PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: IK VERO IN NAROD - jLK PkA*/iLU iN K^N^U — OD BOJA DO ZMACiE'
GLASILO S. K.. D£LAVS1VA — DRUŽBE SV. DKUŽlNL V JOL1ETU — iN S. P. DR. SV. MOuOKJ'A V ChiLaOJ.
STEV. (No.) 188.
CHICAGO, ILL., TOREK, 2. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER, 2, 1924.
LETNIK XXXIIL
RAZNE VESTI.
Pismo iz Anglije.
(Rev. L. Kuhar.)
Cardiff, Wales. — Reše-KONSERVAT2VNI ELEMENTI V ANGLIJI SE VESELIJO valni oddelek, ki je zaposlen
REPUBLIKANSKE ZMAGE V AMERIKI. _ NOVI Pri reševanju zasutih rudar-
POLOŽAJ V ANGLIJI NI PRIŠEL NEPRIČAKC- Jev v DV"vant je izgubil u-VANO.
BANČNI URADNIK STRELJAL NA DETEKTIVE.
Iz Jugoslavije.
-o-
' panje, da bi se moglo katere-| ga od njih rešiti. Zasutih je
\ 11 rudarjev. Nesrečo je pov-' zročila voda, ki je spodjedla
V Londonu sredi novembra 1924.
Ko so prišle prve številke od amerikanskih volišč sem	sFje podsula na|
preko morja, so zbudile veliko navdušenje pri oni angleški nesrečneže.
V zmoti, misleč da so handi-ti, je streljal na skupino 5 detektivov. Eden je bil na mestu mrtev, dva pa ranjena.
KAKO TREBA REŠ5TI NAŠ NOTRANJI DRŽAVNI PRO-BLEM. — DUHOVNIŠKE VESTI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.	I m
Rešitev notranjega državnega Sad celo vrsto usodnih sluča-problema.	i jev. Trgovec Stojanovič je pa-
Vsi poizkusi reakcije v sme- del iz tramvaja in je umrl -
ri nasilne nadvlade ene same! drugega dne se je vrgel pod
Chicago, 111. — Hugh Ste- klike, ki je z lažinacijonalisti- tramvaj neki sUmak in £
, . i ■ •	i - . , •	,	■	Pwart, hlagainičar West High- črimi iresli hotela uveliaviti Kil no	, ™ ,. .
stranki, ki jo pred H dnevi prinesla domov enake lavorove _ Curruba Špansko —! UnH Stat* h.nko ip vrnil	i	iveija\ui bn nx mestu mrtev. Tretjega
, , ,	, T_ .... .	\-urxuua, opan&Ko. j lana Mate Danke, se je \mu svo i o samovoljo, so državo dne so sp <;tonli ofiVi^;	-
vence kot republikanci v Zedinjemh državah. Kritiki so, sli Ladji, ki sta odpluli od tukaiš- ponoči s svojo ženo domov. vodili od krize do krize, raz- listi Na^lednfe^	T"
še dalje in so našli mnogo analogij med novim položajem njega pristanišča, je zalotil Pred hišo ustavi avto, iz kate- majali njene temelje in one- huminirali 1 nnfcni v obeh največjih anglo-saksonskih državah na svetu. Re- silni vihar, tako da sti se obe rega skoči njegova soproga in mogočujejo normalizacijo na- Baračanina k»r !] -pHblikanska stranka, da ima ideale konservativcev v An-'potopili. 11 mož posadke je j hiti proti veznim vratom. To in gospodarskih razmer, pravdnistvo sumi da kl^
so na opazili detektivi
•i v ci- prvo in najjačjo pobudo k oz- zastrupljen. Petega dne se je vilu, in dravljeniu tega nenormalnega npki knni ™	..
gliji, angleška liberalna stranka, da deli vsodo svojih ame- utonilo
rikanskih demokratskih bratov, in da je MacDonalda in — Varšava, Poljska. — Ig- vilnih oblekah 5 po številu, in dravlienju tega nenormalnega neki konj pri padcu zaletel"v njegov socializem zadela enaka katastrofa, kot radikala ^aciJu Paderovski' pianistu misleč, da je žensko hotel kdo stanja je dala SLS., ki je tudi človeka in ga ubil V Biosko-La Follette. Mi ne vemo, v kolikor se programi teh strank 111 bivšemu poljskemu mini- odpeljati, kar se v zadnjem pokazala edino pravo pot, ka- pu je padla Imlada žen i zares strinjajo in nočemo zanikati, da so v Ameriki in v An-1 grškemu predsedniku se boj?asm večkrat dogodi, in ravno ko to stanje premagati in za deta od srčne kapi in ie takoj
se
ponudilo mesto poslanika v radi tega so bili detektivi na vedno onemogočiti njegovo umrla V soboto si je vzel živ
nreži, so šli detektivi narav- povrnitev. Okoli SLS., so se ljenje* trgovec Jovo Somar ~ nost proti hisi. Stewart mis- zbrali vsi zdravi elementi dr- Ženitovanje v Vojvodini* leč, da so banditi in da hoče- žave pod geslom reda, zako- y Temezinu je bila nedav-'jo ugrabiti njegovo ženo od- nitosti in poštenosti v upravi no svatba, kakor je še v Bad-
—	Winnipeg, Man — Ka-pre ogenj in ustreli do smrti j ter sporazuma. To so jasne ki ne pomnijo niti naiboli raz-nada skrbi za pogozdovanje, enega detektiva, dva pa ra- smernice, ki izvirajo iz pro- košni Švabi Josef Mueller i> Od leta 190d. so kanadski ni. Neranjeni detektivi so od-' grama prave demokracije, dal svojo hčer Rozo 71 ŽPnr kmetje posadili 150,000.000 govarjali s strelom in se dali j resnične ljudovlide, samood- sinu Franca Fischeria' Za že-mladih dreves katere so dobi- spoznati, nakar vidi Stewart ločbe ljudstva in sporazum-j nitovanje so kuhali in pekli h od poljedelskega oddelka svojo zmoto, dvigne roke kvi- nega sodelovanja vseh naro-j tri dni pred poroko Veseli brezplačno.	ško in zavpije naj ne strelja- dov in stanov v tej državi za j gostje so spravili pod "stre-
—	Jersey City, N. J. — V JO, ker je mislil, da so oni ban- ! skupni blagor. Tukaj je bila ho" - o svinii <> i^eti 180 hr* Jersey City je zopet divjal diti.	' —	KO~
■	■—	, rešitec državnega notranjega koši rac 10 trosi 32 tort
požar, ki je vpepelil na pomo-| Ustreljeni detektiv zapušča problema.	: 3000 slaščic', 25 litrov' desert^
lu skladišče, last Pennsylva- vdovo in dva otroka.
nia železnice.	I	-o-
— Altamont, 111. — Sest Angleški topničarji streljali banditov je napadlo nočnega	na upornike,
čuvaja, katerega so povezali, Khartum, Egipt. — Angle-in mu zamašili usta, nakar so §ki topničarji so razstrelili hi-
bili kaplani: Ivan Knafelj iz razstrelili blagajno v Hogon §0 v katero so se zatekli upor- škofje Loke v Dolenjo vas
State banki in odnesli $5.000 niki in usmrtili 14 oseb, osta-
gatuša v Škofi o Loko in Ivan Raztresen iz Dobrniča v To plice pri Novem mestu. Na
v gotovim.	' H so se pa podali.
—	Chicago, 111. — Ogenj j Cairo. — Od tukaj prihaja je izbruhnil na 431 W. Roo-, poročilo, da sta bila v boju
sevelt cesti v skladišču Chica^ z uporniki ubita dva častnika, meščena sta bila kot kaplana: go Burlington & Quincy že-, osem vojakov je pa bilo ra- duhovnik Franc Lambert lezniške družbe, kjer je na-( njenih. Uporniške čete so ob- Ramšak v Dragatušu in novo-pravil $70.000 škode.	i koljene od angleških vojakov mašnik Ivan Lončar v Dobr-
—	Stockholm, Norveško.-in cela situacija je pod kon- niču.
gliji zadnje volitve izročile neomejeno lagislativno moč vj Zdr državah p^erovski _
roke konservativnega elementa, ki obenem v obeh dezelahj nahaja sed - v Varšavi in je	J stewart
predstavlja poleg tradicij tudi veliko trgovino in mdustri- dvomljivo, da bi prevzel po-	^uiau ^uiaw eiemenu ui
jo. A pri tej konstataciji bomo ostali ter skušali pogledati: nudeno mu mesto! I položaju globeje v oči. Hočemo se vprašati, če je poraz progresivnega duha res realen in če v dolgem teku desetletij zgodovina morda ne bo primorana poiskati drugega priimka za momentano "zrušitev," kar se tukaj imenuje socialističen duh. Mi se bomo pečali izključno z Anglijo pričakujoč, da se bo našel kak amerikanski prijatelj, ki bo z isto lučjo posvetil na položaj v Zedinjenih državah.
Ako se ne motimo, smo v zadnjem članku pribljižno napovedali izid angleških volitev. Morda smo se zmotili v malih detajlih, a v splošnem je razvoj pokazal, da novi položaj v Angliji ni prišel nepričakovano.
Za lažje umevanje stvari, naj tukaj sledi nekaj statističnih podatkov:
L. 1912. — so bili glasovi volilcev takole razdeljeni med stranke.
Število oseb z volilno pravico: 21,127.663. Število izraženih glasov 14,393.632 je 67 odstot. Konservativna stranka 5,582.441 glasov je 38 odstot. Labor stranka 1,241.383 glasov je 29 odstot. Liberalna stranka 4,189.527 glasov je 29 odstot. Drugi 380.000 glasov je 4 odstot. L. 1923. so volitve dale sledeče številke:
Število oseb z volilno pravico: 21,281.232. Število ižraženih glasov 14,554.327 je 68odstot. Konservativna stranka 5,539.579 glasov je 38 odstot. Labor stranka 4,440.586 glasov je 30 odstot. Liberalna stranka 4,303.520 glasov je 29 odstot. Drugi 260.642 glasov je 3 odstot. L. 1924. je f razpredelitev glasov pokazala sledeče spremembe :
Število volilnega zbora: 22,636,535. Število izraženih glasov: 16,627.636 je 73 odstot. , Konservativna stranka 7,999.702 glasov je 47.5 odstot. Labor stranka 5,578.013 glasov je 34 odstot. Liberalna stranka 2,977.621 glasov je 18 odstot. Drugi 72.000 glasov je 15 odstot.
Vsled zastarelega volilnega sistema pa razmerje strank na volišču ni dobilo izraza v parlamentu. Tako je: L. 1922. Konservativna stranka imela 38 odstot. glasov, a 56 odstot. poslancev.
Labor stranka imela 29 odstot. glasov, a 21 odstot. poslancev.
Liberalna str. imela 29 odstot. glasov, a 19 odstot. posl. Drugi so imeli 4 odstot. glasov, a 4 odstot. poslancev. L. 1923. Konservativna stranka imela 38 odstot. glasov, a 42 odstot. poslancev.
Labor str. imela 30 odstot. glasov, a 31 odstot. posl. Liberalna str. imela 29 odstot. glasov, a 24 odstot. posl. Drugi so imeli 3 odstot. glasov, a 3 ods.tot. poslancev.
L. 1924. Konservativna stranka imela 47.5 odstot. glasov, a 68 odstot. poslancev.
Labor str. imela 34 odstot. glasov, a 24 odstot. posl. Liberalna str. imela 18 odstot. glasov, a 6.5 odstot. posl. Drugi so imeli 1.5 odstot. glasov, a 1.5 odstot. poslancev.
problema.
Duhovniške vesti.	nega in 650 litrov namiznega
Umeščen je bil dne 2. no- vina. Ženitovanje je trajalo vembra t. 1. Jernej Hafner na; tri dni. Dodeljeno mu župnijo Stari! Na Doleh pri trg pri Ložu. Premeščeni so; so pokopali Franceta Grčarja
s Selc, dolgoletnega ključarja farne cerkve in bivšega župa-pri Ribnici, Kek Franc iz Dra- na. Množica pri pogrebu je
Smrtna kosa.
Umrl je v Loškem potoku pri Ribnici g. Ivan Bartol, no-
— Tukaj se širi govorica, da trolo. Sudanskim četam je bije Leon Trotzky, vojni mini- \Q izdano svarilo, da bo ka-ster sovjetske Rusije bil pora- zen za upornike — smrt.
žen. Njegov nasprotnik je ba-j Uporniki so bili slabo pri- sestnik na Hribu štev. 58. je M. Žinoviev, predsednik pravijeni in so storili zelo lah- Star je bil 75 let, več let je tretje intemacionale.	j komišeljni korak, ker nimajo bil župan in ključar v Loškem
— Budimpešta, Ogrsko. — municiie, med tem ko imajo potoku. N. V. M. P.! Pretečeni petek je prišlo v! Angleži pod kontrolo stroj-;	Z Dolenjskega.
pričala o priljubljenosti moža. N. V. M. P.! — Pretečeni mesec so imeli blagoslov dveb zvonov na Jelenjah, a še isti večer je bil zaboden Anton Oblak z nožem v prsa, da bo težko ostal pri življenju.
Obsodba nazarenca.
Pred sarajevskim vojnim sodiščem je bil obsojen redov 32. pp. Milan Turjanski na 5 let in šest mesecev težke ječe, ker ni hotel sprejeti orožja, češ da mu to brani njegova vera. Zanimivo j~e, da je sprejel obsodbo povsem hlad-da je izjavil r
erja Bethlena krivopriseštva.
— Chicago, 111. — Dveletna Dorothy Allen, 4220 W. A-dam street se je zaklenila v sobo med tfcm ko je mati šla v trgovino in pustila samo doma. Oče deklice hoteč priti v stanovanje skozi okno, je ple-
ko ter poškodoval na glavi. V Radohi pod Gorjanci ie
Obsojeni komunisti.
Berlin. — V Estoniji je bilo
obsojenih 39 komunistov v do-	delavcu Jakobu Zoretu padel
smrtno ječo radi revolucijo-	hlod na nogo in mu jo zmeč-
narnega delovanja. Komunist	kal v kolenu. — V Zburah
Jan Tomp, je v dvorani kjer	pri Šmarjeti je pastirja Marti-
se je vršila obravnava name-	na Bajca udaril konj po gla-! zal na porč, pri tem pa tako, raval prirediti' govor, nakar vi, tako da mu je izbil oko. —
. ____„„ vzamem v roke,
Stupnik. Zadel, če prav bi me obsodiIi v
neko hišo in si zlomil ro- smrtno ječo. ,
(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO*
AVSTRIJO. ITD. Naša banka ima svoje lastne pošto in zanesljivimi bankami
• kv>.w lu ««uc9i;iviini Danicam v -	-	starem kraju in nase po&Ujatr« m.
nesrečno nadel, da si je zlomil so ga odvedli iz dvorane in od- Na Sušicah pri Toplicah je u-> dostavljene wejemniku na 4om ali}
Ako pogledamo na števil-; ga politika. Ne da bi hoteli
ke parlamentarnega zastopstva (K: 418; Labor: 152; Lib: 41; Drugi: 4), potem je neumno negirati, da je kon-servativizem dosegel za druge stranke katastrofalno zmago, ki mu za bodočih 5 let predaja usodo angleškega imperija na milost in na nemilost Ta prespektiva morda idi zadostuje za praktiČne-
zmanjševati praktičnega pomena konservativne zmage, bi vendar radi dostavili, da številke iz volišča ne opravičujejo nikako optimizma onih, ki so po volitvah sedli h počitku češ: Socializem in vse kar je z njim v zvezi, je bil defi-nitivno zavržen od britanskega naroda.
(Dalje sledi.)
tilnik, in bil na mestu mrtev.
—	South Bend, Ind. — C. F. Evkland iz Chicago, 111. je bil namenjen z $1,000 se odpeljati domov na Švedsko. Prej še je pa hotel tukaj obiskati neko prijateljico in prenočil v nekem hotelu. Ko se pa zjutraj prebudi, je zapazil, da so mu bile ukradene hlače in z njimi tudi ves prihranek $1,000. O uzmoviču ni sledu; Eckland je pa namesto da bi šel na Švedsko, krenil kar nazaj v Chicago.
—	Chicago, 111. — Pismo-noša Frank Lee, 3316 Clinton Ave. je bil aretiran na podlagi obdolžitve, da je odprl pismo katero bi bil moral dostaviti nekemu bivšemu vojaku. Vgotovilo se je, da se je v pismu nahajal ček za $250.00 iz Washingtona, kot vojna odškodnina bivšemu vojaku.
dali vojaškfemu tribunalu na- žitkar Jože Avguštin hotel kar je bil ustreljen. Pred ob- narediti iz dinamitne oatrone ravnavo sta bila ustreljena užigalnik za bencin. Patrona tiidi dva komunista, katera ie bila stara baje že trideset sta nameravala izpustiti iz je- let, a se je strelivo kljub teče tovariše.	| mu vnelo in možu poškodova-
Predno je bila obsodba po- lo roko. trjena so podali obtoženci sle-	Vlom v Beli cerkvi,
dečo izjavo: "Mi ostanemo V trgovino bratov Vinka in komunisti in bilo bi brezuspeš-j Franca Bevca so vlomili ta-no se braniti pred buržoazij- tovi in odnesli raznega blaga skem sodiščem. Danes izreče-1 v skupni vrednosti okoli 5000 te vi nad nami obsodbo. Ju-] dinarjev, tri bo pa vas sodilo delavstvo.)	Rop pri Banjaloki.
V Bukarešti se je tudi pri-l Ivan Vidmar iz Mlake pri čela obravnava 14-tih komu- Kočah se je vračal z vozom iz
nistov, ki so obdolženi vohunstva. Med temi je pet žensk.
-o-
— Cleveland, O. — Pet o-boroženih banditov je napadlo Cleveland Trust Co. podružnico v Lakewood in odnesli $20.000. Roparji so pobegnili.
Dolnic nroti svojemu domu. Na cesti med Banjaloko in Koravo sta ga nenadoma napadla dva moška in ga oropala. Skupna škoda znaša 5000 dinarjev.
Usodni teden v Novem Sadu.
V začetku m. m. od pon-deljka do sobote beleži Novi
na zadnjo poito točno in brex vsakega odbitka.
Nai« cene a pošiljke v dmmrjth fa, Hr«fa so bile vteraj tleMe: Skupno t poštnina:
500 — Din ........$ 7 9<?
1,000 — Din ........ $ 15.4?
2,500 — Din ........$ 38.50
5,000 — Din ........ $ 76.50 j
10.000 — Din ........ $152.00 f
100 — Lir	................$ 5.10
200 — Lir ................$ 9.85
500 — Lir	................$ 23.75-
1,000 — Lir	................$ 46.25
M poWjatvah nad 10,000 Dim. § na4J2.000 Ur poaebtn popust.
Kar se cena denarja čestek* mca£a, dostikrat docela nepričaka* W. Ji ebsohrtae nemogoče deleč* enf maprej. Zato se ponija tre aa ftaiajo pa cenah onega dne. ke aa sprejmemo denar.
DOLAHJB POŠILJAMO MI TUM V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse poiiljstve naslovite ai VENSKO BANKO
AVBs NEW
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDING5T
every Jvesdaj
Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen let« 1891. Edinost lets 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper Jo
Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	CUeaco, BL.
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates ee
JIAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................
Za Zedinjene države za pol leta ......-.........$2.00
Za Chicago. Kanado in Evrot»o ra celo	,..$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za im«4 ieta ......$^50
HUBSCRIPTiON: For Unit^ States per year ..................$4-00,
For Unittd States per half year .............$200
For Chicago, Canada and Europe per year .. $4.75 fTr* r anaHri	• «•. ' " ' "
"Entered as seccmd class matter June 27. 1924, at the po«. office at TViiracrn TllinnU ^nrW thp. Art of Marcel * 1R70 "
Kampanja v Jolietu
ha). O nasprotnikih pa: le uA niči ga, če moreš in, če ga prej j s pota spraviš tem bolje. Po bogastvu, slavi in moči neizmerno hlepe in tisti, ki je na jbogatejši je najsrečnejši in nolni zavisti proklinjajo one, ki imajo kaj več, ko oni, da ne govorim o morali, kakorš-no si predstavljajo ti novodobni "naprednjaki." In vendar ti novodobni "naprednjaki" !so najboljši ljudje iz njih vrste pridejo najboljši člani človeške družbe, to zato, ker oni go svobodomisleci, komunisti Cleveland, Ohio. — Moje ni Boga/' |in ,0cialisti. Kaj o njih sodijo mnenje o kat. dnevniku. — In sedai Vi možie, m*izirni niih voditelji ne vem, toda tr-Med razpravami o dnevniku znrnstveriM. ki Vas je svet! diti smem, da kar so se iz njih našega piepričanja sem se tu- ovil s pajčolrnom svetovne literature naučili to prežve-di jaz namenil podati par mis- slave, čemu ste varovali v Bo- tavajo in časopisje njih kova, li oz. nasvetov. Ne bom na ga?! Ti slavni kirurg m na- jmaio velik del te njih "na-dolgo in široko razlagal, ka- ravoslovec Luiz Pauster. ki se prerine" izobrazbe pripisati ko je nam potreben dnevnik, ti je ves učenjaški svet kla- j sebi, kajti s tem se ljudstvo ne vendar pristavljam le: kdor njal tvojemu velikemu umu izobražuje _ temeč naravni slep in gluh, vrhu tega še ob pretekli stoletnici, in ti nost poneumnuje. nem in analfabet, ki ne zna slavni astronom Newton in vsi ]yfj jahko Vam nasproti po-Čitati ne brati, ne more dru- veliki možje na vseh poljih kažemo može. ki jih je Cerkev 1 gega, kakor pripoznati, če ču- znanosti, ki ste imeli trdno ne-j Gvila s svetniško glorijo, in ki j
nik J. K.
Kdorkoli se za to dobro stvar zanima, naj piše po pojasnila, poslalo se mu. bo zapisnik finančni izkaz in vse podatke.
JOHN JERIČ, predsednik Slov. kat. tiskovne dr. Edinost.
-o—-
Mnenja naših prijateljev o kat.
dnevniku.
————--v
VEČINA VSI IZRAŽAJO ŽELJO ZA KATOLIŠKI DNEVNIK. — CLEVELANDSKI DOPISNIK t/l. T. DODAJA NOVE NASVETE IN NOVE IDEJE.
Katoliški časopis v vsako slovensko hišo, je naše
Zato bomo nadaljevali s tem neumornim delom toliko
da se to doseže v kolikor največji meri se da po naših slo- j dušo, kot da reče: "Najpo- njake?! venskih naselbinah v Ameriki.	jtrebnejša stvar kat. Slovencev j To je danes
V Jolietu je naš list Amerikanski Slovenec in Edinost jako priljubljen in je le malo hiš, v katere ne zahaja. Vendar naš namen je zanesti ta list v vsako slovensko hišo, to je namen tudi te sedanje kampanje
naprednost," i
do Boga za bližnjega.' Naj i-menujem sv. Frančiška A si-
je, lastni dnevnik, ki bo pi- da drviš proti brezdnu pogu- šfcega, Vincenciia Pavlanske-sal v duhu večnoveljavnih na-i be z vso naglico. En tak nri- j in 'nešteto trumo omh. ki čel Kristusovega evangelija!" mer: Konj z vozom se je sola- so se žrtvovali za druge. Po Odkod vse zlo, vsa proti- šil po klancu, ki pelie nizdol mojem mnenju so bili ^ni pra-
Ko boste čitali te vrstice vrli jolietčanje, bo med Va- verska gonja, sramotenje od v globino brega. Ni se ozirat j vi komunisti — ne nasilja, am-1 mi vodil že krepko agitacijo naš navdušeni pot. zastopnik najvišjega cerkvenega dosto- ne na desno ne na levo, am-:pak komunisti ljubezni Mr. Leo Mladič, ki se je pravkar vrnil iz daljnega zapada, janstvemka do zadnjega ka- pak dirjal z vso naglico, dok- Tn sin n^era naroda slav-kjer je širil ta katoliški list in dosegel jako lepe vspehe. p!ana l!1 vernika — norceva- ler se ni zgrudil poginien z j ni §v0f Friderik Baraga zanu-Pomagajte mu pri temu njegovemu težavnemu delu za do>: "Je Z	blatenje tistega, razbitim vozom v dno jarka, j Ftil je domovino in bogastvo,!
bro stvar in razširite list v zadnjo slov. hišo Vaše naselbine	"n™™ I	naPred*n; faj Se 111 ^ « ^ »	podedovati in
in okolice	• ' stotera moralna propa- ral na ovire, kot brezumna zi- žrtvoval vsega, zatajil same-
Ker smo ravno zgotovili krasne stenske koledarje ka-' °St ' kl ™	SVT ni .POmislil, kaj ga bo to m sebe in svoje veselje in vse,
iver smo ravno zgotoMii krasne stenske koledarje, ka Jim umom mc vec visjlh nad_ dir anje stalo.	d .	zarMlščene nevedn<*
korsmh do sedaj še nihče med nami Slovenci ni izdal, bo naravnih stvari ki ne vedo Ta Vi so niši rnonolnoma -V-	zapuščene ne\ eon
i;i	^__i i i j	j v	v	, . . ¥' KJ ne >«uu laKi so nasi (popolnoma indijanske rodove po michi-
on delil tudi te stenske koledarje med nase naročnike. Kdor zakaj in čemu so na svetu — podobni temu konju) "pro- ganskih in minnesotskih goz-i bi ga pa slučajno ne bi dobil naj se zglasi pri našemu lo- ampak živijo kot nema žival | sviti j enci" današnje dobe, ki dovih in planjavah Poleg vokalnemu zastopniku Mr. Marko Bluthu in ga bo dobil. Vsak brez cilja in namena, odkod so se nanili "naprednosti" iz re v Kristusa jih je učil pisa-' naročnik, ki se naroči na novo, ali pa ki za list ponovi na- vse to?!	protiverskih časnikov. Ne ti in brati, omislil jim je njih
ročnino, ga dobi brezplačno.	j Pregovor pravi: "Povej s vprašajo nič zadevo srca — slovnico AU je bil nazad-
Kakor veste, se vse letošnje kampanje skupne in v po- čim se družiš, in jaz ti bom glavno je želodec. Ne trdim, njak?! Bodite pravični in po
sameznih naselbinah zato vrše in vodijo, da se doseže do-! P°vedal kaj si." Če kje, je na da ni potrebno skrbeti za hra- sadovih sodite! _ Ali je to
volj velik krog naročnikov, nakar se bo začelo z dnevni- mest.u ta Pregovor zlasti med no. stanovanje in obleko — prosveta ali ni? t . . .
kom. Zato na noge, širite list, pridobivajte mu novih naroč-j "ami .S1°vencl o časopisju.: saj sam kot priprost delavec) Toda vse je nazadnjaško,
nikov, da katoliški Slovenci v Ameriki pridemo enkrat do' ie	za tel°' to čutim težo te^a križa sam na|kar f . . . časopisje piše in
prepotrebnega lastnega katoliškega dnevnika.	Samo zato'S" ST™ ! ^ ".i1?^ ^ k Sedati, u«f tako nfii protiverski tisek
Vas prosimo in ničesar drugega ?	j pnhko se prepričati o tem sam v bodočnost, ko si brez dela, j _ glasnik in seialec medse-
* p '	l™e.d ^srečnimi brati rojaki,j koliko temnih misli se rodi v, bojnega sovraštva. In koliko
v . #	I kaJ Je P°yzr°&lin zasejal | možganih in večkrat kot en- našega naroda so že s tem o-
Vazna letna seia del. družbe fcdmost islabit1,sek in kaksen„sad ob]-krat se e°di to vsakemu iz- kužili. medtem, ko smo katoliki m*,«*«.	UIULUC MUUU9U ra sedaj z njega nas narod med nas. Na eni strani nena- eani spali. Mene samega so
O nikdar in nikoli nisem tr-1 sitni- kapital, ki svira s svoji-
dil, da samo verni katoličani; mi brezčutnimi gosli
so sami dobri ljudje. Prizna-
dobrujem to, in apeliram
vse kat. čuteče rojake naj \\ kupijo če ne drugače na obrn ke, ker sedaj so res slabi čk si in marsikateri proti 8Voi" najboljši volji ne more posta ti delničar, kar na enkrat (i7 vzemši pogoj, ki ga je zadnii dopisnik iz Detroita pripor i cal). Del. družba naj se obr ne tudi na razna katoliška društva. Vsako katoliško dru štvo naj bi vzelo vsaj eno del" nico ali dve ali pa več če mo^ re. To je najlažji način Po mojem mnenju. Koristi bodo imela od tegs tudi društva — ker močnejši kat. tiaek, pome. ni močnejša katoliška dru! štva. List naj bi začel izhaja" iati dnevno, kakor hitro je mogoče gospodarskemu odbo. ru del. družbe preskrbeti potrebno opremo za tiskanje jn izdaianie dnevnika. Za pro. sto voljni fond za podpiranje nrošvetnega dela med nami kat. Slovenci naj bi se dvigaj] iz 10c. rta 25c. To svotico menfla i a 1?»hko vsak žrtvuje za dobro stvar na leto. Kaj je 25c. ? in s tem naj bi se lrtnli ctroški 7a izdajanje bro-šur in na oo?ebno nedelisko št^ilVo, a M ^^ vsaj nedelisko nrilofro naj l i se financiralo s tern. S tem m-'-lim. da bi se sosveti! p p"a številka med tednom izkliučr»o raznravlianiu 07. p^ologpti^i vere. 0 tem še nridem s svojimi mislimi na dan.
St,rar bomo dosser]j jn zo postaja vroče. Treba je samo vpc zanim^nia za stvar.
Pozdrav priiateliem kat. tiska!	M. Tekavec.
-o-
tel popisati njih

Zadnji torek 25. nov. se je vršila važna seja Slovenske kat. tiskovne družbe Edinost, v lastnih prostorih v Chicago.
Na to sejo je prišlo precej lepo število delničarjev. Sejo je	vam, da so tudi med nami ta-
» posetil tudi Rev. James Cerne, slovenski župnik iz Sheboy-	ki» da ,e toliko časa verujejo, gan, Wis., ki je zadnje čase energično nastopil za katoii- Jim n?se, ali pa da ti-
ški dnevnik in kakor vse kaže, ga bomo z novim programom	?to kar verujejo ne spolnuje-in z novimi načrti, ki jih je ta seja zasnovala in sprejela1-]?; !^f__PxVstirr\ to\ k,° bi ho~ tudi kmalu dosegli.
Monopol delnic se bo razdelil, kolikor največ mogoče
med slov. naselbine, župnije, društva in posameznike, tako,	v rem nh^ai« t*	<u	^ * x- i -
da bo postala ta Slov. kat. tiskovna družba popolna last	3	prosvitlje- brez sredstev za življenje.
i	/ uiu^ud popoma lasi	nost ki so se jo napili iz pro- ■ Vsi priznamo ne oziraje se na
celokupnega kat. slovenskega naroda v Ameriki.	titiverskih ra^niVnv O lriA?	T-T ■ "" •"* "—* * ""
j i	j .	.. „ .	"tiversKin časnikov, u Kjer prepričanje, da je to krivično _ Tz težkih dvomov <;em
nCan! Sm°"da b+° n^od ta program najiskreneje	Temeljna točka (po njih mne- in da potrebuje današnji dru- gledal bHščeče s^lnce ^ere
f SJSaV m °ZirU " SV0J°	° P°trebnega	nju). da ne	J Bo- žabni red globoke socialne re-! fopet se " opri^ in n^ei
Poajetja.	.	gra, in ce na to pnstanes, po-! forme. Toda ali ne pravijo, ti Boga ki je not resnice in živ-
fosebni in natančen zapisnik te važne seje bo razpos-	tem te dvignejo in ti pokade moderni "delavski" evangeli-ilipWia Pnnnvil	^
že vrgli v vrtinec — prej ver-okrog no dušo — mi je razbil z dvo-zlatega teleta, ki ne pozna mi in uničil ves mir. Le iz tež-drugega, kakor svoj ljubi kega duševnega boja in teme-"jaz." Na drugi strani arma- ijjtih premišljevanj sem spoz-da trpinov delavcev, ki mu sa- nai Vso ničevnost življenja mo ustvarjajo kapital, on pa brez Boga. Da takrat, ko sta redi svojo mošnjo na račun Um in srce protestirala, ko takozvano delavskih žuljev in kadar ga sem se vprašal zakaj srce
hrepeni vedno po sreči, če jo
"naprednost," bi napisal cele ne potrebujejo več. ga pahne knjige in ne samo en dopis, iz tovarne ali rudnika itd. V čem obstaja ta
ni. Odkod ta vedno žgoča žeja po sreči in pravičnosti — od koga je položena v dušo?
za-
lan vsem delničarjem in v vse slovenske naselbine c. gg. duhovnikom, našim zastopnikom in vsem, ki so našega duha in vneti za dobro stvar.
Smelo se lahko trdi, da katoliški Slovenci do danes še niso imeli take prilike, da pridejo resnično do svojega kat. tiskovnega podjetja, ki bo odgovarjalo vsem zahtevam n<a-ših naselbin, župnij, društev in narodnim zahtevam našega naroda na splošno.
Zborovalci na letni seji so z navdušenjem sprejeli važne nasvete raznih dopisnikov, kako se naj da udobno priliko vsakemu slov. delavcu do delnic del. družbe. Prodajale se
s kadilom, dasi pravi "na-prednjak". Če pa nepristaneš, potem te vržejo med nazad-njake, otvorijo najhujše cevi svojih gnojničnih jam, te blatijo in proglašajo za na-zadnjaka. Znanost ne doseže globlje med nje_(ne rečem pri vseh, a pri veliki večini gotovo ne) toda glavno je, da i-majo na svojo "naprednost" patent, da so naprednjaki,
bodo na obroke, kakor je to priporočal detroitski dopis-I ker so'(?) baje pronašli "da
angeli- mjerija. Ponovil sem že, da mi sti: najprvo moramo ubiti ve- je Boga ukradlo slabo brez-ro v Boga? Potem bomo sezi- versko časopisje. Našel sem ga boljšo in pravičnejšo zopet v katoliškem časopisju.
dali
družbo ? In če bi hoteli pravično soditi te nove evangeliste, bi dobili precej drugačno sliko in rečem to, gorje Ijud-
knjigah in svojih čutih srca. Takšna velesila ;e časopisje današnjega veka. Ono ustvar-HH	jo javno mnenje in mi Sloven-
stvu, če bi prijeli za državno ci smo v tem oziru na jako
krmilo ljudje takega kova. Ker sem mnogokrat slušatelj
nizki stopnji. Potrebujemo i lastni kat. dnevnik in temu
St. Paul, Mi*n.
Vaše pismo dobil. Odobravam Vaš program. Bpg daj, da bi "Amerikanski Slovenec in Edinost" kmalo katoliški dnevnik postal!
Prisrčno Vas pozdravljam Vam udani
Rt. Rev. A/Ogulin.
-o—
Cleveland, O.
Pismo radi del. seje prejel. Navzoč ne bom mogel biti. Sicer pa želim, da se v bližnji bodočnosti prične z dnevnikom lista Amer. Slovenca in Edinost, ker kakor je razvidno je prišel čas, da se mora nastopiti pot dnevnika.
Dopisniki zadnjih številk lista so navdušili veliko naročnikov za dnevnik in tako se nai istega tudi enkrat prične.
Vaš prijatelj in sodel.
Anton Grdina. -O-
njih nazorov pravijo: krasti namenu sem hotel dati kra-
MINNESOTA.

smeš kolikor moreš, samo, da te kdo ne vidi (saj ni nič gre-
odstotkov zavzema rumena ra je suha. Poletje je gorko je dan skoro za eno uro in pol rumena smrekovina; 24 od- in bolj vlažno česar pripisuje- daljši o kresu, kot je na pri-stotkov zavzema borovina —J jo številnim jezerom v drža-1 mer v istem poletnem času
ITI \l Al*TVI AIM A w n J A .. J_i___•__11 _ 1.	• •	r*-i	M
spruce." Ostalo pa zavzema' vi. Normalno pade v državi Približno so računali, ko' topolovina na polju mehkega'povprečno okrog 28.5 palcev so začeli otvarjati lesno pro-j lesa v državi.	| dežja. Temperatura je po zi-
izvajanje v Minnesoti pred le-j Glede trdega lesa ni najti mi zelo nizka, ki potisne žiti, da je imelo minnesotsko informacij, dasi vsebuje goz-; vo srebro do 50 stopinj pod gozdovje nekako okrog 350 dovje precej mecesnovega ničlo. Poleti jo pa tudi dvigne biljonov kubičnih čevljev sa-[ lesa — "Larch" in "Tamma-' včasih v izredno gorkih dneh me smrekovine. Od te velikei rack." Precej tudi brezovega1 do 99 stopinj, svote je ostalo leta 1920. ko-| — "Birch," daje cedrovinej Poljedelstvo je v državi maj še 8 biljonov kubičnih, brestovine, jesenovine in še precej dobro razvito kljub čevljev smrekovine. Dokaz, raznega drugega lesa.	[temu, da je zima dolga 7 me-
kako veliko lesa je že dala Državni gozdje "National secev in poletje, le komaj 5 »država Minnesota.	Forests" so merili leta 1920.1 mesecev, včasih samo 4 Dve
Leta 1920. se je računalo,'nad 1,044,333 akrov. Leta tretjini minnesotske zemlje ie da vsebuje država Minnesota 1918. so iz Minnesote izvozili pripravljene za agrarstvo.
i i a ______t____i • v • i v «• i * . _ _ _ * ^ to	je komaj eno tret-
* kil Jonov kubičnih čevljev.' nov, ki je veljal blizu pet mi- jino, drugo zavzemajo goz-
Ta s* rastoč les so razdelili lijonov dolarjev. .	| di in pašniki. Na poljske pri-
^ « les nekako takofe: Podnebje je v Minnesoti ja-' delke zlasti vplivajo dol«; ljev • ovsa 90 160 000 hn5HoV.
dol<r^"^^"lr^1113^^ ^^ ^nneTta S le7menaS%8%o0000000 Su fel/;
norveška smr*kovina, 17.5 dolga m jako mrzla. Atmosfe- reč je že toliko na severu, da' lana so pridelali £880.000
v Oklahomi in Texasu. To se opazi nekoliko zjutraj in zvečer.
Leta 1920. so našteli v Minnesoti 178,588 farm; vrednosl poljskih pridelkov leta 1919. so cenili na $497,736,000.00, kar je postavilo Minnesoto kot štirinajsto poljedelsko državo glede poljskih pridelkov v Združenih državah. V tem letu je pridelala Minnesota 118,000.000 bušljev koruze, ki so jo cenili na $141,600.000.00 vredno. Pšenice so pridelali 37.710.000 bušljev, ki so jo cenili $94,276.000.00 vredno. Ajde so pridelali 240.000 bus
tek uvod, s katerim hočem pokazati slabo in dobro časopisje.
Jaz dostavl jam to: Popolnoma se strinjam z raznravo prejšnih dopisnikov. Prosim delniško družbo Edinost naj to vzame na znanje. Kot je že bilo to enkrat poročano v uvodnem članku, da je dobila dovoljenje del, dr. Edinost za prodajo 200 nadaljnih delnic po $25. s katerim kapitalom bi se nabavila potrebne tiskarske stroje, ki bodo povečali obliko lista in, s katerimi bi se tiskal dnevnik. Jaz o-
bušljev: deteljskegp, semena 48.000 bušljev; krompirja so pridelali 36,100.000 bušljev; krme so pridelali 3,800.000 tonov. Med pridelki, ki se pridela vaj o v Minnesoti je še več drugih poljskih, pridelkov, ki jih statistika ne omenja.
(Dalje sledi.)
Bridgeport, O.
Vaše obvestilo prejel glede seje tiskovne družbe Edinost, zakar Vam lepa hvala. Obžalujem, da mi je ne mogoče biti navzoč radi oddaljenosti.
Veseli me, da smo se vsaj toliko združili za napredek slovenskega katoliškega naroda, da imamo liste, katere imamo sedaj in katere je naša dolžnost, da iste ohranimo in večamo. Obilo vspeha Vašemu delu!
Iskren pozdrav vsem zboro-valcem, ter Vam kličem le s ponosom naprej!
Vam udani
Anton Hočevar.
Bridgeport, O.
Na Vaše povabilo, da bi se udeležili seje dne 25. novembra, je nam ne mogoče radi prevelike dalje. Tudi predloge je bolj težko staviti, ker nam niso vse okoliščine zna-
ne.
Iz mojega stališča bi svetovala, da ako že ni mogoče list na dnevnik spraviti, naj se pa enkrat na teden poveča, ker list je malo majhen, to se večkrat čuje od čitateljej Iz nič se ne more vzeti ni-Priloženo pošiljam ček za $25.00 za eno delnico.
Želim obilo božjega bla slova vsem zborovalcem. p^" lujte za korist in nap slovenskih trpinov! Pozdravljeni!
Mary Hoge.
ig^ Širite ^
^ a. S. in edino
tedenski koledar.
2. adv. — Jan. Krst. je več ko prerok. Mat. 11.
7. Nedelja — Ambrozij,
nadškof.
8	Pondeljek — Brezmadežno Spočet. Marije.
9	Torek — Levkadija, dev. in muč.
10	Sreda — Melkiad, pap. in muč.
11	Četrtek — Damas, papež.
12	Petek — Sinezij, muč.
13	Sobota — Lucija, dev. in muč.
9. JEZUSOVE DOBROTE.
(Dalje.)
Toda čemu bi dalje opisoval vzvišeni nauk Gospodov; zadoščaj, da rečem, da ga ni vprašanja v življenju, na katero bi ne bil Jezus dal popolnega odgovora, da je ni zahteve človeškega srca, ne razuma, kateri bi ne bil z njim zadostil. Ni ga nauka, ki bi tolažil nižje, razsvetljeval višje, poučeval ljudi v njihovih dolžnostih in jih vodil po pravem potu, kakor nauk Jezusov. Francoski učenjak Zu-froa (Jouffroy) piše o katekizmu, ki obsega Jezusov nauk: "Berite to knjigo in našli boste v nji rešitev vseh vprašanj." Sloveči modroslo-vec Zobert (Jaubert) je rekel na smrtni postelji: "Vsi nauki modrijanov niso vredni toliko, ko ena stran katekizma." In pritrdil mu je tudi predsednik francoskega senata, Tro-plong. V zadnjih trenutkih svojega življenja je priznal: "'Ko je človek veliko bral, se veliko učil in dolgo živel, spojna, da je edino resničen vendar le katekizem — Jezusov "nauk. Zato pa je tudi ostal vse čase enak. Osemnajst stoletij ga je svet rabil, a ni zastarel. Osemnajst stoletij ga je svet premišljeval in preiskoval, a ni mu mogel ničesar dodati, ničesar odvzeti." — "Pazite dobro," je rekel učeni brezverec" Hegel, "eden sam nauk stoji še danes na nogah, in to je nauk Jezusa Kristusa," Veselo oznanilo (e-vangelij) ga je imenoval svet, ko' se mu je v prvič oz-nanoval, ker je pregnal temo-to, ki je vladala na svetu, prinesel luč, prinesel veselje. Ve-
Izgovori na Zahvalni dan.
Večina ljudi je preveč mesa jedla, kar preobloži sistem, posebno pa obisti. Pravila zmernosti ne bi smeli nikoli kršiti. Vsekako pa imamo v teku leta par dni, ko se te stvari pregleda, in med temi je Zahvalni dan. Ampak, da ne boste preveč zlorabili svojih prebavnih organov, ne pozabite vzeti Trinerjevega zdravilno grenkega vina, recimo eno ali dve žlici trikrat tekom tega dneva. Ta idilna želodčna tonika pomaga prebavi in pomaga odstraniti ličinke vaših ekscesov. Triner-jevo zdravilno grenko vino je zdravilo, ki bi moralo biti v hiši skozi celo leto. Vživa sloves po celem svetu. Mr. Mike Klavsky, Mill St., Minneapolis, Minn., nam je pisal 1. novembra: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je pomagalo tisočerim ljudem, pomagalo je tudi meni." Učite svoje otroke, da se zanesejo na to zdra-yilo! Vas lekarnar ali trgovec ima za vas v zalogi tudi Tri-nerjev Liniment, ki da hitro odpomoč pri revmatičnih in nevralgičnih bolečinah, in Tri-nerjev Cough Sedative, neprecenljivo zdravilo v slučaju prehladov. Če se ne dobe v vaši sosedščini, pišite na Jo-Triner Company. Chilli.
POPOLDNE.
selo oznanilo je tudi še dandanes, kamor zasveti, ker deli mir, veselje in zadovoljnost njim, ki se ga oklenejo. Neizmerno dobroto nam je torej izkazal Gospod naš Jezus Kristus, ki nam je podal svoj nauk. Na veke bi mu morali biti za to hvaležni ter ga ljubiti kot svojega najboljšega prijatelja.
A to še ni vse. Kakor je poganska zmota povzročila naj-ostudnejše življenje, tako je luč Jezusovega nauka izpre-menila obličje zemlje, predru-gačila vse zasebno kakor o-čitno življenje. Ko"je svet zaslišal Jezusov naiA in zagledal njegov vzvišeni izgled, je začel zapuščati dosedanje pregrehe in oklepati se čednosti, za katere doslej niti vedel ni. "Mi, ki smo se nekdaj ra-dovali nad nesramnostjo,1" piše sv. Justin, "smo se sedaj oklenili edino le čistosti; prej vdani raznim vražam, sedaj častimo edino le Boga; mi, ki smo prej iskali bogastvo in premoženje, sedaj še ono, kar imamo, razdelimo med uboge; mi, ki smo se prej sovražili, sedaj molimo za svoje sovražnike." Plinij mlajši, cesarjev namestnik v Bitiniji, je našel v svoji pokrajini toliko kristjanov, da ni vedel, kaj bi z njimi počel. Vprašal je cesarja Trajana za svet. V tem pismu popisuje kristjane: "To ie, kakor pravijo, njih napaka ali zmota, da se gotove dni zbirajo pred solnčnim vzhodom, da prepevajo pesmi Jezusu, katerega imajo za Boga, s prisego se zavežejo, ne h kakemu hudodelstvu, ampak da ne bodo kradli, da ne bodo prešestovali, svoje dane besede ne prelomili, da ne bodo vtajili, kar jim je kdo izročil ; potem se zberejo pri navadnem in nedolžnem obedu. Stvar se mi zdi ovaževa-
nja vredna, zlasti zaradi števila obtoženih, zakaj osebe vsake starosti,"obojega spola in vseh stanov so sumljive in obtožene." (Pismo 97.)
V skrajno popačen svet je prišel Jezus in svet je izpre-menil svoje obličje. Mesto napuha je nastopila ponižnost. "Mi ne iščemo ne kraljestva, ne bogastva, ne časti. Ni nam v mislih, da bi prejadrali morja, da bi zadostili svoji pohlepnosti po premoženju, skrbi prazno čast ne poznamo," piše Tacijan. (Govor do pog. 11.) "Ako prve kristjane hvalijo, zarde; ako jih i-menujejo mučence, pravijo, da to ime zasluži le Gospod, prvi mučenec." (Evzeb. 1. c.
10.)	Tertulijanu je morala žena obljubiti s prisego, da po njegovi smrti ne bo vzela pogana, ker ti ne poznajo ponižnosti, ker se jim zdi preveč poniževalno, obiskavati reveže, jim umivati noge itd. (Lib.
11.	^d uxor. c. 4.)
Največja skromnost je pri
učencih Jezusovih stopila na mesto prejšne razkošnosti. Ko se je prej Rimljanka vsa lesketala v dragih kamenih, zlatu in biserih, so se kristjani začeli prav priprosto oblačiti. Priprosto je bilo pohištvo, priprosto orodje. "Vedno se hočem spominjati, da je naš Gospod rabil pri jedi ma-lovredno skledo, da je na travi sedel s svojimi učenci, da ni poznal niti najmanj napuha, dasiravno je bil Gospodar vsega sveta." (Klement A-leks. "Paedag." c. 3.) Mesto nezmernosti je zavladala v I kristjanih največja treznost, t celo strogi posti. Zbirali so se sicer pri takozvanih "aga-pah," to je pojedinah ljubez-; ni, a te niso bile nezmerne, ampak to, kar je ime napovedovalo. "Naj stanejo kolikor hočejo," piše Tertulijan (A-pol. 38.), "mi imamo vendar dobiček, ker s tem storimo veliko dobrega. Z njimi olajša-1 mo revo naših ubožcev. kate-[ re imamo za ljudi, nad katerimi ima Bog največje dopa-dajenje." — "Tu ne trpimo nič nesramnega, nič podlega,
jemo le toliko čaoa, dokler smo lačni, pijemo le toliko, kolikor je za čiste ljudi dostojno; nasitimo se le, da po noči lahko zopet vstanemo k molitvi." Mi ne delamo nikomur krivice, nikogar ne žalimo. Pri zborovanjih smo isti kakor doma." (Minucij Feliks, Octav.)
— Houston, Tex. — Mrs. N. L. Williams, učiteljica stara 28 let, je s svojim avtom zavozila na železniško progo,
v istem trenotku vlak in zbije avto" je bila učiteljica na mrtva.
— V Clevelandu so pričeli izdelovati ovratnice iz jajc od divjih ptičev. Te nove vrste ovratnice se bodo prodajale od $25.00 do $5,000 in tudi več.
FRANK GRILL Edina slovenska mlekarna m" SVOJI K SVOJIM ^
Kazvaža mleko na dom točno vsaki dan. Slovenci podpirajte slovensko podjetje.
1818 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
R. PAWLOSKI
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL.
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
A F WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin.
2158 W. 22nd Str.
vogal Leavitt ceste
CHICAGO, ILL.
(P 9—5.)
STANOVANJE
s štirimi prostornimi sobami, električna razsvetljava, ce-mentirana klet in kopalna soba na
2600 W. 22nd P^ce, CHICAGO, ILL. poizve se istotam v .drugem nadstropju zadej.
6. Nasvet za Božično darilo
zlata ovratna verižica z
medaljonom, (Locket) v katerem je vdelana škapulirska svetinja. Krasen spomin za vsako žensko. Cena $2.50.
Zlata verižica za h uri z o-beskom s škapulirsko svetinjo, kar je posebno pripravno za moške mesto navadnega škapulirja. Cena $2.50.
Lahko se kupi samo obesek, cena $1.75.
NAROČILO POŠLJITE na
tvrdka edinost,
1849 VV. 22nd St., chicago, ill.
^ ' ■ ' f
SOSED JE VPRAŠAL
Mrs. Tomšič več vprašangev o materijalu za kurjavo in njih
cenah. Mrs. Tomšič je odgovorila: "Jaz mislim, da vi preveč poskušate s cenami od raznih podjetij. Kaj pa ti ali jaz vemo o B. 1. U.' Ali moremo soditi težo, kakovost, ali pa verovati prodajalcu premoga? Pred dvema tednoma je znana Consumers Company napolnila z 8 tonami premoga mojo lopo za premog. Zgleda dobro kurivo — naredili so jako hitro in čisto delo. Jaz sem sedaj brez skrbi to zimo- Neka tvrdka mi je ponudila 25c. ceneje tono, ali pa mislite, da radi $2.00 bom šla v negotovost radi kakovosti, teže in postrežbe? O, ne!"
Vi lahko naročite kakršnokoli količino premoga od enega tona ali voza, ali več in dobili boste isto postrežbo, kakor bi ga naročili cel železniški voz. DO 9:00 P. M. lahko pokličete
Telefon: FRANKLIN 6400
Imamo 45 skladišč v Vaši bližini
PREMOG
(onsumers (ompany
116 — lokalov
FRED W. UPHAN, predsednik.
Premog — Chicago Solvay Coke — Led — Stavbinski material.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Dolžnost me veže. da se zahvalim vsem. ki so nam bili v tolažbo v bolezni in smrti, kakor tudi pri pogrebu moje naj-Ijubljenejše hčerke
Antonije Kalan
Pred vsem se najsrčnejše zahvaljujem ,našemu preč. g. župniku Father Černetu in organistu Mikeku, ki sta preskrbela, da se je cela družina zbrala v trenotku njene smrti. Zahvaljujem se našim častitim sestram za tolažbo v njeni bolezni in udeležbi pri pogrebu. Lepa hvala društvu Kraljici Majnika za vso požrtvovalnost, ki so jo imele z mojo hčerko Antonijo; tudi vsem tistim, ki so s svojimi avtomobili pripomogli, da so se članice društva Kraljica Majnika vdeležile v tako lepem številu pogreba.
Priporočam svojo nepozabljeno hčerko Antonijo v molitev vsem članom in članicam K. S. K. J.
Mr. Valentin in Mary Kalan, stariši; Mary in Ana sestri;
Valentin, brat.
Sheboygan, Wis. 26. novembra 1924.
J0LIETČANJE!
Ali veste, da. se v naši trgovini vrši te dni velika razprodaja? Vsakovrstno pohištvo je sedaj naprodaj. Predvsem se pa Vam nudi izvanredna prilika in to samo še ta teden.
Pridite in oglejte si naše krasne karpete 9X12 Gold Seal Con gole um Art Rugs, ki so vredni navadno do $20.00
Te dni samo $14.95
Pridite gotovo v našo trgovino ta teden in oglejte si še druge bogate zaloge pohištva ki jih imamo na prodaj te dni.
VANCE-FUZG1BB0NS FURNITURE CO.
314-316 Van Buren Street, JOLIET, ILL.
(P.—17.)
OIOIi^TC^OTOI^TCc:^
NAŠ STENSKI KOLEDAR
Z4 LETO 1925«
VSAK MESEC IMA SVOJO POSEBNO STRAN IN KRASNO NABOŽNO SLIKO. NAPIS JE JE TISKAN V SLOVENSKEM JEZIKU.
*
Te dni smo začeli razpošiljati naše stenske koledarje za leto 1925. Prejeli jih bodo vsi naši zastopniki in zastopnice, kateri jih bodo razdelili našim predplačnikom.
Koledar sta izdala skupaj oba lista "Amerikanski Slovenec Edinost" in "Ave Maria." To zato. ker povečini so naročniki eni in isti. Ako bi vsak zase izdala svoj lastni koledar bi izdala vsak kaj majhnega. Skupaj pa sta v stanu izdati večji in krasen koledar. Zato naročniki, ki imajo oba lista so opravičeni samo do enega koledarja, ker oba lista nosita, nekaj stroškov koledarjev.
Do koledarja je opravičen vsak, ki ima predplačano naročnino ali, ki naročnino ponovi.
Za nenaročnike stane koledar s poštnino 40c. Za stari kraj je cena ista. Naročite ga svojim domačim v stari kraj!
Agitirajte za nove naročnike. Vsak nov naročnik dobi sedaj krasni stenski koledar!
UPRAVA A. S. & EDINOST IN AVE MARIA
1849 West 22nd Street,
Chicago, 111.

sea

	PEGAM	II	N LAMBERGAR j
POVEST. Spisal Dr. Fr. Detel a.			
i v
Vrnila sta se v sobo, in subprior ga je začel, v veliki zadregi, zahvaljevati za vse dobrote, katere je bil prejel od njega. Gregor je osupnil, ker ni vedel, kaj da pomenja ta uvod. Oni pa mu je odkril svoj sklep, da ostavi Gornji grad, in ga prosil, da mu ohrani prijazen spomin. Ganjen mu je podal Gregor roko; a po vzroku ga ni vprašal, preverjen, da ga žene le hrepenenje po skupnem samostanskem življenju iz domovine. Obžaloval je, da izgubi takega svetovalca in prijatelja, in mu zagotavljal, da nc pozabi nikdar neprecenljivih uslug, katere mu je b^l izkazal.
"A kako morete vendar Vi, gospod subprior," je pristavil, "na stara leta — Bog Vam jih daj učakati še mnogo — ostaviti svojo sestro!"
"Sestro?" je vprašal oni. "Ta pojde z menoj."
"Z Vami?" se je zavzel Gregor in nemirno mu je začelo tolči srce. "In Tajda?"
Pater se je nasmehnil tolikemu prostodušju: "Tajda seveda tudi."
"Kako je to možno!" je vzkliknil Gregor in preble-del. "A jaz moram, moram še govoriti z njo!"
Podal je brž še enkrat roko subprior ju, jecal nekaj o hvaležnosti, dobrotah, spominu, da ga je poslovil, in hitel; k beli hišici ob potoku. Mati je bila sama doma. Vprašal! je po Tajdi in zvedel, da je šla v gozdič nabirat mladega bršljana. Neljubo je bilo materi, da jo išče; saj je vedela, koliko težje ga bode pozabila hčerka, če govori še z njim; a ni si upala reči tega grajskemu poveljniku.
Gregor je hitro zavil po znani stezi in kmalu je zagledal Tajdo v cvetnatem logu. Od veselja in strahu mu je utripalo srce, ko je stopal po mehki trati. Ona pa je bila preveč, zamišljena, da bi čula njegov korak. Neka tiha zavist se ji: je budila v žalostnem srcu. Tod bode vodil Gregor mlado ženo. Z njim bode trgala pisane cvetlice, poslušala petje ptičev in šumljanje potočka in niti znala ne bode, kako je srečna. Zanjo pa ni veselja več; spremljal jo bode po tujih krajih le grenak spomin. Zganila se je, ko jo je došel Gregor, in polila jo je živa rdečica, ko sta se spogledala.
"Torej gospodična Tajda res odhaja?" je dejal tiho Gregor.
"Saj gospod Gregor tudi odhaja," je dejala ona mirno.1
"Jaz?" je strmel Gregor. "Kam pa jaz?"
"AMERIKANSKI SLOVENEC9 IN "EDINOST." i ■ ==
"To pač veste sami.,r
"Jaz da bi kaj vedel? In zakaj bi Vam skrival?"
"Ne odidete li še danes na Kranjsko?"
"Danes! Na Kranjsko!" se je čudil čimdaljci bolj Gregor. "In kdo Vam je to povedal? Niti ne upal bi se še podati na tako daljtfo pot. In po kaj bi hodil na Kranjsko?"
"Po kaj! To pač sami najbolje veste, je dejala ona in se obrnila, da odide. On pa jo je prijel za roko in jo držal:
"Ne poj dete mi, dokler mi ne poveste, odkod da imate te čudne vesti, o katerih jaz sam ničesar ne vem."
"Ne greste li po nevesto?" se je obotavljala ona in pogledala stran.
"Kakšno nevesto.?" je vzkliknil Gregor. "Moja nevesta ste Vi, Tajda, če me hočete za moža."
"Jaz?" je strmela Tajda, in hitreje ji je začelo biti
srce.
"Da, Vi in nobena druga!" se je razvnel Gregor. "Od tistega dne, ko sem Vas videl prvikrat, ste moja izvoljenka Vi, in če me morete le količkaj ljubiti, bodite moja žena!"
me mmmmmm mm mm mm mm mm. mm mm mesomc ;
BOŽIČ JE BLIZU!
%
r>
R
i I i I
Božični čas je čas spominov in darov. Na tisočo naših rojakov se bo tudi spomnilo svojcev v starem kraju ob tem času s primerno denarno pošiljatvijo.
Pri pošiljanju denarnih darov pa je ob tem času potrebno, da pridejo isti pravočasno v roke prejemnikov.
Naša banka je itak znana po svoji točnosti v pošiljanju denarja ; za ta čajs pa je storila še posebne ukrepe, da bodo njene pošiljatve tem hitrejše in zanesljivejše dospele na svoje mesto.
Ker ima naša banka svoje direktne zveze s pošto in z zanesljivimi bankami v starem kraju, je v stanu dati pošiljateljem denarja najboljšo postrežbo.
Hitrost, zanesljivost in cena vam velevajo, da se pofelužite naše banke pri svojih denarnih pošiljatvah, katere naslovite na slovensko banko
Zakrajsek & Cesarek
70- 9th Ave.,	New York, N. Y.
Med 15. in 16. cesto.
Dostavek: Tudi v slučaju, da ste namenjeni potovati v stari kraj za Božič, je v Vašem interesu, da se obrnete na nas!
V
5?
4 8
v «
$
V Š 4
X
li t
I i
'■■j i i
SI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Orožnik — ubijalec.
V Sarajevu so te dni obsodili na leto dni zapora orožnika Tomo Soboto ker je tako pretepel neko Katarino Matučič, da je kmalo nato u-mrla. Žena omenjenega orožnika je tožila svojemu možu, da jo je Katarina začarala in da je vsled tega tako nesrečna. Ker ženska ni mogla tega zločina" priznati, jo je o-rožnik vlekel v klet in tepel tako dolgo, da je umrla.
% ——o-
Pravoslavni se približujejo Vatikanu.
Rim. — Dne 25. t. m. je obiskalo 80 oseb pravoslavnega vrroizpovedanja sv. Očeta v Rimu. Sv. Oče jih je ljubez-njivo sprejel in je omenil dobrote katere je katoliška cerkev storila za trpeče ljudstvo v Rusiji. Ljudstvo pravoslavno v vzhodni Evropi si želi po-vratka h katoliški cerkvi.
Father Walsh, ameriški duhovnik. kateri je vodil razdeljevanje darov iz Amerike med ruske reveže je dejal, da mu je reklo več pravoslavnih duhovnikov, da bi se radi vrnili h rimsko-katoliški veri.
ZANIMIV
I 1:
i
i 1
nov roman "HAGARIN SIN" bomo začeli priobčevati v kratkem. Roman je posnet iz nemškega življenja, a je zelo zanimiv, ter obenem poučen. Berite ga takoj od začetka in opozorite na njega tudi svoje prijatelje in znance, da se na list naroče pravočasno in da bodo čitali lepi roman od kraja.
Eksplozija "kotlička."
Los Angeles, Cal. tukaj poročajo, da je nastala eksplozija žganjarskega kot-la v neki hiši v kateri je iz bruhnil vsled eksplozije ogeni in pognal stanovalce na cesto Policija je zaplenila precej^ no množino vina in žganja
JAZ MARY STALIT
CLEVELAND, O.
sem rabila WiMie*.
čevo Alpcntinktura
za lase, ker s« mj,
strašno odpadali tako, da bi t>ila vge zgubila, ako ne bi rabila Wahceev* Alpentinkture, o<| katere so mi Usj* takoj prenehali od^ padati in dalje kra~ sno in gosti rasti« tako, da imam daj en jard in tri palce dolge last zakar se g. Wah„ čiču lepo zahva. i	lim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družin^ pri rokah v slučaju potrebe, kako* so moške, ženske in otročje. Za ne. opekline, kraste, grinte. bule, toJ rove. srbečo kožo. prahute na \i. zoper sive lase, revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado« vice itd. Pišite takoj po cenik, e* pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC
1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO
«o«oaBos»c •»> -3K-	4K- m> ■»> •:■»>. •»> ■»>	»-»at i
X + + + + + + * + * +	+
Novakove želodčne kapljice
* * * * + * + *
staro zanesljivo zdravilo, ki bi moralo biti pri vsaki družini vedno pri roki za:
BOLEČINE V ŽELODCU; PROTI PLINOM (gasom);
proti krčom v Želodcu — cena 35c.
Vsa Novakova zdravila so v rabi že 40 let.
JOHN NOVAK CO. 1900 S. Ashland Ave., Chicago, 111. MARKO MIHELIČ, zastopnik.
+ * * * * * *
i
SLOVENSKE GOSPODINJE
so Vepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrsti drugo sveže in prekaieno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo \ področje mesarske in grocerijske obrti.
JOHN N. PASDERTZ
Cor. Center and Hutchins Street,	JOLIET,
Chicago telefon 2917.
ZASTAVE

ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE
NEWYORSKI ZOBOZDRAVNIK
Premakljivo in nepremakljivo umetno zobovje.
Zlate—gumijaste in aluminijaste plošče umetno narejene — nizke cene.
Zobe 1 preiščem brezplačno. Zobe izrujem brez bolečin.
Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St.,
Vogal Robey ceste.
Chicago, III.


BODITE PREVIDNI
Predno kupite kako posestvo, se morate najprej prepričati, če je prosto dolgov. Pazite, da bo kupno pismo ali pooblastilo pravilno sestavljeno, ker bi v nasprotnem slučaju imeli pozner je sitnosti. Ne posodite denarja nikomur brez pravilne obveznice ali dolžnega pisma. Plačajte dolgove samo proti pravilnim pobotnicam. Napravite testament sedaj, ko ste zdravi, jutri bo mogoče prepozno. Poverite vse svoje notarske posle za Ameriko in stari kraj edinole izkušenemu notarju, ker samo na ta način bodo Vaše koristi zavarovane. V vsakem slučaju se pa obrnite najprej na
Anton Zbašnik
JAVNI NOTAR, Room 206 Bakewell Building,	PITTSBURGH, PA.
(Nasproti okrajne sodnije)

*
®®®®®®®®®©®0®®®0®®®®®®®©@®0®g( SEVEDA FOREST CITČANI
"jVedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karžnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu
BENJ. EIGHHOLZER
527 —
Trgovec z vsakovrstno železnino Main Street.	Forest City, Pa.
• (T.)

f t
A t
t
t
Za. dobro pohištvo


SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro pec, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE,
CHICAGO, ILL.
>
t J
S

banders, recall i e in zlate in* ke za slovenska društva izdeluje na i bol it in najceneie
EMIL B A C H M A N
si#7 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL.
SLOYEGI UMETNIŠKI F0TOGRAFIST
Nei^^EeK
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SU KB!
»vo; POKLIC VRŠI ŽE » 30-LETNO IZKUŠNJO!
ZASTOPNIKE
iščem v vsaki slovenski naselbini za prodajo KOMETA — ŽELODČNE KAPLJICE in razna druga zdravila o prostem času. Dobri zaslužek zajamčen. Kedor si hoče celi svoj čas posvetiti za to prodajo, mu je bodočnost zagotovljena.
Pišite po' pojasnila na
JOHN NOVAK, COMPANY 1900 So. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St Chicago, 111
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladan , stenski papir. Phone: Canal 0490.
JOLIETGANI POZOR!
Naznanjam rojakom in fa ranom fare sv. Jožefa, da i | mamo veliko zalogo knjig 12 Knjigarne Edinost iz Chicage Masne knjige v slovenskem in angleškem jeziku in vsako-j vrstne nabožne in povestne j knjige trdo in mehko vezane zelo po nizki ceni. Dobite me na mojem domu:
MARKO BLUTH, 512 — No. Broadway St
JOLIET, ILL.
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar v Chicagi.
1320 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča de- ' la izvršujem točno. Po naročilu dostavljam na dom.
Cene zmerne.
(T.)
SLOV. RESTAVRACIJA.
JOHN STAYER
Domača kuhinja in mehke pijače.
Za obisk se priporoča
Slovencem in Hrvatom
1900 W. 22nd St.
CHICAGO, ILL.
-
LOWS STRITAR
2018 WEST 21st PLA(
CHICAGO, ILL.
Prevaža pohištva — pi — Ui — in vse kar spada »
prevažalno obrt. Pokliči* ffa po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221 Ali si že pridobil kakega novega naročnika tekom t® kampanje ?

GRDINA IN SINOVI.
prvi slov. pogrebni zavod
1053 E. 62 n d St. CLEVELAND, O.
Randolph 1881
JOSEPH PA VLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIH IN EMBALMER V CHICAGI.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za P*" grebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666.

Chicago.
yki
J L
,1