojavni naslov: Banka.
Telelon Stev. 261.
Podružnice! V	Celovcu,	Trstu,	Sorajevu,	Gorici,	cetju,	Mariboru	in
S «e*ervfi’ fondi ohT^gio	||
K XC.OPO.Gtts	IS
Š Kupeje in ruoiia^:	gg
1 -..redueirtnii: p«;.lijev, i«aanc<:a	
I mične dobave- in vovoljuje.	m
1 .— vsakovrstno kredite.		m
	mm v. .
ugodnemu obrestovan]«
-tea« ašnaDSKSBiZL iSlS3S13CW^ 'JK''~- 6*
Tisk „Učki:l)bi.e iiskanie“ v Uubljanl.