★
K3
POMORSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Uto VI - Štev. 136 (1824) SS&ffKkVS?!?.	TRST, nedelja 10. junija 1951	Cena 20 lir
GORIŠKI SLOVENCI	IN SLOVENKE! VOLIVCI	IN VOLIVKE!
Glasujmo	enotno
za Demokratično fronto Slovenčevi
Dfi
dFs
AID DANAŠNJIH H STRANEH
lahkd Citate med drugim :
POT VIŠINSKEGA OD MENJŠEVIKA liti ZUNANJEGA. MINISTRA ZSSR;
ANGLEŽI ODKRIJEJO RUSIJO SKORAJ 100 LET PO ODKRITJU AMERIKE;
STARA TEKMA DVEH STRANK;
POTEK AKCIJE ZA ZGRADITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA DOMA V TRSTU;
0 DVEH VELIKIH SLOVENSKIH MOŽEH: PRIMOŽU TRUHARJU IN ANTONU AŠKERCU;
POGOVORE O JEZIKU;
NEDELJSKO ČRTICO „0ČE LE REAU";
O SVINJSKI KUGI, KI SE JE POJAVILA V PREDMESTJU TRSTA;
KATERIH JEZIKOV NAJ SE UČI TRŽAŠKA MLADINA; PRAKTIČNE NASVETE ZA ŽENE IN KMETOVAI.CE, ŠAH, FILATELIJO, PIONIRSKO SLIKANICO, HUMOR ITD.
ZA POKRAJINSKI SVET
V OSMIH VOLILNIH OKROŽJIH V KRMINSKEM VOLILNEM OKROŽJU
ZA O B Č
DOBERDOB
I N S K
E SVETE
SOVODNJE
OBČI
N A H
ŠTEVERJAN
Naš uoziv
Goriškim in beneškim Slovencem, ki boste danes j volili svoje zastopnike v finske in pokrajinske svete, jjjšitjam0 tržaški Slovenci naše torbene pozdrave!
.Goriški, beneški in tržaški Slovenci smo kijub svoja nad-jjoveški zmagoviti borbi proti kšisiom in nacistom in kljub fttmernim žrtvam ostali zaca-® krivične mirovne pogodbe iz. 'en svoje svobodne domovine, ; Srezani od svojega svobodneje matičnega naroda. In čeprav "■am je V mirovni pogodbi z •talijo zajamčena enakoprav-!j?t in uživanje vseh čiovečan. i pravic, nas še vedno tep-,1° in nas hočejo po vsej sili '. ^tnaroditi. Obvez, ki so jih ^Pisali in sprejeli pred vsem ^etom in jih uvrstili celo v ustavo, nočejo izpolnjeva. c bi tako dosegli svoje raz-j^odovalne namene. Izigravajo i,|® demokratične zakone, ki so j?1 bili na pritisk ljudstva, ki Premagalo fašiste, prisiljeni Bfejeti.
sam je namen današnjih ."'Ustnikov: onemogočiti za vsa-v°.cen°, da Slovenci ne bi Iz-aKIl svoji* predstavnikov v "Itrajinske svete in da bi čim ?®Pjše število občin upravljali !">venski občani, ki so resnično ^v’edni Slovenci.
^Goriški in beneški Slovenci! fav na današnjih volitvah mo-zato v demokratični plašč jškrinkanim včerajšnjim in da. Jššnj im zatiralcem našega na-dokazati:
ste sposobni kljub vsem Jfhovim spletkam in izigrava-l™ njih lastnega volilnega za-nastopiti enotno in si pri-TOt; svoje slovenske zastopni-v Pokrajinske svete! J^okazati jim morate, da nji-krivično razdeljevanje na ji?. na okrožja, ki so jih skro-Proti vsakršnemu prirod-l^u spajanju posameznih krači' le da bi bila v vseh itah-
Ugibanja o Marshallovem obisku
na Daljnem vzhodu in na korejskem bojišču
—	j	"	1
Bivši angleški minister Bevan izjavlja, da se spor da rešiti s pogajanji - Pred izpraznitvijo trikutnika Corvnn-Kumkva Fenjang ? - Ucheson zaključil pričanje pred senatno komisijo
Ijjska večina in s tem onemo-jj®* izvolitev slovenskega kan-
®lUt a*a’ da j‘m to,reij ta krivični reP ne bo prav nič pomagal!
k® občinska zastopstva izvolili tiste Demokratične
t-okazati morate, da. boste tali,.'' Pokrajinske svete kakor v občin:
?n<lidate
gbte, ki je edina nositeljica w'aih tradicij zmagovite Osvo-i, 'Ine fronte in ki jamči, da (^slovensko ljudstvo na Gori-aJJbj in v Benečiji ne bo nikdar d uJilo od svojega matičnega vjbda, v katerem je glavna v težki borbi za narodni i(d°.) vseh zamejskih Slovem-
v^kazati morate, da tudi kri. tL®? brisanje slovenskih voliv-j/ *n volivk iz volilnih seznanit'' ne bo oviralo izvolitve slo-®s*tih kandidatov!
Ifblcazati morate danes, gori-fj in beneški Slovenci, da no-kT- da bi vas zastopali ijud-!i ’* tistih političnih skupin, ki jt «°t na pr. SDZ imenujejo Sg^nska ali pa kominformi-skupina, ki se celo tega k?.®a srpmuje, ki pa obe s sva.
napadi proti našim svo-J*Um bratom kopljejo prepad našim narodom prav tam, so ga hoteli izkopati s kri-0 mejo smrtni sovražniki I	naroda!
izkazati morate pred vsem W,°ni, da prav s svojim gla-Ljhjem za kandidate Demo-Ki n« fronte Slovencev v jb$' glasujete za tiste slavne C^tle Osvobodlne fronte na-C naroda, tradicije, katerih se odrekli ravno v naj-veselje in zadovoljstvo ^ »tiskih fašistov in šovini-Vl s tem, da bi glasovali za Črpate strank, ki slovenski N4» 'n vse jugoslovanske na-? blatijo.
% °.rlški in beneški Slovenci ^“anasnjem borbenem pa-
o - vas pozivamo:
Venite na Goriškem za slo-St kandldate Demokratične it * Slovencev, za neodvisne-^kandidata v krminskem S* v11' * 7-a neodvisne slaven, Ttlji^ndidate v slovenski Be-
boste dokazali, da <1 /"'nični zavedni Slovenci, StaS*0*110 lerJajo končno JfetneL ... svoj'h mednarodno ?io „ Pravic in da se ne »itj ®°lujtitj še manj pa iztre. S(«ri SV°J# rodne grude, na liJl ‘•vijo nad trinajst sto-
WASHINGTON, 9. - V prejšnjih tednih smo imeli priliko opaziti veliko govorjenja o bližnjem koncu na Koreji. Medtem ko je to v zadnjih dneh nekam utihnilo, opažamo nov val — sedaj v zvezi z Marshallovim obiskom na Daljnem vzhodu. Toda ta se zdi že blizu ultimata. Ljudje, ki so blizu ameriškega zunanjega ministrstva danes naglašajo:	Kitajci
imajo samo en teden časa, da se odločijo za pogajanja, sicer bodo zavezniki pričeli z vojaško akcijo proti reki Jalu. Ti poudarjajo popolnoma vojaški značaj Marshallovega obiska, ne pozabljajo pa omenjati naslednjih destev, ki kažejo na možnost pogajanj; uspeh; zaveznikov, bliža se prva obletnica vojne, želja OZN za prenehanje brezpomembnega ubijanja, razvoj evropske obrambne organizacije. Vendar pa poudarjajo, da morajo reči Kitajci prvo besedo.
Dopisnik AFP piše iz «Wa-shingtona: Zahodne sile vedo, kaj morejo sprejeti in kaj odbiti. Na svoji strani so odstranile vse težave, do katerih bi bilo mogoče priti na pogajanjih. Vendar ne morejo dolgo časa čakati, ker bi izgubile vojaške prednosti. Prava naloga Marshalla je preprečiti to izgubo časa. Marshall se bo en teden posvetoval in bo še preteklo nekaj dni, preden bodo podvze-tajne odločitve. Medtem pa morajo Kitajci izkoristiti trenutek in pokazati pripravljenost za pogajanja. Brez strahu, da bi morali zanikati, piše dopisnik AFP, moremo trditi, da Trumanova vlada dosti bolj pripravljena doseči premirje s tajnimi, kot pa z javnimi pogajanji. Vojaška utrujenost, ki jo kažejo evropske zaveznice ZDA, prav tako pa tudi nekatera dejstva, ki kažejo, da se tudi ZSSR ne mara vpreči do konca, vodijo ZDA k. temu, da bi sprejele tudi najmanjši znak Pekinga za pričetek pogajanj. Morebitni molk Kitajske bi pa brez dvoma pripeljal do nadaljevanja vojne.
Današnji newyorški tisk se sprašuje o pomenu tega obiska. Prevladuje prepričanje, da Marshall proučuje strategijo, ki bi jo uveljavili, če ne bi Kitajci dali od1 sebe nobenega znaka, da se žele pogajati. «New York Times)) omenja izjave Achesona, da bi ustavili sovražnosti na 38 vzporedniku. Kitajci morajo’ sedaj izbirati med mirom, ki ga žele in ostro vojno, kjer so dosegli poraz. «New York Herald Tribune« meni,da je dal Marshall nova navodila Ria-wayu v istem času pa se je „otel na kraju samem natančno prepričati o sedanjem položaju. List zaključuje: dogajanje na Koreji je postalo počasnejše, vendar še ni končano.
Londonski tisk le v nekaj vrstah omenja ta obisk. V glavnem se peča z izginulima diplomatoma.
Velik odmev je pa imel ta obisk v Pusanu. Predstavniki južnokorejske vlade kažejo veliko nezadovoljstvo. Parlament bo nadaljeval z zasedanjem, dokler ne bodo jasni ameriški nameni. Zlasti so nezadovoljni, ker se ni Marshall sestal z nobenim predstavnikom južnokorejske vlade in niti ameriškim poslanikom y Pusanom, Muc-ciom. Zunanji minister je pa objavil izjavo, ki trdi: «Dokler je mir dvomljiv, bomo dali prednost častni vojni, tudi če bi morali preliti vso našo kri«. Tehtne izjave je dal danes v I Londonu bivši angleški mini-' ster za delo Bevan. Izrazil je prepričanje, da ni nia svetu vprašanja, ki bi se ga ne dalo rešiti s pogajanji. Nadaljeval je: «Ce bomo pred koncem tega leta doživeli rešitev korejskega vprašanja in ne bo prišlo do nobenega drugega vojaškega spora v svetu mislim, da bo prišlo do stabilizacije svetovnega položaja m to na u-godnejši način kot doslej ali pa po letu 1945. Ce letos ne bo prišlo do tretje svetovne vojne sp bo jasno pokazalo, da je ZSSR razumela da se je pričel vojaški položaj nagibati na stran držav zahodne Evrope*.
Državni tajnik Acheson je danes popoldne zaključil svoje pričanje pred senatnima komisijama. Zanikal je, da je imela ameriška vlada V preteklem
januarju namen umakniti svoje čete s Koreje.
Preiskovalna komisija se bo ponovno sestala v ponedeljek in bo zaslišala generala Wedeme-yerja, ki je leta 1947 pripravil znano poročilo o položaju na Kitajskem, in katerega vsebino so šele pred' kratkim objavili, ko se je začela senatna preiskava o odstavitvi generala Mac Arthurja,
* * *
KOREJSKO BOJIŠČE, 9. — V dobro obveščenih vojaških krogih so danes prepričani, da so pričeli Kitajci zapuščati znameniti železni trikotnik Cor-von - Kumhva - Piongjang in se umikajo Droti Kumsongu (severovzhodno od Kumhve). Danes so ameriške čete nadaljevale s svojimi napadi in so napredovale od enega do štirih kilometrov. Zlasti ogorčeno so] se branili
korejci pri Jončonu, Hvačonu, | du je izjavil, da je prišel zato, Janguju in Inje. Izvidnice so i da z zunanjim ministrom Schu-
preko mostišča ob reki Imjin prodrle daleč naprej, ne da bi naletele na odpor.
Na področju Jongčona, kjer So se Kitajci krčevito branili s topniškim ognjem, so sile OZN napredovale za en km. Druga napredovanja je zabeležiti pri Jongpiongu in Chiporiju. Dosti manj pa so dosegli danes zavezniki pri Hvačonu, kjer so Kitajci prešli v protinapade. Severozahodno od Janguja so sile OZN danes napredovale samo za en km. Na ostalem delu so Severnokorejci z nekaj napadi preizkušali južnokorejsko obrambo.
Dulles v Parizu
w„ PARIZ, 9. — Foster Dulles je Kitajci m~Severno- I danes prišel v Pariz. Ob priho-
manom razpravlja o japonski mirovni pogodbi.
O razgovorih v Londonu je Dulles izjavil, da so bili zadovoljivi, čeprav ni prišlo do dokončnih sklepov. Pripomnil je, da se bo v sredo vrnil v London, v četrtek pa bo odpotoval v ZDA. Na vprašanje o sodelovanju Avstralije pri podpisu pogodbe je Dulles izjavil, da se je o tem že razgovarjal z avstralskim poslanikom v Wa-shingtonu. Prav tako se je razgovarjal tudi s predstavniki dominionov v Londonu.
RIM, 9. — v neki ulici v sredini Rima so našli štiri boir.be. Gasilci so pov/.ročili eksplozijo bomb na mestu, ker je bilo nevarno odstranila,,-,*. Policija je uvedla prerekavyi
ETBIN KRISTAN V LJUBLJANI:
Ob vašem vzgledu se bo učil svet
LJUBLJANA, 9, — «V domovini smo šele teden dni, vendar smo doživeli toliko novega, da bi s tem lahko bilo izpolnjeno vse življenje človeka. Prišel sem v Jugoslavijo brez vsakega predsodka. Vedel sem, da v kratkem času iz ruševin ni mogoče ustvariti raja; vendar sem videl raj, človeške moči, in prepričan sem, da ga boste v najkrajšem času uresničili*, je izjavil pisatelj in publicist Etbin Kristan, ki že trideset let živi v ZDA, na svečani večerji, ki jo ;e njemu in skupini slovenskih izseljencev, ki je z njim prišla na obisk v Jugoslavijo, priredila Slovenska izseljenska Matica, »Obljubljamo, je nadaljeval Etbin Kristan, da bomo vsemu svetu povedali resnico, tako kot je, pa čeprav nekaterim to ne oi bilo pogodu. Ostali bomo na vaši strani, dokler bodo dihala naša pljuča,dokler bo tekla kri v naših srcih in žilah. Vsem narodom Jugoslavije že-. lim vso srečo in mnogo uspe-■ ha. Ob vzgledu vaše dežele se
bo učil svet, kako je treba iskati pravo pot k svobodi in resnici*, je zaključil Kristan.
Naš tedenski
pregled
Se vedno nesporazum
o poveljstvu nad Sredozemljem
. LONDON, 9. — Poveljnik vrhovnega staiia ameriških o-bcroženih sil general Omar Bradley je uiradlno zanikal na tiskovni konferenci, da ae je z ministrom za obrambo Shin-vvellom ali pa z britanskim vrhovnimi stanom razgovarjal o prenehanju sovražnosti na Koreji. Dejail je. da se ta zadeva tiče zunanjih ministrov. Na vprašanje, ali je gledfc. tega kaj novega, je odgovoril; «Nič več, kakor je bilo y zadnjem času. Vedino samo se posvetovali o naših .političnih smotrih na Koreji in verjetno as, ta posvetovanja nadaljujejo medi našim departmanom in Foreign Office jem«.
Dalje je Bradley dejal, da ne mor, reči, da bi bil popolnoma zadovoljen z napredovanjem obrambe v Zahodini Evropi in tudii ne v ZDA, ter dla ibi se lahko napravilo več.
Glede poveljstva v Sredozemlju je Bradley izjavil, da se je o tem na dolgo razgovarjal. Upamo, je dejal, da bo poveljstvo južnega sektorja generala Eisenhoverja urejeno v kratkem, kar se tiče celotnega Sredozemlja. Pa bo zadeva trajala morda še nekaj časa, prečno to rešena*.
Londonski list «Tiimes» piše danes ° an gleško ameriškem sporu glede poveljstva na poda roč ju Sredozemlja. Ta nasprotja pravi list izvirajo verjetno iz različnega strateškega pojmovanja. Amerika ima Sredb-zemlje kot bok Evrope, po angleških načrtih pa pripada področje k obrambnemu področju Bližnjega vzhoda.
Gospodarska komisija OZN
kritizira italijansko gospodarsko politiko
Italija bi morala spremeniti politiko investicij in davčni sistem - Protest italijanskega predstavnika pri gospodarski komisiji - Danes volitve v 30 provincah in 2161 občinah
(Od našega dopisnika)
RIM. 9. — V italijanski prestolnici je vzbudila — večer pred volitvami — veliko zani-mapje vest iz Ženeve p kritični oceni italijanske gospodarske politike v poročilu gospodarske komisije OZN o gospodarskem položaju v zahodni Evropi.
Poročilo — o katerem razpravljajo na sedlanjem zasedanju gospodarske komisije -pravi, da bi Italija «moraJa spremeniti svojo politiko investicij in radikalno spremeniti svojo davčno politiko«, sicer bo «še enkrat zapadla v tradicionalno inflacioniistično stanje in v 9Voj stoletni zastoj*.
Zaenkrat v Rimu nimamo na razpolago podtohnejših podatkov o vsebini poročila, vendar pravijo mnogi gospodarstveniki, ki so se Otresli iluzij raznih ambicioznih načrtov (znano je, dla je proti tem načrtom. —* zlasti pa proti nadaljnji izgradnji železarske industrije, ki v Italiji nima nobene surovinske baze in je nujno deficitna, že pred' štiridlesetimii leti ostro nastopil sedanji predbednak republike Eimaudli). da je poročile z obema točkama zadelo v črno. Preko IRI jj,; se odteguje celo. kontroli parlamenta, pravijo ti gospodarstveniki, se letno odtekajo milijarde za
vzdrževanje in izgradnjo industrij, ki so Obsojene na večno pasivnost, medtem ko življenja zmožnim industrijam manjka kapital,
O italijanskem davčnem si-1 stemu, pravijo nadalje, pa sploh n/i treba, izgubljati besed, saj se sama vlada najbolje zaveda, kako nezdrava je diavčna politika, ki črpa svoje dohodke skoraj izključno iz posrednih davkov, medtem, ko uhajajo milijoni in milijarde po sumljivih kanalih v inozemstvo, kjer se spreminjajo v trdo valuto na bančniih računih italijanske finančne aristokracije.
Iz Ženeve poročajo še; da je italijanski, predis.tavn.ik v gospodarski komisiji OZN danes ostro protestiral zaradi «pesi-miističnega tona* poročila, ki da bi moglo povzročiti «nera-zumevanje in . brezplodne diskusije* v Italiji.
Po včerajšnjih 5000 predvolilnih shodih je dlan.es v tridesetih provincah, kjer bodo jutri volitve, zavladal mir. Rezultati ki jib bo dialo jutrišnje glasovanje, bodo skupno z volilnimi izidi zgdnjiih dveh nedelj pokazali razpoloženje več kot polovice italijanskih volivcev in dlalii osnovo za novo o-ceno italijanske politične are-
ne. Ali bo ta nova slika res vplivala na siedanjo sestavo vlade, je še težko reči.
ALBIN PEČAR
Kratke vesti
PARIZ, 9. — Volilna kampanja v Franciji je v polnem teku. Danes sta govorila po radiu komin-formist Duclos in radikal Herriot.
DUNAJ, 9. — Ameriške oblasti so zahtevale od sovjetske komisije za repatriacijo, naj' za-' pusti ameriško področje Avstrije, ker je njer.o delo zaključeno. Ameriške čete so vso noč stražile poslopje, kjer je bil sedež komisije.
Ker se člani komisije niso hoteli odločiti za odhod, jih je policija s silo izgnala iz poslopja. V spremstvu vojaških avtomobilov so člane komisije odpeljali na mejo s sovjetskim področjem. Kakor poroča avstrijska tiskovna agencija, niso hoteli Rusi odpotovati, ker niso' dobili navodil od sovjetskih oblasti.
HELSINKI, 9. — Finska komunistična partija je danes obsodila bivšega komunističnega notranjega ministra Leina kot »sovražnega agenta* in «hlapca kapitalistov*.
Britanski protest v Teheranu
TEHERAN, 9. — Iransko zunanjo ministrstvo javlja, da bodo .perzijski odgovor na poslanico angleškega zunanjega ministra Morrisona, ki so ga imeli izročiti včeraj izročili šele po prihodu delegacije «Anglo-Ira-nian», katere prihod pričakujejo y ponedeljek. Poročilo pravi, da b; pogajanja z delegacijo lahko vplivala na omenjeni odgovor. Zato ni mogoče predvidevati, kdaj bo odgovor izročen, Britanski poslanik Shep-herd ie danes izročil tisku izjavo, ki .pravi, da je petrolejska družba spoštovala določbe pogodbe iz leta 1933 in da je točno plačevala dogovorjene pristojbine, Dalje pravi poročilo, da jc družba vedno spoštovan, iranske zakone in da so vse obtožbe proti njej neupravičene.
Shepherd ie obiskal tudi mi-histrskega predsednika Mossa-degha in je protestiral zaradi načina izražanja teheranskega radia proti Veliki Britaniji in družbi «Anglo-lranian» Mossa-degh pa je baje izročil poslaniku «začasni odgovor* na britansko noto, ker bo dokončni odgovor, kakor rečeno, izročen po prihodu delegacije petrolejske družbe y Teheran.
Medtem Pa so trije člani mešane parlamentarne komisije za petrole-j danes odpotoval z letalom v Ahvaz. Ob njihovem odhodu jih je navdušeno pozdravila velika množica.
Dopisnik lista	«Baltimore
Sun* v Teheranu	piše, da je
britanski poslaniki zahteval od ameriškega poslanika Gradyja, naj se ne vmešava v angleško-perzijski spor. Dopisnik pravi, da Velika Britanija n; bila zadovoljna zaradi	ameriškega
priporočila, naj	petrolejska
družba položi določeni znesek iranski vladi, zato da olajša pogajanja. Britanci, dodaja dopisnik, hočejo namreč sami to predlagati, zato da utrdijo svoj. položaj; niso pa hoteli že prej tega omeniti. Kakor pravi dalje list, je Grady baje pristal, da se ne bo več vmešaval v to zadevo.
Teheranska policija	javlja,
da so včeraj aretirali 12 članov sekte «Bratje Islama* kateri pripada morilec ministrskega predsednika Razmare.
HAAG, ». — Uradno potrjujejo vesti, da so v teku pogajanja med Holandsko in Argentino glede sodelovanja strokovnjakov obeh držav v atomskih raziskovanjih.
Zgodilo se ni torej n«. To se pravi, zgodilo se je, kar sjno zadnjič označili kot zelo verjetno’ sedinje stanje. ki nd ne tic ne' miš, nihanje med mirom m vojno se nadaljuje. Nadaljevalo so bo dokler ne bo Kremelj mislil, da je dosegel svo; cilj ali dokler ne bo uvidel, da tudi. taktika m prinesla uspeha.
Kakšen Pa je pravzaprav moskovski cilj? To vprašanje, ki se zdi morda malce naivno, je ključ do vsega. Da bi pa namj odgovorili, si moramo nekoliko ogledati 'današnji svet.
Svetovna politika se danes vrti — čeprav ne več, izključno — okoli dveh polov. Prvi pol so ZDA: ogromen industrijski in finančni potencial, ki mu lastne meje preozke. Toda razširjenje teh meja* ne Qre več po poti starega kolonializma, s podjarmljenjem in izžemanjem kolonialnih področij. Ameriška industrija potrebuje predvsem širše tržišče, ne toliko širše v zemljepisnem pogledu, temveč predvsem po tem, koliko blaga lahko absorbira. To se pravi, da mora predvsem ustvarjati na tržiščih, ki so ji 71 a razpolago, večjo kupno moč. Trumanova četrta _ točka — pomoč zaostalim deželam — _ je torej nujnost, ki jo narekuje razvoj ameriškega gospodarstva; razvoj zaostalih dežel veča njtho-vo kupno moč, s tem pa potrošnjo in možnost ameriškega izvoza. To in pa dejstvo, da ZDA danes nimajo nobenega resnega tekmeca v industrijski proizvodnji, je tako neusmiljeno prekrižalo nekdanje sovjetske račune na bližnjo krizo v zahodnem svetu.
Na drugi strani imamo ZSSR Nje ne muči vprašanje, kje najti tržišča za visoko razvito industrijo. Njen problein. so premalo razvite proizvajalne sile, ki jih z lastno silo sicer razvija, vendar pri tem stalno zaostaja za hitrejšim razvojem na zahodu, Ker bi pa kremeljski mogotci zaradi svojih velikih načrtov radi zahod dohiteli in prehiteli, so se usmerili na roparsko Pot. Njihova _ velika «skrb» za satelitske države izhaja predvsem iz tega. da imajo nekatere med njim; močno industrijo (CSR. deloma tudi Poljska po priključitvi Slezi-je), druge Pa dragocene surovine (Romunija * petrolej). Pa tudi njihove strateške vrednosti ne more zanemarjati nekdo, ki je šel po poti ropanja, nit i tega, da jih je mogoče pošiljati po kostanj v ogenj. Dalje na zahodu pa vabi Nemčija in ostale industrijske dežele evropskega zahoda.
Dosedanja sovjetska politika je obstajala v mešetarjenju z zahodom, Da je iz mešetarjenja lahko kaj izvlekla je na eni strani prodajala stvari, ki niso bile njene (n. pr. 50 milijonov dolarjev za koroške Slovence, azerbejdžanski upor,ki ga jeraz-vnela, za petrolejske koncesije v Severni Perziji), na drugi strani pa je morala biti dovolj močna, da je lahko izsiljevala. Njena moč je bila v tem, da je bila najmočnejša vojaška sila na evropskih tleh. Sto in več divizij, to je bil najmočnejši argument, s katerim je, upala Moskva kos za kosom kaj pri-trgovati ali izsiliti .zase. Kot zmaj v pravljici, o katerem smo že nekoč pisali je hotela, da bi svet grižljaj za grižljajem odkupoval od nje mir.
Ko se je mešetarjenje pred nekaj leti zataknilo — avstrijska mirovna pogodba je zaradi sovjetskih zahtev obtičala na sredi poti, o nemški pa še govoriti niso začeli — je Moskva posegla po starem receptu: rožljati je začela z orožjem. Ce bi se rožljanju z orožjem pridru-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Danes popoldne so v Beograd z jugoslovanskim letalom srečno prispeli vsi potniki in člani posadke letala, ki se je včeraj na poti iz Frankfurta na Meni proti Beogradu vžgalo v zraku in prisilno pristalo v bližini Muenchena.
Včeraj je nekoliko po 14.30 mehanik jugoslovanskega linij-
DRAMATIČNA BORBA Z OGNJEM NA JUGOSLOVANSKEM LETALU NAD NEMČIJO
HRABROST IN PRISEBNOST POSADKE rešila potnike gorečega letala
bivalstva posrečilo spet vzpostaviti promet na severnem kraku proge Zagreb-Beograd, kjer je voda podrla nasip. Tudi na progi Zagreb-Koprivnica-Varaždin je bil spet vzpostavljen promet. Na nekaterih lokalnih progah pa je še vedno promet prekinjen. Narasla reka Cazma ogroža most na avtomobilski cesti Zagreb-Beograd.
Vodni tok dravskih in sav-
skega letala, ki je nekoliko po- Medtem ko so člani posadke qasili požar, ki je nastal iz sumljivih vzrokov kmalu po odhodu iz Frankfurta, je pilot skih pritokov, ki so hudourni-
prej	V	Frankfurtu,	Z3“	51^»-»	nnrncli ip hil faW% mrv^an
čutil, da V pilotsko kabino pro- y manj kot eni minuti izvedel zasilni pristanek s tisoč metrov višine - Med potniki je bil tudi sin veleposlanika Allena da°je ponekod odnašal celo hi-
1 -	-J;	IblAKonille	Voen	T	A___
dira dim. Mehanik Vaso Vor-kapic je takoj ugotovil, da pri-
hajaCdim iz oddelka za prtlja Velika škoda zaradi poplav na Hrvatskem
 lraHinn lr*i pr
go za pilotsko kabino, kjer je žarel majhen paket, podoben škatli za čevlje, težak okoli dva kilograma. Vorkapič je ho-tel paket potegniti iz prostora za prtljago in ga vreči skozi okno, toda v tem trenutku je iz njega udaril plamen, toplota pa je hitro narastla. Okna so se popolnoma zameglila, dim, ki je smrdel po zažganem žveplu pa je začel dušiti pilota in posadko. Prvi pilot Bonvo-j Majcen je prepustil svoje mesto drugemu pilotu Marku Ni-kolajčiču in poskusil odpreti kupolo nad pilotsko kabino. Letalo je letelo v višino približno tisoč metrov.
Pilota Majcen in Nikolajčič, mehanik Vorkapič in telegrafist Dujo Delaš so poskušali poga-
siti požar s svojimi plašči, vendar -jim to ni uspelo. Ker je pretila nevarnost, da požar zajame motor je, je bil edini izhod prisilni pristanek. V zelo težkih okoliščinah je pilot v manj kot eni minuti pristal na travniku v bližini mesta Ai-chach, 60 km od Muenchena. Posadka je poskakala skozi zasilni izhod in takoj potegnila iz letala vse potnike, med katerimi je bil tudi sin veleposlanika ZDA v Beogradu, petnajstletni George AUen ml., ki se je peljal na obisk k očetu.
Samo po zaslugi skoraj neverjetne prisebnosti, hladnokrv-i nosti in odločnosti članov po-
sadke so bdi re-ženi vsi potniki, njihova prtljaga in diplomatska pošta, ki jo je letalo prevažalo, medtem ko je letalo ne- -kaj minut po prisilnem pristan-ku popolnoma zgorelo.
Oba pilote in mehanik so dobili večje opekline po glavi in rokah.
Po prihodu v Beograd — a tudi že med potjo — so potniki izražali svoje občudovanje nad požrtvovalnostjo in hrabrostjo posadke zlasti pilota Majcena in svojo zahvalo za rešitev iz velike nevarnosti. Sin veleposlanika Allena je izjavil: «Obču-dujem vašo posadko. To je bilo veliko dejanje, ki ga ne bom
pozabil*. Dejal je tudi, da ne razume, kako je mogel pilot tako hitro in tako spretno pristati na travniku.
Doslej še ni ugotovljeno, kako je omenjeni paket začel goreti. Uvedena je bila preiskava.
Močno deževje zadnjih dni je povzročilo na Hrvatskem. na ozemlju med Savo? in Dravo, velike poplave. Narasle reke in potoki so poplavili okoli 30.000 ha zemlje, škodo pa cenijo na več sto milijonov dinarjev. Smrtnih žrtev poplava doslej ni zahtevala, pač pa se tri ženske postale žrtev radovednosti; ubila jih je strela, ko so med najhujšo nevihto skozi okno
opazovale naliv, kot ga že dolgo ne pomnijo.
V zadnjih 24 urah se je nevarnost nekoliko zmanjšala, ker na Hrvatskem ni bilo več večjega dežja. Pač pa se močno deževalo okoli Novega mesta v Sloveniji, zaradi česar, je Sava še bolj narastla. Voda v Dravi je za štiri metre nad normalnim stanjem; Drava sicer ni povzročila večjih poplav; pač pa njene polna struga ovira reden odtok vode iz njenih pritokov, ki so poplavili velike površine, na več krajih pokvarili železniške proge in porušili več mostov.
Po zadnjih poročilih se je združenim naporom železniškega osebja, vojaških enot in pre-
še. Eontonirskim enotam JA se je povsod posrečilo rešiti pre bivalstvo in del živine; vendar je med živino škeda občutna Skoda je zlasti velika okoli Kutine, kjer je uničenih približno 70 odst posevka. Severno od Kutine je voda začela upadati, toda vreme nad vsem področjem je še vedno oblačno, vremenska napoved pa ne izključuje ponovnega dežja. Ce bi začelo spet močneje deževati, se bo nevarnost povečala, zlasti ker Sava še vedno raste Oblasti so podvzele vse ukrepe, da se škoda popravi in da se preprečijo nove poplave.
Na zagrebškem procesu protj članom ustaške teroristične organizacije je bil danes končan dokazni postopek, ki ie potrdil navedbe obtožnice. V ponedeljek so na vrsti govori javnega tožilca in obrambe.
R. R.
žila gospodarska kriza v ZDA, bi Kremelj verjetno kaj dosegel. Tako pa smo doživeli tisto vrsto dogodkov od berlinskega zračnega mostu do akcije OZN proti napadu na Koreji, ki je na eni strani pomenila stalno naraščanje mednarodne napetosti, na drugi Pa vse jasnejši dokaz, da se je Kremelj v svojem računu uštel.
S stopnjevanjem napetosti v svetu Moskva svojega cilja ni dosegla. Cilj pa je bil — in o-stane, se razume — razdeljevanje «interesnih sfer*, seveda tako. da ostane pri vsaki novi delitvi grižljaj več v žrelu kremeljskega zmaja, da se držimo stare primere. Najdragočenejši grižljaji bi bili seveda tisti evropski, pa tudi drugih Moskva ne zametava. Bistvo razdeljevanja interesnih sfer je torej osvajanje.
Moskva je torej ubrala novo taktiko, ki jo pravzaprav opazujemo že dalj časa, bodisi v Parizu, bodisi na Koreji, da o-menimo samo dve glavni torišči mednarodnega dogajanja.
Se nadalje stopnjevati napetost bi bilo nevarno, je pa tudi po dosedanjih izkušnjah za Kremelj brez koristi. Popušča, nje napetosti — to je, miroljubnejša politika Moskve — bi sicer dalo svetu več miru, sovjetskim računom pa ne bi, vsaj zaenkrat, mnogo pomagalo. O-staja torej srednja pot: paziti, da se napetost prenevarno ne poveča, obenem pa skrbeti, da se ne zmanjša.
V tem je smisel v bistvu odklonilnega odgovora ZSSR na noto treh zahodnih velesil, ki je predlagaža sklicanje sestanka zunanjih ministrov, pa čeprav ne bi bil dosežen popoln spora, zum glede dnevnega reda. To je tudi smisel zavlačevanja korejske vohte. Moskva upa, da se bo zahod utrudil ali razdvojil; potem bi prišla njena ura. Upanje na razkol v zahodnem taboru 'sloni na domnevi, da bo zavlačevanje napetosti vse bolj sprostilo bojevite, nestrpne sile v ZDA, privržence ((preventivne vojnen in macarthurjevske politike. Obenem bi se utegnile ludi v Evropi okrepiti desničar, ska, fašistična gibanja — zadnje italijanske volitve nam kažejo, da se nekaj takega, vsaj v Italiji, res dogaja.
V ozadju pa je še nekaj manj-Ših računov, ki gredo že v podrobnosti. Zakaj se zahodni delegati tako branijo vpisa atlantskega pafcta na dnevni red konference štirih? Dnevni red. kot ga hoče Gromiko, že napol daje sovjetski odgovor na vpra. šanje o vzrokih napetosti v sv e-, tu. Le poslušajte:	oborožitev Nemčije, oboroževanje sploh (vprašanje razorožitve), atlantski pakt. Propaganda, boste rekli. Seveda, toda kljub temu ni dvoma, da daje tak dnevni red Višinskemu v roke, če ne že orožje, pa prav gotovo sredstvo za izsiljevanje. Razpust atlantskega pakta bi Moskvi danes prav dobro nadomestil običajni grižljaj — saj bi v kratkem o-mogočil prav izdaten zalogaj tega ali onega ozemlja z vsem, kar je na njem. Atlantski pakt je mehanizem, ki bi sprožil svetovno vojno, če bi se v Evropi pojavil napad. Svetovne vojne si Moskva danes očitno ne upa tvegati — krajevno omejeni napadi, posebno še satelitski, pa so del njene taktike postopnega osvajanja.
Podoben podrobnejši račun je tudi na Koreji. Res, spopad predvsem vzdržuje napetost na zaželeni stopnji. Obenem pa izčrpuje nasprotnika. Stroški za vojno na Koreji bodo po cenitvah ameriškega glavnega stana to leto znašali deset do dvajset milijard dolarjev (takole od 6000 do 12.000 milijard lir, nič več). Velikost te vsote si bomo lahko predstavili, če se spomnimo, da znaša vojni proračun ZDA za , prihodnje finančno leto 60 milijard dolarjev — brez vojne na Koreji bi bil ob istih skupnih stroških lahko za eno šestino do eno tretjino večji.
Korejska vojna pomeni torej za ZDA precejšnjo obremenitev. In za ZSSR? Po mizerni o-borožitvi, s katero so gnali kitajske «prostovoljce» v klavnico, bi sodili, da Moskvo korejska vojna prav mald ali nič ne stane; pomaga si z brezobzirnim izkoriščanjem satelitov. Tistih nekaj lovcev na reakcijski pogon, ki so se pojavili na korejskem nebu, je tam verjetno bolj za preizkušanje borbene sposobnosti orožja, ki so ga v Rusiji začeli izdelovati šele po koncu zadnje vojne in ki še ni prestalo ognjenega krsta. Poleg tega je na Koreji zaposleno lepo število ameriških divizij, medtem ko prihaja v Evropo šele četrta divizija iz ZDA.
Vprašanje vojne ali miru je danes v moskovskih rokah. Vse drugo, s kominformistično propagando vred, je pesek v oči.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
NEDELJA 10. junija
Marjeta, Rusmir Sonce vzide ob 4.15, zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.38. Luna vzide °b 9.17, zatone ob 23.49. Jutri, ponedeljek 11. junija Barnaba, Hrvoje
Čudno ravnanje z upokojenci
Da prejema ogromno število tržaških upokojencev mesečno pokojnino v znesku 5 tisoč lir, mi za nikogar tajnost; da se s to Skromno vsoto tudi najbolj varčen človek ne mor,- preživljati, je pa tudii vsakomur jasno. Zato je popolnoma razumljivo, da si skuša vsak upokojenec poiskati poleg svoje pokojnine še kakšno lažjo zaposlitev, ki bi mu dovoljevala, dd bi S£ laže preživljal. Seveda je ma žaloat le malo takih, ki bi lahko v teh težkih časih, pri tolikšnem številu brezposelnih našli sebi primemo zaposlitev. Pa vzemimo, da jih je več takih upokojencev, ki si glede na svojo starost lahko najdejo le laž it zaposlitve, pri katerih zaslužijo da ali ne do ,12 tisoč lir. Ce bi prejeli poleg tega še redino svojo pokojnino, bi znašali njihovi mes-ični dohodki komaj okrog 15 ali 17 tisoč lir, kar je seveda še zelo malo.
Toda Zavod za socialno skrbet v o poskrbi, da bi se tem upokojencem ne godilo preveč »dobro«; vsafemu upokojencu, za katerega izve. da ima še kakšno zaposlitev, odtrže od pokojnine 3500 lir, tako da prejme u-pokojenec mesečno p 1500 lir pokojnine.
Ne moremo razumeti, s kakšno pravico odtrguje zavod za socialno skrbstvo upokojencem od njih skromnih pokojnin, ko so pa vendar vsi ti redno plačevali pokojninski fond ter imajo do svoje pokojnine zato polno pravico. 'Zavod bi bil upravičen odtegovati edinole v primeru, da upokojenec ni redno plačeval pokojninskega fonda, v vseh drugih primerih je njegovo postopanje db upokojencev povsem krivično in nečloveško.
Zamislimo, koliko bi Zavod odtrgal upokojencem, če bi se pokojnine nekoč zvišale. Cernu bi bila potem vsa borba tržaških upokojencev, ki bi končno prejeli vedno le smešno nizko pokojnino kot «nagrado» za svoje dolgoletno požrtvovalno delo?
Mnenja smo, da bi morali odgovorni činitelji. kot tudi predstavniki sindikalnih organizacij dodobra proučiti to vprašanje ter najti rešitev, ki bi bila v korist prizadetih tržaških upokojencev.
Se]a glavnega odbora ERS Kmečka zveza
za kmete, oškodovane po toči
VEČER JUGOSLOVANSKIH PLESOV IN PESMI Državni ansambel narodnih noš in plesov NR Hrvatske iz Zagreba priredi v ponedeljek, dne 1*- junija 1951 ob 21. uri v Trstu, v Avditoriju, Ul. Tea-tro Romano 2.
VEČER JUGOSLOVANSKIH PLESOV IN PESMI S SLEDEČIM SPOREDOM:
1. Posavski piesovi; 2. Vrlič-ko kolo; 3. Jurjevska popijev-ka; 4. Krtki tanac. 5. Slavonska žetvena popijevka; 6. Slavonsko, kolo; 7. Dalmatinsko kolo poskočica »Lindjos; 8. Bunjevačko kolo.
ODMOR 9. Makedonsko nevestinsko oro; 10. Makedonska popijevka •Bog da bije«; 11. Makedonsko oro «Adana»; 12. Bosansko ni-jeno kolo; 13. Posavsko kolo; 14. Moreška.
Opozarjamo občinstvo na to samostojno prireditev imenovanega ansambla, ki bo nastopil kot gost naslednji dan po •Dnevu narodnih noš in plesov« v Avditoriju.
Vabila bodo na razpolago od prihodnjega torka naprej pri Adria-Express, Ul. F. Severo 5-b-tel. 29-243.
prikaz plodnega sindikalnega dela na obeh področjih STO
Včeraj popoldne je bil v Ul. Machiavelli 13 sestanek glavnega odbora Enotnih razrednih sindikatov STO.
Po nekaterih sporočijih je tov. Petronio podal v imenu izvršilnega odbora poročilo o delu ERs v coni A od njihove ustanovitve pa do sedaj.
Po izvolitvi izvršilnega odbora in tajništev za obe področji STO se je začelo takoj konkretno delo. Tajništvo v coni A je prijavilo oblastem in ustanovam ustanovitev Zveze ERS in zahtevalo, da se Zveza prizna Urad za delo je nato Zvezo ERS registriral.
Nato so ERS skušali doseči, da bi bili udeleženi v vseh glavnih pogajanjih za mezdne in delovne pogodbe, pri čemer pa so jih delodajalci in druge sindikalne organizacije ovirali. Delovni urad je sindikate sicer formalno priznal, v 'bistvu pa jih hoče izključiti iz pogajanj, tako da so vse te sile povezane, da bi onemogočile ERs udeležbo pri pogajanjih. Pri tem Delavska zbornica in Enotni sindikati krčevito branijo svoj sindikalni monopol.
Zato ni bilo delo naših sindikatov lahko, kajti kdor gre z nami, pride v spor z vsemi ostalimi. K temu je treba prišteti tudi, hudi pritisk, ki ga izvajajo kominformisti in šovinisti nad člani ERS v tovarnah. Kljub vsem težkočam in oviram pa so ERS polagoma toda vztrajno napredovali. Mešani sindikati se bodo s časom ločili v sindikate drugih strok, pri čemer se bodo najprej organizirali gradbeni delavci. V Nabrežini, Zgoniku in Repentabru so se že ustanovili mešani sindikati. sedaj se pripravlja pa ustanovitev sindikatov za Dolino in Milje. ERS so se tudi zavzeli za to, da bi sp začela pogajanja za sporazum o tovarniških odborih in so v ta namen predložili Delavski zbornici in Enotnim sindikatom skupno akcijo, kar pa so ti odbili.
Precej konkretnega dela je opravil tudi ERS pekovskih delavcev, ki je v vsa pogajanja odločno posegel in v njih odločal.
Enotni sindikati so se v zadnjem času še bolj povezali z Delavsko zbornico, vsi skupaj pa s sindikati v Italiji. Zato je nastala tu popolna pasivnost, ker vsi čakajo le na to, kaj dosežejo sindikati v Italiji, kar potem raztegnejo tudi na STO Zato ni naša borba naperjena le proti te ji pasivnosti ampak tudi proti vsej splošni šovinistični liniji priključitve Trsta k Italiji, ki iz omenjene prakse izvira. Enotni sindikati so pred kratkim s posebno okrožnico zopet predlagali Delavski zbornici združitev. Ravno zaradi tega se moramo mi boriti za razredno diferenciacijo, ki je tudi politična, kajti naše stališče je stališče večine tržaškega delavstva. ki ne mara ničesar slišati o priključitvi k Italiji. Zato je tem bolj upravičena naša borba za dosego avtonomnih pogodb za tržašfkb delavstvo, ki nima z raztegnitvijo italijanskih pogodb na STO ničesar pridobiti. Ravno zato je pa tudi prazen očitek naših nasprotnikov, da hočemo ustanoviti tretji sindi-
kat, kajti naš namen je, odpraviti pasivnost, ki vlada na sindikalnem področju v Trstu.
Poročilo tajništva ERS za cono B je podal tov. Gregorovič. Iz tega poročila vidimo, da so bili v Istrskem okrožju v petih mesecih doseženi plodni rezultati. V sindikatih se je okrepila demokratičnost, okrepila se je razredna zavest delavcev, izboljšali so se življenjski 'pogoji, najvažnejši dogodek pa je bila izvolitev delavskih svetov, s čimer bodo neposredni proizvajalci sami upravljali tovarne. Delavski sveti so bili izvoljeni v 47 podjetjih. Sindikati so pomagali delavskim svetom z nasveti in jih v vsem podpirali. Sindikalne organizacije so se močno okrepile, pripravljajo se večerni tečaji za člane delavskih svetov. Mnogi delavci pojdejo v počitniške domove v Jugoslavijo, 'v kratkem pa bc
stopil v veljavo nov zakon, ki določa, da bodo delavci dobili celo plačo v primeru bolezni že od prvega dneva obolenja.
Po obeh poročilih se je razvila zelo živa in plodna diskusija z raznim kritičnimi pripombami, ki bodo konstruktivno pomagale pri nadaljnjem delu ERS.
MILAM SKRBIMSKL
igralcu in režiserju ljubljanske Drame, ki je pred desetletji v slovenskem gledališču v Trstu uprizarjal Cankarja,
ob 40-lelnici umetniškega delovanja čestitajo
hvaležni
tržaški Slovenci
Preteklo soboto, to je 2. t. m„ je hudh, neviitha s točo povzročila precejšnjo škodo po poljih nekaterih vasi cone A. Da bi zaščitilo interese prizadetih kmetovalcev, je tajništvo
KNJIŽNA RAZSTAVA NA OPČINAH Včeraj je bila na sedežu Prosvetnega krožka na Opčinah, Brinjeva ul. 7 otvoritev knjižnice združena s knjižno razstavo.
Razstava traja danes in jutri od 10. do 21. ure.
Kmečke zveze poslalo dne 7. junija pismo Odlde-lku za kmetijstvo- in ribištvo Zavezniške vojaške uprave, y katerem pravi sledeče:
V soboto 2. t. m. je huda nevihta in toča Povzročila precejšnjo škodo po poljih nekaterih vasi cone A. Neurje je za-
IZPREP OKROŽNEGA SODIŠČA
Zapletena zgodba dveh južnjakov
Okrožno sodišče je včeraj razpletalo zamotano dogodivščino, v kateri sita nastopila kot glavna junaka 20-letnj Michele Teodoro iz Barlette in njegova 15 let starejša rojakinja Rosa Grinaldi. Grina klijeva, živi že dolga leta v našem mestu z Gabrielom Peschechero, na katerega jo veže tudi poslovna korist, ker- sta z vzajemno pomočjo pričela trgovati s ku-hinsko posodo ir:	nylonovimi
irdlrliki, Grinaidijeva je namreč razpolagala s trgovsko obrtnico Peschechera pa s primernim kapitalom in tako sta si najela skladišče v Ul. Punta diel fomo 9 ter ga dodobra založila z že omenjenim blagom.
Kot pomoč pri svojem delu sta si lani najela, bržkone po priporočilu Grinaldijeve, njenega rojaka Teodora. Vendar ga nisita zaposlila stalno, marveč le po potrebi. Devetega a-prila letos pa se j,e- Peschechera oglasil na policiji in prijavil Teodora, češ da mu iz skladišča odnaša blago. Navedel je priče, ki so videle prav ta dan Teodora, kako je z žebljem odprl kjučavnico na vratih skladišča in potem od' tam odnesel •zavitek aluminijaste posode, Vredne okrog 4500 lir. Cim je policija aretirala tatu, pa je prihitela na stražnico tudi Grinaldi jeva in tudi ona vložila podobno prijavo proti Teodtoru.
In prav tu sle je zadeva zaplete. Poleg prijave je Grinaidijeva pojasnila policiji, da ji je bil ukradeni zavitek že vrnjen, da pa je ona sama posodo prodala za 4500 lir in izročila denar TeodOru, misleč da bo odpotoval v Barletto. Fant se ji je bil zasmilil in zato je hotela vso stvar prikriti svojemu ljubimcu Peschecheri. Ko pa je zvedel«, da ni odpotoval v Barletto, je prišla na policijo z ovadbo.
Zaslišanje Teodor® pa je pri-kaizalo vso stvar v 'docela drugačni luči. Mladi in majhni mož j- povedal, da ni odnesel le enega, marveč diva zavitka in vse to po nalogu Grinaldijeve, bi mu je obljubila za nepošteno delo 2000 lir in mu da-
Z GORIŠKEGA
Vprašanje goriškim
kominformističnim propagandistom
Komintormistični agitatorji in propagandist), ki se vedejo kot da bi požrli vso marksistično znanost tega sveta, naj nam odgovorijo na vprašanje, ki smo ga že v včerajšnjem uvodniku našega lista zastavili. Zakaj so v volilnem programu aUnione Democratica Ison-tinas, ki Je bil objavljen 25. maja 1951 v uradnem glasilu kominfor-mistične podružnice za Gorico «L’ora dei lavoratoriu zamolčali, da živijo na Goriškem Slovenci in da gredo goriškim Slovencem e-nake narodne pravice kot sodržav. ljanom italijanske narodnosti.
Zahtevamo jasen odgovor!
OPOZORILO
V sovodenjski, dober dobski in števerjanski občini, kjer bodo poleg pokrajinskih tudi občinske volitve, se bo z volitvami nadaljevalo tudi v ponedeljek do 14. ure. Vendar priporočamo volivcem, da volijo že danes v dopoldanskih urah.
V goriški občini se voli samo danes od 6. do 22. ure.
Danes prepovedana prodaja
alkoholnih pijač
Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse lastnike javnih lokalov na prefektov odlok št. 22.148 z dne 23. maja, ki prepoveduje na da« volitev dne 10. junija od 0. do 24. ure prodajo vsake alkoholne pijače.
V občinah Krmin, Kopriva, Doberdob, Steverjan in Sovodnje, kjer bodo tudi občinske volitve, je prodaja alkoholnih pijač prepovedana tudi v ponedeljek 11. junija.
Vino bodo gostom lahko postregli samo pri obedih.
SEJA
pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji z dne 6. t. m. sprejel sledeče sklepe:
Občina Gorica: prodaja zemljišča tvrdki Brezigar; izredni prispevek zdravniškemu ambulatori-
ju za srednje šole; prispevek za popravilo stolne cerkve; prispevek šolskemu patronatu za leto 1951; odstop zemljišča INA-Casa za gradnjo stanovanj za uslužbence Telve; prispevek 400 tisoč lir pokrajinski turistični ustanovi.
Občina Steverjan: proračun 2a leto 1951 - 'izrazili so se povoljno.
Občina Krmin:	pristojbina za
zemljišča na pokopališču.
Občina Dolenje: posojilo mestne hranilnice za napeljavo elektrike v bližnje vasi.
Občina Gradiška: pravilnik pokritega trga; posojilo z blagajno DD PP v znesku 40 milijonov za gradnjo ljudskih hiš; razširitev ceste pri trgu.
Občina Tržič: popravek organskega pravilnika.
Odločbe občinske gradbene komisije
Pred dnevi se je vršila mesečna seja občinske gradbene komisije pod predsedstvom žu pana dr. Bernardisa in v navzočnosti članov komisije v Be. li dvorani goriškega županstva. Najprej je komisija odobrila predloge za sledeče zgradbe in popravila:
Franco Ivan:	popravilo	in
zvišanje hiše v Ul- XX septembra št. 39.
Maronese Jožef: prilagoditev kmečkega poslopja v Ul. Per-soglia št. 2 (frakcija Ločnik) stanovanjsko poslopje;
Marega Libeta vd. Geneparo: razširitev hiše na št. 434 v Loč-niku;
Pezzetti Viktor:	zgraditev
gospodarskega poslopja v TJ1. Attems (Podgora);
Tržaška predilnica: razširitev skladišča ob Soči;
Russian Kvirino: razširitev in spremenitev hiie v Ul. Ser-torio pod pogojem, da se poveča širina zidov.
Nadalje ie komisija odobrila načrt glede popravila Ul. Asco li, določila je za sedaj popravilo samo zadnjega severnega dela ulice.
Odobrila je še načrt za zgraditev šolskega poslopja na Roj-cah. Ugodno se je tudi izrazila glede postavitve reklamne tablice v Ul. Paolo Diacono za gostilno Urden. Odobrila je načrt
za zgraditev dveh stanovanjskih hiš za občinske uslužbence v Ul. Scodnik in Ul. Brass.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse včlanjene trgovce, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice:
Navodila za plačila s Finsko; uvoz polenovke iz Kanade; uvoz svežih in suhih rib iz Francije; uvoz po znižani carini olja in maščob za industrijo mila; izvoz odpadkov; povpraševanje po blagu tvrdk Združenih držav; izvoz fižola.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od dne 4. junija do 10. junija t. 1. 13 rojstev, 8 primerov smrti, 5 vknjiženih porok in 8 porok.
Rojstva: Mian Adrijana, Calli-
garis Marina, Fantini ‘ Filvij, Gregoret Tizijan, Delich Lucijan, Persolja Edvard, Galia Franc, Portelli Flavija, D’Aco Ambra, Skrt Nicoletta, Glessi Marisa, Vogrich Friderika, Buchiniz Bruna.
Smrti: 72-letnl kamnosek Brisco Peter, 66-letna gospodinja Vid02 vd. Braulini Speranza, 84-letni upokojeni zdravnik Čorbi Edvard, 65-letna gospodinja Kumar vd. Cociani Katarina, 70-letni upokojenec- Spazzapan Angel, 70-letni trgovec Terpin Ah fon, 68-letni čuvaj Nicolussi Peter, 75-letni težak Pittaro Franc.
Vknjlžene poroke: brigadir finance Vaiani Anton in gospodinja Muratori Anamarija, uradnik Bressan Milovan in gospodinja Pausig Helena, agent policije Vecchione Angel in šlvilija Gres-sani Magdalena, Di Bin Lino in uradnica Ceretti Bruna, agent policije Previti Hektor In tkalka Gandin Gina.
Poroke: delavec Cecolet Guido in tkalka Tesolin Palmira, mode-list Nenci Albin in tkalka Okriglič Malvina, agent civilne policije Vodopivec Albert in šlvilija Raje Ljudmila, Inženir Robutti Peter Jožef in gospodinja Molesini Viktorija, kirurg Ugomarl Adolf in zasebnica Lucchesi Hedvika, mehanik Pieotti Gabrijel in gospodinja Bocin Alda, šofer Tomasi Jožef in gospodinja Vidmar Stanislava, geometer Glessi Edvard in uradnica Scafurl Speranza.
la ce1« škarje, s katerimi js odlprl ključavnico. Objasnil je nadalje, da prejema Grinaidiije-va od Peschschere dnevno 1500 lir, kar pa ji ne zadostuj., za preživljanje petčlanske družine in si je hotela na ta način preskrbeti nekaj denarja.
Na podlagi te izpovedi j. bila seveda ovadena tožilstvu tudi Grinaidijeva zaradi nagovarjanja in prikrivanja tatvine. Pred sodiščem sta oba obtoženca vztrajala pri svojih prvotnih izjavah, toda čista resnica se le ni dbla ugotoviti, čeprav so nastopile številne priče in sam Peschechera. Dočim pa je bila Teodorova krivda o-čitna, saj je vlom v skladišče priznal tudi sarr., se ženski ni dalp dokazati, da ga je ona pripravila do nepoštenosti. Zato je sodišče- Grinaldijevo oprostilo, Teodora pa obsodilo na osem mesecev zapora in 6000 lir globe, vendar pogojno in brez vpisa v kazenski list. Ker je bij obtoženec odi 10. aiprila do včeraj zaprt, j,e sodišče odločilo, naj ga takotj izpustijo.
Predsednik Ficciola. tožilec
De Franco, zapisnikar Pivk. Obtoženko je za ovarjal odv. Zennairo, obtoženca- pa odiv. V. Bologna.
Nesrečen padec ženice v Borštu
51-letna Petaros Ana vdova Zahar iz Boršta št. 7 je včeraj okoli 11. ure med delom na njivi, ki jo domačini poznajo pod imenom «Skurjevec» nerodno padla in ker jo je roka precej bolela, se je popoldne odpravila v bolnico, kjer so jo sprejeli r.a ortopedski oddelek. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomila zapestje leve roke, in da bo ozdravela v 20 dneh.
OBČINSKA DRAŽBA
Tržaška občina obvešča, da bo v torek 3. julija 1951 prodan na občinski dražbi kamion Fiat 621, ki ima nosilnost 30 stotov.
Pojasnila se dobe v sobi 203 občir.ske palače (Ufficio Con-tratti).
Promet tržaškega pristanišča
v aprilu
jelo ve$ Kras od Velikega Repna pa vse do Lomjerja; in obale. Največjo škodo je toča napravila v repentaborski občini, v Velikem Repnu, Colu in Ferne-tičah, precejšnjo škod o je povzročila tudi v Trebčah. Bazovici. Lonjerju in na Opčinah.
Toča je hudo Poškodovala predvsem trte, sadno drevje in tudi krompir ter fižol, vendar tega v manjši meri.
Po ugotovitvah ki smo jih izvršili takoj po končanem neurju na kraju, sklepamo, da bodo v najbolj prizadetih krajih kmetje oškodovani za polovico svojega pridelka.
Zaradi tega se obračamo na o-menjeni oddelek s prošnjo, da priskoči prizadetim na pomoč.
Kmečka zveza predlaga, naj bi oddelek za kmetijstvo in ribištvo sestavil komisijo, ki bi ugotovila škodo v najbolj prizadet ih vaseh in ki bi potem predlagala odgovornim oblastem znesek in vrsto pomoči, katero bi ctodletilj posameznim prizadetim kmetovalcem.
Po našem mnenju naj bi bila pomoč v znižanju davka za dobo enega leta, in to seveda sorazmerno x v odstotkih znižanja dohodkov na pridelkih letošnjega leta; bolj prizadetim kmetovalcem pa na j bi bila. na razpolago denarna pomoč, po možnosti v takšni višini, da bi si lahko z njo nakupili semena. umetna gnojila in podobno.
Prosimo zato, da se omenjeni oddelek zavzame za rešitev tega perečega vprašanja našega kmetijskega gosptedarstva.
Kmečka zveza bo s svoje strani radia sodelovala s svojimi stroikovnpki pri reševanju tega vprašanja.
Tajništvo Kmečke zveze
zložba
Promet našega pristanišča se razvija v sedanji svetovni konjunkturi zadovoljivo, kljub temu da bi lahko bil mnogo večji, če bi ne bilo yalutnih in drugih težav, ki preprečuj e-jb zalednim državam njegdvo uporabo.
Podatki, ki jih daje trgovinska zbornica, nam prepričljivo govore o stalnem porastu blagovnega prometa.
V aprilu je dosegel blagovni promet 6.648.452 stotov (lani je v istem mesecu dosegel 4.747.341 1938. leta pa 4.263.558).
Po morju so v aprilu prepeljali 4.269.481 (lani 2.828.284 in 1938 leta 2.573.861). Po železnici so prevozili aprila 2.378.971 (lani 1.919.057,	1938	leta
1.689.697).
Se vedno pa je ostalo pereče razmerje med pripeljanim in odpeljanim blagom in to posebno pri pomorskem prometu, saj so pripeljali po morju 3.195.893 stotov in odpeljali samo 1.073.588.
Se bolj se opaža močan porast prometa našega pristanišča če vzamenio za primerjavo ne samo aprilski promet temveč tud; promet prvih štirih mesecev. V pryiih letošnjih štirih mesecih so pripeljali in odpeljali je Trsta skupaj 23.571.609 stotov raznega blaga.
Lanska vsota je znatno manj-
coooocooooocccc««:
Dve svečanosti v ladjedelnici Martinuzzi
Včeraj je bil za uslužbence ladjedelnice Martinuzzi v Miljah dvojni praznijc; praznovali so splovitev nove motocisteme, obenem pa tudi začetek del za zgradnjo nove motorne ladje; vsekakor leh uspeh za marljive delavce, ki so v določenem roku izvršili delo ter so pripravljeni zgraditi nove ladje prav tako v čim krajšem času.
Ob 12. je bila v ladjedelnici Martinuzzi najprej svečanost povezana s splovitvijo nove 55o tonske motocisterne «Enri-ca», katero so delavci te ladjedelnice zgradili na račun pomorske družbe - «Patrisanda». Delo za zgradnjo motocisterne je trajalo okrog 10 mesecev, opravilo ga pa je 60 delavcev. Nova motocisterna je dolga 50.31 metrov, široka 8.30, visoka 3.45 ter bo lahko razvila brzino 10 vozlov.
Takoj za splovitvijo nove motocisterne, je bila v ladjedelnici Felszegy svečanost v zvezj s pričetkom dela za zgradnjo nove 700 tonske motorne ladje «Patrizia», ki jo je naročila ista družba ter jo bo gradilo prav tako delavstvo ladjedelnice Martinuzzi. Nova motoma ladja bo dolga 54.60 metrov, široka 8.60 metrov in visoka 3.80.
Obeh svečanosti so se poleg drugih osebnosti udeležili tudi šef pomorskega oddelka ZVU_ g. Cool, šef Urada za delo odv. Levitus ter poveljnik tržaškega pristanišča Klodič ter seveda vsi delavci nbeh ladjedelnic in njih družine.
ša, saj znaša 21.090.287 centov. Se občutnejši pa je porast, če primerjamo sedanji promet s 1938. letom, ko je znašal 17.175.437. Ce vzameno za 1938. leto število 100, je letošnje naraslo na 137,24 odstotka. Po železnici so pripeljali v prvih štirih mesecih 10.052.749 (lani 9.290.630, 1938 leta 6.469.628, odstotek v primerjavi s 1938. letam znaša 155,38). Po morju so pripeljali 13.518.860 (lani 11.799.657 in 1938 leta 10.705.800, odstotek 126,28).
lzprazn|ena i
Upravnik trgovine z obleka mi 31-letni Mario Fano iz Ul. S. Francesco 30 je prijavil policiji, da so neznanci med popoldanskim odmorom, to je med 12.30 in 15.30, pokvarili ključavnico izložbenega okna trgovine, ga odprli in iz njega odnesli 5 volnenih ženskih suknji, čev, 1 dežni plašč, 3 ženske srajce, 3 pare ženskih svilenih nogavic in končno še 3 robce v skupni vrednosti 85.000 lir.
Podobna zadeva je zadela 41-letno Gisrmano Cabri por. Fan. tozzi iz Ul. Battera št. 26, ki je lastnica prodajalne volnenih oblačil y Ul. dtellTetria št. 86. Ko se je Famtozzijeva vrnila s kosila je presenečena opazila, dn sb vrata njene trgovine odlprta. Cim je vstopila je spoznala, dia je postala žrtev nezaželenega obiska. Po tleh je naši® nekaj volnenih suknjičev, medtem ko je pri prodajni mizi in predalih vladal nered1. Po hitrnn pregledu jie dbgaaia, da sq ji neznanci odnesli 15 ženskih in 15 moških volnenih jopic. Trpi približno 170.000 lir škode.
Čeprav stanuje 28-letni Ugo Petrali v «ospizio cristiano« v Ul. Roma 28, je moral žalostno ugotoviti, da so mu neznanci odr.esli iz njegove omarice 6000 lir, ki jih je z vso ljubez-njo hranil. Ko je Petrali stvar javil policiji, je izjavil, da so neznanci izpulili iz omare obro. če s ključavnico vred.
Seja
conskega upravnega odbora
7. t. m. je bila seja conskega upravnega sveta pod predsedstvom dr. Palutana.
Med drugim je bila odobrena okrajnemu odboru CONI uporaba občinskega igrišča s pritiklinami v Ul. Valmaura ter nadaljnja od-stopitev navedenega igrišča športnim društvom FIDAL po pogojih, ki so bili že prediskutirani in odobreni na občinski seji 15. maja 1951. Odobren je bil preventivni proračun za leto 1951 Občinske ustanove za pomoč, katerega je pregledala ZVU ter zagotovila potrebno podporo. Poslednji dve odobritvi, katere ima definitivno potrditi ZVU, so preureditev hišnih številk v dolinski občini in zgraditev filobusne proge Trst-Milje, ki je bila sklenjena na občinski seji 18. maja 1951.
PDT
Dne 24. t. m. bo izlet na Trnovsko planoto (Čaven, Kucelj, Lokve, Poldanovec). Vpisovanje do 12. t. m. v Ul. Machiavelli 13 od 17. do 18. ure.
Mladinsko taborjenje bo 23., 24. in 25. t. m. na Nanosu.
Vpisovanje do 12. t. m.
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob priliki obletnice smrti pok. brata Okretič Alojzija iz Kostanjevice na Krasu daruje Legiša Marta 500 lir za Dijaško Matico, Legiša Alfred 500 za Kulturni dom.
MUZEJ REVOLTELLA ZAČASNO ZAPRT
Muzej Revoltella bo zaprt za občinstvo od 12. do 16. t. m. zaradi popravila.
Izžrebane loterijske številke
BARI ,	22	42	73	15	67
CAGLIARI	5	14	79	15	40
FIRENZE	42	79	48	72	75
GENOVA	75	67	45	34	■32
MILANO	11	18	15	85	2
NAPOLI	6	49	34	70	36
PALERMO	84	86	90	77	53
ROMA	66	43	83	58	23
TORINO	38	50	43	45	79
VENEZIA	69	15	8	77	89
PROSVETNA DRUŽTVA
Prosvetno društvo «Ivan Cankar« vabi pevce moškega zbora na pevsko vajo, ki bo v torek 12. t. m. ob 8.30 uri v prostorih pri Magdaleni. Pozivamo vse pevce, da se udeleže točno in polnoštevilno vaje.
DANES 10. t. m. ob 17. uri bosta gostovala v LONJERJU dramska skupina PD «Simon Jenko » z Linhartovo komedijo
in pevski zbor
"Tržaški zvon"
Cisti dobiček je namenjen gradnji Kulturnega doma v Trstu
GLASBENA MATICA
v TRSTU opozarja na II. javno produkcijo gojencev Glasbene šole, ki bo 12. t. m. ob 20.30
v
Vstop prost.
ULICA ZAPRTA ZA PROMET
Od 11. t. m. dalje bo Ul. S. Maurizio zaprta za promet do konca dela za kanalizacijo v ulici.
SLOVENSKO NURODNO gledališče
za Tržaško ozemlje
DANES 10. junija ob 20.30 gostovanje v DEKANIH
z Molierovo komedijo
..Namišljeni
Gledališče Verdi
Danes 10, t. m. se ponovi na željo občinstva, po zniž^ cenah, ob 20.30 uri «La di Jorio» G. D’Annunzia.
Prodaja vstopnic se pri®ne danes zjutraj pri gledališki Wa' gajni.
VABIMO
vse starše notranjih in nanjih gojencev Slovens^ ga dijaškega doma v na roditeljski sestanek, “ bo danes 10. t. m. ob 9-uri v Ul. Buonarroti 31.
OBČNI ZBOR DIJAŠKE maticE
Osrednji odbor Dijaške v Trstu sklicuje redni občni s5® j ki bo v nedeljo 24. t. m. v prostorih Slovenskega dUaS ga doma v Ul. Buonarroti 31.
Dnevni red: 1. Poročilo tal®. in blagajnika; 2. Poročilo na®L nega odbora; 3. Volitve 0<>v odbora; 4. Razno.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. junija 1951 se je v Trstu Trstu rodilo 7 otrok, poroki sta bili 2, umrlo pa je 11 oseb.
Poročili so se: uradnik Genesio Iavazzo in uradnica Graziella De Favari, uradnik Nereo Favanello in uradnica Lucia Caleari.
Umrli so: 21-letni Jurij Foschi, 74-letni Alojz Rossi, 48-letni Um-berto Gordeni, 87-letna Amalia Penso por. Lombardo, 77-letni Oscar Marasso, 46-letna Marija Pečar por. Pečar. 60-letna Antonia Sosič por. Gruden, 61-letni Viktor Peruzzi, 28-letna Teresa Busetto, 81-letna Marija Pertot vd. Pertot, 80-letna Antonia Maver vd. Schermann.
IZ istrskega okrožja
Posvetovanje upravnih odborov
kmetijskih zadrug v Kopru
Prav je, da se od časa do časa sestanejo na posvetovanje odgovorni za upravljanje kmetijskih zadrug, ki so danes v naših vaseh in prav tako v mestih tista močna trdnjava, ki ščiti kmeta pred izkoriščanjem, ki mu je bil podvržen v času fašističnega vladanja. Taka posvetovanja razčistijo mnoga vprašanja in služijo obenem kot šola za spoznavanje tistih načinov dela, ki prinašajo največ uspehov skupnosti. Istočasno se vsi odgovorni seznanijo iz poročil z napakami, ki so po nekaterih zadrugah še ostale kot pojav neizkušenosti pri delu posameznih članov upravnih odborov, da se jim v bodočem delu lahko izognejo.
Tako plodno posvetovanje je bilo te dni v Kopru. V poročilih so tovariši iz upravnih odborov razjasnili polno vpraša-šar/j, ki se skoro dnevno pojavljajo pri delu v naših zadrugah. Tajnik zadruge iz Sv. Lucije je poročal, da se člani pritožujejo nad pomanjkljivo pomočjo, ki jo člani njegove zadruge dobivajo v kmetijskih strojih in orodju. Mizarski odsek te zadruge bi lahko imel več dohodkov. Če ne b' naleteli na težave pri odgovornih za fta-bavne bone in pri lesnem podjetju «Bor», ki razdeljuje potrebni les. Predsednik kmečke zadruge v Kopru je poročal, da je imela ta zadruga v letu 1950 okoli pol milijona din čistega dobička. Za tekoče leto ima v načrtu ustanovitev zadružne ekonomije v Škocjanu pri Kopru. Ta zadruga ima čevljarski odsek, ki pa je bil lahko pasiven, ker so bili delavci plačani na mesec. Od sedaj naprej bodo dobivali plačo po storjenem delu. Zadruga je za uravnavanje cen odprla na Trgu Muda trgovino sadja in povrt-nin in tam prodaja za en Ho dva dinarja ceneje kot druge podobne trgovine.
Predsednik zadruge iz Košta-bone je poročal, da zadruga na. leti na težave pri Istrski banki, da občuti pomanjkanje pre-
voznega sredstva in primerne ga skladišča. Kljub tem težavam pa je zadruga v lanskem letu bila aktivna.
Tudi iz poročil tajnikov in predsednikov drugih zadrug, je bilo razvidno, da ni šlo vse gladko in lepo. Večkrat je bila temu vzrok birokracija posameznih organov na okraju in v kraju samem. Tako na primer za zadrugo v Portorožu, ki je bila lani pasivna. To je deloma povzročil tudi «ukaz», da se je morala med letom kar štirikrat seliti, kar ji je povzročilo ob čutne stroške in zamujanje časa. Za gradnjo primernih prostorov ji je bila obljubljena po. trebna količina gradbenega materiala. Kljub večkratnemu dre. zanju na odgovornem mestu pa je do sedaj dobila samo del materiala.
Na posvetovanju je bil navzoč tudi tov. Čehovin, sekretar okrajnega Komiteja KP., ki je na podlagi podanih poročil kritiziral delo nekaterih ustanov v Kopru, okrajnega servisa Istrske banke in drugih, ki škoduje razvoju kmetijskih zadrug namesto da bi se te s pomočjo teh ustanov utrjevale in širile. Nikakor ne pospešujejo razvoja kmetijskih zadrug visoke denarne globe in dobavljanje bla. ga, ki ga člani zavračajo, ker ne ustreza namenu. Take ne-rednosti morajo izginiti.
Ob zaključku posvetovanja je bilo sprejetih več važnih sklepov, tako med drugimi, da se skličejo vsi člani zadrug in se seznanijo o poteku tega posvetovanja. Da bodo vsi člani zadrug na tekočem o stanju zadruge, je potrebno sklicati občni zbor vsaj vsak drugi mesec enkrat. Sedanji razvoj kmetijskih zadrug splošnega tipa dokazuje, da se v bodoče lahko dosežejo še večji uspehi. Potrebno pa bo ojačiti z dobrimi močmi upravo zadrug. Med zadrugami in člani je treba težiti za tesnejšo povezavo s tem, da se za vsak odsek dela ustanovi svet.
BIRMA:
Ure najboljših znamk, 'verižice in vsakovrstna darila vam nudi po ugodnih cenah
Malalan
OPČINE - Alpinska ul. 81
ADEX- IZLETI
30. VI. in 1. VII. dvodnevni izleti v :
Uuzet
Kevin/
Puli
Opatije
1. VII. enodnevni izlet v:
Pestejne
Vpisovanje od 11. do 16. t. m, pri Adria-Express Ulica Fabio Severo 5-b, tel. 29-243.
Mizarji I Deska smre podjetniki kove, mace-
kmetovalci!
====:=:====: lesov, trame vezane plošče, furnir, parkete in drva ■<v.di najugodneje
IR SI
vialeSoiiiM
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporoča-čarno žalostno vest, da nas je po dolgem trpljenju za vedno zapustila v starosti 47 let naša ljubljena mama in nona
MARIJA PEČAR
Pogreb drage pokoj nice bo danes ob 17.30 iz DrO" pade na bazoviško pokopališče.
Žalujoči mož Anton, otroci-Ruggero, Avrelija, Silvana, Marija, Dorica in Milka, zet PeP1 in ostalo sorodstvo.
Gropada, 10.VI.1951.
POTOVALNI URAD PUTNIK, je 1. junija t. 1. pričel s poslovanjem v Portorožu. Organiziramo izlete, dajemo informacije, prodajamo vozne karte za avtobus in parnike, sprejemamo rezervacije za ho. tele, menjamo valute in devize itd. Uradne ure od 7-13 in od 18-19 ure v bivši pisarni Adria-turist.
ZA DIREKTNO PUTNIKOVO avtobusno linijo Ljubljana-Koper-Portorož-Piran in obratno dobite listke pri Putniku Portorož. Sprejemamo rezervacije. Avtobus vozi vsak dan razen nedelje ob 13. uri iz Pirana s prihodom ob 18.30 uri v Ljubljamo in ob 6.15 uri iz Ljubljane s prihodom ob 11.15 v Piran.
Putnik Portorož
V PRODAJI IMAMO zelo lepe turistične slike glavnih mest in turističnih krajev Jugoslavije. 20 slik v formatu 35x48 cm stane 350 din. Slike so zelo primerne za gostinske obrate, sindikalne domove, šole, pisarne, hotele itd. Pohitite z nakupom, ker je naklada omejena.
Putnik Portorož
iiiiiiiiiiiiiiihiiiiiimiiimiiiiiiiiu11
MALI OGLASI
KUHINJE, SPALNICE, SEce-
JEMNICE dobite po najnlžjin nah v Ul. XX. septembra st Trst._____________________
NPV ŠIVALNI STROJ PROD^'
Naslov na upravi lista, Ul. Frančiška 20.
GREM KRPAT IN LIEA^
dom. Naslov na upravi
MODISTKA izdeluje, moderni^ klobuke po zmernih cenam
Goldoni ll-III.	____
-idn*
MOŠKO PERILO izdeluje PjL, šivilja. Naslov na upravi il ^
IN VESTNA T}PKAp[-
HITRA
CA spi slov na upravi lisi
CA sprejema delo na ' ‘ sta.
dom-
PISALNE, ŠIVALNE IN NE STROJE POPRAVLJAM.
slov na upravi lista.
URE NAJBOLJŠIH ZNAM«
dam. Naslov na upravi «Prodam».	 —
TRGOVSKE ZASTOPNIKE
za prodajo gospodinjskih p.ega metov. Naslov na upravi n*5
lista.	____
iščern®
SPOSOBNO KUHARICO * u
za gostilno. Naslov na uprav šega lista Ul. sv. Frančišk*
VELIKA RAZPRODAJA
SOC. UNIVERSALTECNICA
bo v kratkem zaprla svojo trgovino rta Trgu Plave 3 in razprodaja svoje blago s popustom
do 30 odstotkov
Izkoristite to priložnost za nakuP*
ŠIVALNIH STROJEV, PLETILNIH STROJEV.,
%
elektricnih pralnih strojev,
RADIOAPARATOV, STROJEV ZA ODSTRANJEVANJE PRAHU. STROJEV, ZA ČIŠČENJE PLINSKIH IN ELEKTRIČNIH PECI
UNIVERSALTECNICA - LARG0 PIAVE 3
TVRDKA
IMPOKT-i:XPOKT
TRST, UL. TORREBIANCA 27 - TEL. 2-44-67
posreduje pošiljanje darilnih paketov ameriških rojakov v domovino. Zahtevajte informacije.
KH 2HHhi oorBkl Slovenci Mlm danes kamnale DFS
S TEM GLASUJEMO ZA NARODNOSTNI OBSTOJ SLOVENCEV, ZA DVOJEZN-NOST, ZA UZAKONITEV VSEH PRAVIC, KI NAM JIH JAMČI MIROVNA POGODBA
C-
NUŠ PROGRAM
Za delo v goriškem pokrajinskem si/etu
Demokratična fronta Slovencev v Italiji se je vedno Vztrajno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi borila za enakopravnost Slovencev z Italijani na vseh prodročjih, za dvojezičnost, uzakonitev naših pravic itd. Poleg teh temeljnih Dačel, ki so obrazložena tudi v znani spomenici, ki jo je DFS Poslala predsedstvu vlade v Rimu, pa so kandidati DFS za Volitve v goriš ki pokrajinski svet postavili med svoje programske zahteve tudu še naslednje postavke.
X. V občinah Sovodnje, Steverjan in Doberdob naj bodoča Pokrajinska uprava postavi potrebne vojašnice za finančne stražnike in orožnike, a občinske stavbe, v katerih so sedaj orožniki, naj vrnejo njihovemu prvotnemu namenu.
2. Na sovodenjskem polju naj se regulira struga Soče in bregovi utrdijo, da se preprečijo škodljive poplave.
3. Občinski cesti Gorica — Zagraj in Grojna — Steverjan naj prevzame pokrajinska uprava. Cesti naj uredi tako,
bosta ustrezali vsem potrebam modernega prometa.
4. V vseh večjih krajih je treba ustanoviti potujoče kmetijske šole.
5. Zdravstvena služba, posebno podeželska, naj se izpopolni to opremi z zadostnim osebjem in materialom.
6. Izvesti je treba naprave za namakanje polja v Stam-flrežu in Sovodnjah.
7. Zahtevali bomo pravično in nepristransko postopanje Pri podeljevanju obrtnih dovoljenj in reševanju tozadevnih Pritožb.
8. Zahtevali bomo tudi ustanovitev potrebnih plemenskih Postaj in nabavo plemenske živine po znosnih cenah.
9. Pokrajinska uprava mora poskrbeti na intenzivno po-Sozdovanje, za čuvanje obstoječih gozdov in zatiranje škodijiv-bev; poskrbeti mora tudi za drevesnice sadnega in gozdnega •Irevja.
10. Poskrbeti je treba za javna dela v korist prebivalstva to za pobijanje brezposelnosti.
11. Zahtevali bomo tudi razširitev električne mreže do Ktdnje vasi in pojačanje pogonskega toka.
Za občino Doberdob
Z izbranimi; najboljšimi možmi iz naše občine stopamo »Pet svobodno na volišče. Z zaupanjem bomo s svojimi glasovi 10. junija postavili na čelo občine ljudi, ki so v preteklosti dokazali, da znajo biti kos najtršim nalogam. Zavedamo »e, da bodo vestno gospodarili in pravilno urejevali vse občinske zadeve.
Kandidati na listi DFS, katere ste si sami izbrali, so Postavili naslednji program:
1. Pri vodstvu občine nas bo vodila samo skrb za Snotne in moralne koristi posameznika in skupnosti. Vsi Posli se bodo reševali v duhu stroge nepristranosti ne glede
politično usmerjenost posameznika. Vedno se bomo zavedli, da hitro in točno delo dvakrat zaleže.
St- Takoj bomo uvedli dvojezično poslovanje v vseh bhčinskih zadevah.
3. Skrčili bomo občinske upravne stroške na najnujnejše in skrbeli, da bodo davki v skladu z resnično davčno »možnostjo posameznika.
4. Skrbeli bomo, da se občinske ceste in pota po vseh naseljih dokončno uredijo in popravijo na tak način, da ne bo vedno ponavljajočih se stroškov.
5. Skrbeli bomo, da se napelje električna razsvetljava
V Jamlje, Dol in Poljane.
6. Pazili bomo na vse nedostatke pri našem vodovodu in se z vso skrbjo potrudili pri višjih oblasteh, da se pitna Voda napelje tudi v druga občinska naselja.
7. Treba bo v najkrajšem času postaviti v Jamljah do-»tojno šolsko poslopje, ki bo odgovarjalo številu šoloobveznih otrok in vsem zdravstvenim predpisom.
8. Pohiteli bomo, da dobimo čimprej poštni urad, ki bi moral že davno poslovati.
9 Zahtevali bomo takojšnjo ustanovitev otroškega Vrtca, kateremu naj se odstopi primerna zgradba, ki je nalašč
V ta namen tudi že zgrajena.
10. Rešiti moramo problem stanovanj, ki primanjkujejo Občanom, učiteljem in drugim uradnikom.
11. Posebna pažnja se bo polagala za dvig kulturnega Oživljanja v vasi Zato bo občina skrbela za večerne tečaje, Predavanja in podobno. Posebno skrb bomo posvetili vzgoji Paše delavske in kmečke mladine.
12. Občinska dvorana bo morala sluziti vsem kulturnim Pamenom naše občine ne samor plesnim zabavam.
13. Da bomo vaščanom prihranili stroške medsebojnih tožb, bomo utrdili občinsko razsodišče, ki bo s svojimi na-»veti skušalo urediti zadeve na kraju samem.
14. Pri večjih investicijah in važnih zadevah bomo skli- ^ c*li zbor občanov, kjer bomo upoštevali pametne želje in Nasvete.
Za občino Steverjan
Kapdidati na listi Demokratične fronte Slovencev, ka-tore ste si sami zbrali, so si postavili naslednji program:
1.. Vsi občinski posli se bodo reševali v duhu stroge Nepristranosti ne glede na politično usmerjenost posameznika. Vodila nas bo samo skrb za gmotne in moralne koristi Posameznikov in skupnosti. Nudili bomo tudi podporo kolo-Pom ter najemnikom v njihovi borbi proti krivicam, povsod, kjer bo to potrebno. Vedno se bomo zavedali dejstva, da totro in točno delo dvakrat zaleže. Izločili in pobijali bomo torokr?iizem
2. Uvedli bomo dvojezično poslovanje v vseh občinskih žadevah.
3. Najmanj enkrat na leto, p0 potrebi tudi večkrat, komo sklicali občane na javni zbor, kjer bo občinska uprava Poročala o svojem delu in o načrtih za bodočnost ter obenem Poslušala želje in predloge občanov.
4. Občinska uprava bo skrbela, da dobi v svoje roke Pbčinsko poslopje in tako' pripravi zadostne prostore za ob-“toske urade in za otroške vrtce.
5.Glavne, že obstoječe občinske ceste bomo popravili: tak0 da bodo kar najbolje služi’a svojemu namenu. Posredovali bomo na meiodajnem mestu za obnovitev ceste iz Stovorjana v Jazbin; a S<«*d. a i S 'i 1! Ko"*" tw.a po toožnostl povezana z novo vozno cesto.
6. Posebna skrb bo posvečena občinskim vodnjakom: d® bodo vedno dajali zdravo pitno vodo. Za Jazbine in
dodno je zamišljena gradnja novih vodnjakov. Skrbeli bomo todl j,a t0 da postopoma uredimo čim več dobrih in primerkih napajališč za živino.
7. Občinski upravni stroški bodo skrčeni in omejeni torno na to, kar je najnujnejše. Občinska uprava bo pazila h? skrbela, da bo odmera davkov pravična. Davki morajo
iti v skladu z resnično davčno zmožnostjo posameznika.
8. Posredovali bomo na merodajnih mestih, da se napelje ^toktrlčr.a razsvetljava v vse predele občine ter da se na toimemih točkah, v prvi vrsti na križiščih, postavijo javne
9- Na vidna in splošno dostopna mesta bodo postavljene “otrebne deske za nabijanje javnih razglasov.
!0. Postavili se bodo kažipoti in tudi drugače bom0 skrito da privabimo v občino izletni! e in turiste, t to. Delali bomo na to, da se postavi poštni urad in uvede ^ i za Jazbine vsakodnevno raznašanje pošte. Ravno tako Um° Posredovali, da se obr.nvl telefonska zveza med občino k ostalim svetom.
12. Jazbine morajo dobiti primerno šolsko poslopje.
13. Občinska uprava se bo zanimala za gospodarski napredek v občini, in za zaščito cen kmečkih pridelkov. Posvečala bo svojo skrb prirejanju strokovno-kmetijskih predavan; v slove •sem. Delala t-> na to, c!a dob; občin-.* stali,o plemensko (bikorejsko) postajo. Skrbeia bo za zaščito koristnih ptic. Pospeševala bo zatiranje rastlinskih škodljivcev, itd.
14. Ravno tako bo občinska uprava skrbela za kulturni napredek v občini. Pospeševala bo delovanje društev, prirejala predavanja iz raznih področij znanja, javne nastope in podobno. Vso pažnjo bo posvetila delovanju večerne šole.
15. Občinska uprava bo podpirala občinskega zdravnika, babico in živinozdravnika v prizadevanju za zdravje irj zdravstvene naprave v občini. Otvorila se bo ambulanta z najnujnejšimi zdravili in predmeti za prvo pomoč.
16. Občinska uprava bo pospeševala vsestransko pravno zaščito ljudi in premoženja. Navajala bo občane, da se izogibajo dragih in dolgotrajnih sodnih sporov in da se po možnosti zatekajo k domačim razsodiščem.
17. Posredovali bomo pri pristojnih oblasteh, da se popravijo med vojno požgane hiše.
Skratka: VSE ZA GMOTNI IN MORALNI NAPREDEK OBČINE IN OBČANOV.
Za občino Sov/odnjo
1. Vsi občinski posli se bodo reševali v duhu stroge nepristranosti ne glede na politično usmerjenost posameznika. Vodila nas bo samo skrb za gmotne in moralne koristi posameznika in skupnosti. Vedno se bomo zavedali dejstva, da hitro in točno delo dvakrat zaleže. Izločili in pobijali bomo birokratizem.
2. Uvedli bomo dvoježično poslovanje v vseh občinskih zadevah.
3. Po potrebi, ko bo občina imela važne sklepe, ki se tičejo večjih investicij, se b0 predhodno sklical zbor občanov, katerih želje in nasveti se bodo upoštevali.
4. Občina bo stopila takoj v stik z merodajnimi faktorji in oblastmi, da se napelje tudi na vrh električna razsvetljava.
5. Skrbela bo, da se dokončno uredi glavna cesta in da se bo stalno skrbelo za vzdrževanje stranskih potov po vseh naseljih, ki spadajo v občinsko področje.
6. Posebna skrb se bo posvečala napeljavi vodovoda. Pri višjih oblasteh se bo pokrenila akcija za ureditev pitne vode tudi po drugih vaseh občine.
7. Intervenirali bomo pri višjih oblasteh za regulacijo Soče, ki povzroča pri večjih nalivih škodo na bližnjih travnikih in njivah.
8. Likvidirala se bodo «jusarska» zemljišča.
9. Uredila se bo zaostala trošarina proste cone od leta 1949 dalje.
10. Skrbeli bomo, da se takoj odprejo otroški vrtci v krajih občine, kjer bo zadostno število otrok.
11. Občinski upravni stroški bodo skrčeni in omejeni samo na to, kar je najnujnejše. Občinska uprava bo pazila in skrbela, da bo odmera davkov pravična. Davki morajo biti v skladu z resnično davčno zmožnostjo posameznika.
12. Občinska uprava se bo zanimala za gospodarski napredek v občini. Posvečala bo svojo skrb prirejanju stro-kovno-kmetijskih tečajev in predavanj v slovenščini.
13. Ravno tako bo občinska uprava skrbela za kulturni napredek v občini. Pospeševala bo delovanje društev, predavanja z raznih področij znanja, javne prireditve, nastope in podobno. Vso pažnjo bo posvetil.a delovanju večerne šole.
Zakaj	ne
volili kom inform istov
Dolorosa constatazione
Al censigiiere slaivo rispemdera piu	d eonsig.iere comim-isu
Pustetto, if quade dira quelio che nessun consigUere .ta^ano ha volu to dire (e ci cUspiaoe che il puo-bUco sla sta to cosi hitemperaiHe da unpecUre. quas* al Pustetto d] parlare, anche quaindo d^ceva del.e cose guste): il consignere cotmu* nista č 1’unico infafcti che espl-ic*-tamente abbia invitato gli slavi a non parlare sloveno in Consigiio comunale, perchš dopo trenfarmt da che Gor.zia d annessa al/ItaJla tutti ormai saono Tita^ano, e la laro ostlnazione nei parlare una lin gua che gll altri non ca pisen no, sa-prebbe di r.picca.
TO flZALOSTNO UGOTOVITEV« JE MED DRUGIM NAPISAL POKOJNI FAŠISTIČNI «IL LUNEDI’« 15. NOVEMBRA 1948 POD STIRIKOLONSKIM NASLOVOM:
“II compagno Pustetto difende ntalia“
Z mirovno pogodbo se je italijanska vlada obvezala, da bo spoštovala narodnostne pravice slovenske manjšine v mejah svoje republike. Teda prav v dneh, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo, smo goriški Slovenci doživljali čase, ki so bili enaki najtežjim v fašistični dobi. Skvadristi so nas začeli dejansko napadati, pustošiti naše ustanove, trgovine in stanovanja, čeprav je imela italijanska vlada že 15. septembra v Gorici ha tisoče policistov in-vojakov, ki bi lahko preprečili nasilje italijanskih neofašt-štov nad nezaščiteno slovensko manjšino.
Zaman so bili protesti, zaman delegacije DFS pri predsedniku vlade v Rimu. De Ga-sperijeva Italija je šla svojo pot dalje, omejevala slovenske,
šole, ni spoštovala jezikovnih in ostalih pravic Slovencev, ni kaznovala krivcev, ki so javno zažigali slovenske knjige, metali bombe na slovenske prireditve in ustanove ter napadali posameznike.
In ko je na prvi seji goričkega občinskega sveta svetovalec DFS pok. tov. Andrej Paglavec spregovoril v slovenščini, je vstal kominformistični svetovalec Pustetto ter ga'pozval, naj govori v italijanščini, saj se je v 30 letih lahko naučil italijanski..
Kominformisti so se popolnoma razkrinkali. Z e s samo to izjavo so dokazali, da odobravajo početje neofašistov, ki so nad goričkimi Slovenci zakrivili toliko zločinov. S poniževanjem slovenskega jezika so stopili na stran najhujših itali-
DARIO
DE
jonskih šovinistov, ki so na tako barbarski način po Hitlerjevem vzoru razdejali Ljudsko založbo in zažgali Slovencem tako drage knjige,
In čeprav je član KPI Beltrame v času volilne kampanje za volitve v rimski parlament v popolnoma slovenskih krajih na Goriškem obljubljal Slovencem vso podporo, je po volitvah nar stopil pri predsedstvu vlade proti upravičenim zahtevam Slovencev, ko je delegacija DFS svoje zahteve in proteste predložila vladi.
Kominformizem govori po Pustettu, kominformizem se kaže
— ne v biesedah Beltrama pred volitvami
— temveč v njegovem stališču Po tem, ko je bil tudi z mnogimi slovenskimi glasovi izvoljen v rimski parlament.
Vsakomur izmed nas je jasno: kominformisti nas ne ščitijo in nas tudi ne bodo. Zaman skušajo prido-| biti ljudi z govori izdajalcev slovenskega naroda Markoviča — Zvonka, Gombac-cija, Košute, Mire in drugih. Ti ljudje so se tudi v Trstu že razkrinkali in ne bodo zaslepili goričkih Slovencev. Mi vemo, kje je naše mesto in kdo bo zastavil vse sile, da nas bo ščitil. To je edino Demokratična fronta Slovencev in zanjo bomo dali danes svoj glas.	I
til
M&OM'
r -----
mm
Informacije dobite pri sledečih razdeljevalcih:
Milje skedenj Sv. Sava Bolj u nec Sv. Jakob
Opčine Barkovlje Str. Friuli Prosek Nabrežina S e s 1 j a n Devin Sv. Križ
mu
tifuUia	daiiMo-
Stener Barini Barini Strajn Riosa -
trgovina kuhinjskega pribora Ul. Servola, 67 • Tel. 93054 UL Istria 210 . Tel. 93481
Ul. Istria, 1 . Tel. 94470 in Universaltecnica - UL Istria -Tel. 94465 Malalan - Narodna uL 126 - TeL 21183 Pertot - Barkovlje Boved, 24 - TeL 29909 Godnig - Strada Friuli, 339 Kante - Trgovina z jestvinami Knez - Nabrežina Center - TeL 22523 Legiša Albin - Trgovina z jestvinami Bravin . Trgovina z jestvinami Košuta • Trgovina z jestvinami
Koncesionarka za STO — Bo-nifacio d.d. Trst, Ul. Roma 20 Tel. 5540 - 23693
Ghi&hite
A
15,30. SEPTEMBRA 1951
e d i m i
MEDNARODNI V FLRJ
VELESEJEM
Na letošnjem ZAGREBŠKEM VELESEJMU bo večje število proizvajalcev in izvoznikov razstavljalo veliko izbiro blaga, tako da bodo hkrati lahko sklepali pogodbe z inozemskimi razstavljalci. Tako bo letos na zagrebškem velesejmu večja možnost sklepanja kupčij kakor prejšnja leta. Za lAe potnike bo 70 odstotkov železniškega popusta in 30 odstotkov popusta na letalskih progah, poleg tega dobe brezplačni tranzitni vizum.
Razstavljalci se morajo prijaviti Upravi velesejma v Zagrebu čimprej.
Za reklamne oglase v katalogu zagrebškega velesejma in za naročilo kataloga, obrnite se na OGLASNI ZAVOD HRVATSKE, Zagreb, Trg Republike 5, za vpis v seznam razstavijalcev in blaga pa na Upravo zagrebškega velesejma.
Uprava zagrebškega velesejma Zagreb - Savska cesta 25.
AVTORIZIRANI GEOMETER
prevzema vse posle za katastrska knjiženja zemljišč in načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah UL. MACHIAVELLI 17. III. vrata 7
MIZARSKA DELAVNICA
T
Ul.
R S T Polonio 3
MIHELJ JOŽE
Apip/piim u&ahouhbina fti/sr«V> &ha tlela po nr/atittili cenah
TUONI
Pred tremi meseci — lahko rečemo — se o njej sploh še ni govorilo. Staro poslopje, v katerem je našlo streho že o-sem triletnih razstav, gotovo ni bilo v takem stanju, da bi nenadoma dalo streho novi razstavi. Med vojno so bomibe priletele tudi namj in preden bi bilo uporabno, je bilo potrebno mnogo skrbnih in dragih poprav. Toda Milanci so že taki: lepega dne so sklenili, da se mora odpreti v maju deveta triletna razstava, naj stane, kar hoče. Izročilo teh razstav umetelne obrti, ki so jim zelo pri srcu, in to po pravici, se je moralo znova poživiti. In v malo mesecih so z delom, ki je dobivalo zadnje tedne krčevite oblike, pripravili in odprli občinstvu deveto triletno razstavo.
Ce rečemo, da se je razstava posrečila, povemo s tem zelo malo. Spretnost stavbenika Bal-dessareja, ki je prevzel vod-
stvo vsega dela, je vredna vse pohvale. Njegova naloga ni bila lahka, ker je moral skladno združit* raznovrstne težnje in dati slogovno enotnost najznačilnejšim načinom izražanja stavbarstva, slikarstva in kiparstva. In vendar se mu je posrečilo, da je ustvaril veličasten skupek, k; ima kljub svojemu neizbežnemu elektricizmu neko vodilno črto in obenem prevladlujoči poudarek popolnega modernizma. Ne trdimo, da so bili vsi njegovi sotrud-niki na višini zaupane naloge: velika Cassinarijeva freska o-vaja graje vredno plitkost; skrajno slaboten je neki Cap-pellov kip; neka velika abstraktna kompozicija Taverna-rijeva je brez vsake resnosti ii» mnoge druge stvari so zelo pomanjkljive; vendar tega nikakor ni mogoče trditi o kakem Milamiju, Soldatiju, Cam*-piju in o mnogih drugih.
Kakor običajno so se udeležile «Triennale» tudi nekatere tuje države. Najboljši odseki so francoski, finski in danski. Francija se odlikuje po dobrem okusu; razen tega nam nudi
.J
mm
Stopnišče milatnske galerije s slikarskimi deli Cassinarija
dragoceno vrsto najboljših vre-zovalcev všteyši Arpa, Legera — z veliko in razkošno stensko ploskvijo — Miroja, Picassoja, Beaudina, Braqua in druge. Tem vrezanim umetninami ®e pridružuje vrsta dragocenih knjižnih vezav. Zanimive so tudi preprove Curcatove ;n La-gramgeove. Finska se odlikuje
Veža milanske uTriennale« po načrtu arhitekta Baldessarija
na razstavi zlasti po svojih keramičnih izdelkih, medtem ko so razstavili Danci prekrasne preproge. Tudi švicarski odsek zasluži posegno omembo zaradi izvirne razporedbe:	temna
dvorana s črnimi stenami, posejana z nekaj vodnjaki, kjer1 se vidijo predmeti, ki jih močno razsvetljujejo notranji svetlobni snopi.
V nekaterih dvoranah so razstavljeni osnutki tekmovalcev za peta bronasta vrata milanske stolnice. Komisija za nagrade je dala prednost osnutku Lucijana Minguzzija;. toda najzandmivejši je gotovo osnutek Lucija Fontane, medtem ko nam Messina, Manfrini, Sapo-naro alj Conti n* povedo nič zanimivega, Ce hočemo za Fontano opozoriti še na koga, bi to bil Bellini. Malo zanimiv je keramični odsek, čeprav so v njem zastopani Fontana, Sassu, Me-lotti, Gambone in desetine drugih umetnikov. Afro n. pr. razstavlja kot dober komunist neko versko kompozicijo, ki žigosa resnost njegovih nazorov.
Končno mi mogoče prezreti zgodovinske razstave modernega stavbarstva, ki sega od L 1784, od hiše WurfeL ki jo je zgradil Ledoux, upoštevajoč čisto ceno geometrične oblike, db naših dni, db Gropiusovih neoplastičnih stremljenj im do ruskega prvenstva, ki je 1. 1928 omogočilo Tatlinu, da je postavil svoj spomenik tretji Internacionali, kar bi danes ne bilo več mogoče.
Podali smo kratek pregledi o «Triennal,i», ker ni mogoče govoriti o njej obširneje in kakor bi bilo primemo. To je zelo Važna razstava, ki si jo je treba zelo pazljivo ogledali. Mi lahko samo poudarimo in podčrtamo njend vrednost.
(Prevel A. B.)
PREJELI SMO:
Les. Revija za lesno gospodarstvo. Izdaja Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije. Leto III, št. 4. 1951. Ljubljana.
Vestnik, Glasilo slovenskih železničarjev. Letnik V, št. 9—10. Ljubljana.
Arhiv za pravne i društvene nauke. Organ Udruženja pravnika FNRJ. St. 1. 1951. Beograd.
TRGOVINA
Trst, Ul. G. Vasarl 10
OGLEJTE)
si naše izložbe I
Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške
TREVISANI
04uteu,
Velika izbira za moške. Elegantne in športne čevlje Vam nudi:
# •	v	„	f	cevije	vam nuai:
lu mm Mata! -	.	>7
jan Trg lt*a I Kivi 2
&
I
(Pbt*ieJklfoa»i/© in iniuitcizrt cvnrirtliuh	banita'niih nuphuv
ti*’i Itlepnkhtvi}
DO ZUNANJEGA MINISTRA ZSSR
Višinski si je zagotovil naklonjenost boga nove religije, ker je pravočasno spoznal, da se v Rusiji poraja novo božanstvo - Stalin
Znani amerišfci pisatelj Edgar Sr.o je v ameriškem časopisu «Satneday Evening Post« objavil - članek «Pof Višinskega od menjševika do zunanjega ministra ZSSR« iz katerega posnemamo nekaj zanimivosti iz kariere človeka, ki predstavlja danes v svetu svojo ((revolucionarno« domovino.
Višinski je nekoč dejal o sebi: eJaz sera aete discipliniran«. Xo je povsem, točno. Kombinacija te lastnosti z izredno zvitostjo ir, spodobnostjo manevriranja mu je omogočila, da je prebrodil politične posledice svojih nesrečnih ((napak« mladosti.
«V sovjetski državi ni protislovij med splošnimi in privatnimi interesi» je dejal Višinski. Težko je mogoče verjeti, da bi se povprečni proletarec s tem strinjal. Materialne prednosti. k!i jan omogoča naziv «doktor Višinski« so izzvale zavist tisočev boljševikcv. ki sto-lujejo na nižjih stopnicah birokracije, kjer se plača giblje med 600 in 1200 rublji na mesec. Kontrast pa bo še jasnejši če te plače vzporedimo z mesečno plačo zunanjega ministra, ki znaša 12.000 rubljev, kar pomeni po uradnem kurzu 3000 dolarjev. Kot član Akademije znanosti prejema Višinski mesečne honorarje v višini 25.000 rubljev ali 6000 dolarjev. K temu je treba dodati še nagrade in dnevnice, ki jih prejema kot član Vrhovnega sovjeta in vlade ter dohodke avtorskega prava za vrsto knjig. Njegovi skupni letni dohodki se gibljejo nad pol milijona rubljev ali teoretično okrog 125.000 dolarjev. Razen tega pa mora računati še na Stalinsko nagrado, ki vrže lahko od 50.000 do 200.000 rubljev. S takimi dohod, ki se lahko v Rusiji lepo živi kljub poklonom Partiji in njenim ustanovam. Se važnejše pa so privilegije visokih državnih funkcionarjev, ki jih je v denarni vrednosti težko izračunati. Doktor in gospa Višinski sta na pr. med vojno prejemala izbrano blago iz magazinov za politične voditelje in generale. Navadni Rusi takih artiklov sploh niso mogli kupovati. Kot vodilni birokrat, ima Višinski na reki Moskvi lastno vilo, v prestolnici sami pa živi v razsežnem stanovanju pod varstvom NKVD. Noč in dan ima na razpolago limuzino in šoferja, pravico pa ima tudi do jahte. Teoretično si lahko prav tako vilo, stanovanje avto. šoferja itd., nabavi" tudli Ivan Ivanovič za astronomsko vsoto denarja, toda Ivan Ivanovič naravno take vsote še nikoli niti videl ni. Višinskemu pa jč dala vse to država za malenkostno ceno ali celo brezplačno.
Toliko o sedanjem položaju dr. Višinskega. Vedieti pa je treba, da pot do njega ni fcila posebno enotftavna niti za tako ambicioznega človeka kot je Višinski, ki si pri svojih 67 letih prav tako strastno želi novih odlikovanj, kot si je nekoč pri 26 letih želel uveljaviti se kot advokat. Po vseh pravilih revolucije bi moral biti Višinski obsojen na dosmrtno robijo, če ne tudi na pregnanstvo v Sibirijo. Rojen ie bil v buržoazni družini, ki se je rada hvalila s svojimi zvezami s poljsko aristokracijo in vzgojen za državnega uradnika. S 17. leti so ga starši poslali v Kiew k carističnim pedagogom. Višinski je edini minister v sev jetski zgodovini, ki nosi pravniško diplomo iz dobe carizma. On je tudi ediini bivši menjše-vik, k.i je dosegel tako velik položaj, odkar je Lenin napo vedal vojno socialdemokratom. Končno je dr. Višinski dosegel položaj ministra. Toda pri tem je moral često razmišljati in računati, koliko prej bi lahko dosegel ta položaj če bi 1. 1917 osvojili oblast socialdemokrati. ki jih je on podpiral proti komunistom- V socialdemokratsko stranko je vstopil 1. 1901 in je bil kot menjševik voditelj Sovjeta v Bakuju za časa neuspele revolucije 1. 1905. Takrat je bil obtožen sabotaže in obsojen od ca.ristion.ih oblasti na eno leto zapora. Ko je kasneje postal vrhovni državni tožilec je Višinski za podobne prestopke pošiljal svoje stare tovariše v smrt.
Po tej kazni se je vrnil na univerzo. Doktoriral je na pravni fakulteti z odliko. Leta 1913 je začel v Bakuju z odivo-katsko praikeo, toda ambicija ga je kmalu privedla v prestolnico. L. 1915 je postal mlajši svetnik na okrožnem sodišču v Moskvi. Takoj po padcu carizma, v času začasne vlade, ki jo je podpiral proti oktobrski revoluciji, je Višinski odšel v Petrograd m postal član mestnega sveta, V upanju, da bodo protiboljševiki vendarle zmagali, se je držal socialdemokratov vse do 1. 1920, ko je bi-la njih stranka prepovedana. Tedaj se je javno odrekel socialdemokratom in izrazil svoje kr . anje. Leto pozneje je bil sprejet v komunistično partijo. Ker je imel Višinski že 37 let ko se je osvobodil svojih «desničarsko . oportunističnih« pogledov, je opravičena predpostavka, da se to prebujenje pri njem ni pojavilo kot rezultat nenadne ((intelektualne zrelosti.«	,
In vendar je prav ta človek odigral tragično vlogo v zgodo vini ruskega komunizma. Po ironiji usode jfc prav on postal orodje, ki je dajalo legalna iz-gled smrtnim obsodbam skoraj vseh starih boljševikov. ki so bili r.a poti Stalinu.
Njegov prvi položaj v komisariatu za prehrano je bil skromen. toda njegova bistrost ni dolgo ostala neopažena. Leta 1925 je postal mestni javni tožilec. Isto leto je postal oblačni javni tožilec ruske federativne republike, istočasno pa je bil imenovan tudi za profesorja na pravni fakulteti moskovske
univerze. Pot- je bila tako odprta.
V začetku je sicer kazalo, da v boljševiški Rusiji ni bodočnosti za strokovnjake teorije in prakse buržoaznega kazenskega prava. Po letu 1920 so se v Rusiji začeli dogodki razvijati v nasprotno smer. Ogromno razviti državni demokraciji, ki se je naslanjala na politično policijo, so bili potrebni novi represivni zakoni. Višinski je vestno in hitro znal vložiti svoje strokovno znanje v službo oblasti v teh nevih pogojih. V začetku tridesetih lej, je odmrla tudi sama teorija o odmiranju. Spretnost in izkušenost Višinskega sta se pokazali želo koristni pri dokazovanju upravičenosti vračanja na konvencionalno potrebo policije za čuvanje ((obstoječega režima«.
Ta spretni politični karierist je postal slaven po vsej zemlji 1. 1926, ko je bil postavljen za predsednika na Satir.-skem procesu ko je sodil pedeseto-rici inženirjev, obtoženih zaradi sabotaže. Grobi vzdevki, ki jih je takrat uporabil Višinski, kot na pr-: stekel, pes, smrdljivi izdajalec, krvoločna svinja itd. so izzvali gnus pri samih njegovih zmernejših kolegih, toda z višjega mesta so bili pozdravljeni z navdušenjem. Sedem let pozneje se je obnesel kot državni tožilec v Metro-vikers aferi. Na tem .procesu je doživel triumf, ko je v osem urnem govoru obtoževal obtožence in priče. L. 1934 je bil Višinski imenovan za preiskovalnega sodnika v zvezi z umorom Sergeja Kirova, segretar-ja leningrajske partijske organizacije. O rezultatih tega poizvedovanja je Višinski referi-ral direktno Stalinu, toda o tem ni bij objavljen uradni komunike. Razen dejstva, da je bil popularni Kirpv edini močni Stalinov tekmec, so obstajale še druge okolnosti. ki so v mnogih Rusih vzbudile sum, da le bil v ta umor zapleten sam Stalin.
Po Stalinovi direktivi je tako Višinski postal vrhovni javni tožilec v času velikih procesov v letih 1936 do 1938. Kot je znano, so bili v onemi času izkoreninjeni začetki vsake kritike, ki ni bila diktirana od zgoraj, vsake opozicije proti Partiji. To je bil konec notranje partijske demokracije in zmaga principa, partijske hierarhije, Politbiroja ki mu je stal na čelu vsemogočni, nezmotljivi ^pdja. Lista ljudi, ki jih je Višinski takrat poslal v smrt zveni kot častna lista oktobrske revolucije. .Mnogi od teh so bili člani centralnega komiteja ali bivši komisarji na pr. Rikov. Karr.en.jev, Zinovjtv, Smirnov, Mračkovski, Bakajev, Pjatakov, Sestov. Sereberjakov, Buharin. Sokolnikov, Kerastin-ski, itd. V provincah so mestni državni tožilci ((reševali« uso-
do manj poznanih ljudi. Tisoči in tisoči so bili postreljeni ali izgnani v Sibirijo. Čistka je zajela nad milijon članov partije. Med temi je bil tudi E. B. Pa-sukanis. ki je bil smatran za najboljšega sovjetskega pravnika v času, ko se je Višinski začel pri njena učiti.
Za to svoje delo je bil Višinski nagrajen z ((Rdečo zastavo dela«, pošta] je član Vrhovnega sovjeta, član Centralnega ko miteja partije, član uredništva magazina »Sovjetska država in pravo«, dobil je 'Stalinovo nagrado 200 tisoč rubljev in donosni položaj direktorja pravnega instituta Akademije znanosti.
L. 1936 je bjl skupno z znanim komunistom Jegorovim, Jerhovtrn, Uborovičem in Jatei-rom. imenovan v odbor za sprejetje stalinske ustave. Sam Višinski je pozneje pomagal pri obtoženju teh štirih za ((fašiste« in ((izdajalce«. Do danes ni podatkov o tem če je to odkritje spremenilo njegovo lastno mišljenje o «veledelu», ki se imenuje «najderaokratičnej-ša ustava na svetu«. V tem obdobju je Višinski bil verni pomočnik, člana Politbiroja in šefa NKVD. ki je bil l. 1938 sam obtožen najbolj gnusnih zloči-
nov. Kp je Jagoda skušal umak niti svoje prvotno priznanje, ga je Višinski kmalu potolkel. Jagodia je bil proglašen za krivega in ustreljen.
L. 1939 je Molotov postavil Višinskega za pomočnika ministra zunanjih zadev. To se je zgodilo še prav v času, da je lahko Višinski prisostvoval pogajanjem. z Ribentropom, ki so dovedla da nacistično-sovjetske-ga pakta. Prav Višinski je takrat v Vrhovnem sovjetu predložil resolucijo o aneksiji Poljske in Ukrajine po skupni ru-sko-nemški okupaciji 'Poljske.
L. 1940 je postal namestnik zunanjega ministra. Po nacistični invaziji jn z bližajočo se nevarnostjo Za Kremelj, je zvezda Višinskega začela ugašati. Edina visoka funkcionarja, ki sta govorila angleško — Majski in Litvin-ov — sta bila poslana na pogajanja z Angloameri-kartei. (Takrat se je Višinski začel učiti angleščine). Ze leta 1944 sta bila Majski in Litvi-nov odstranjena, Višinski pa je postal glavni tolmač Molotove politikp v Evropi. Prisostvoval je konferencam na Jalti in v Potsdamu.. Po Molotovu je postal zunanji minister.
Tako ga je njegova praksa v prejšnjih službah osposobila za vlogo ruskega diplomata, za katerega je ves svet razdeljen v dva razreda: v one. ki poslujejo nezmotljivo voljo stalinskega zakona in v one neprija-tel.ie človeštva, kj se mu pro-tivijo.
Koncert za Kulturni dom
$
5. t. m. je v Avditoriju nastopil priznani Komorni zbor iz Trsta pod vodstvom skladatelja in dirigenta tov. Ubalda Vrabca v korist Kulturnega doma. Koncert je nad vse lepo uspel tako glede na kvaliteto kot glede na obisk. V imenu Odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu se je zboru in dirigentu zahvalil tov. dr. Angel Kukanja. Šopek cvetja, ki ga je poklonil zboru in dirigentu, pa naj bo izraz zahvale za lepo gesto, ki naj bi jo čim pogosteje posnemali tudi drugi slovenski pevski zbori.
Za zgraditev Kulturnega doma v Trstu so prispevali:
Seznam štev. 11.
Nada Mrakovčič 1000, Bogo Samsa 500, Rado Cilenšek 1000, Milan Bolčič 1000, Anka Zlatič 5000, Vojko Sancin. 8000, Družina Gregorič 20.000, Ferdo Antončič 4000, Maks Grgič 5000, Družina Gruden
15.000, Družina Petrič 10.000, Josip Slama 12.000, Marija Klun. 10.000, Anton Godina
15.000, Simeon Turk 5000, M. S. 10.000, Mario Suša 5000, Emil Vrtovec 5000, Anton Kovačič 10.000, Srečko Potokar 5000, Silvana Košuta 8000, Angela Višnjevec 5000, Marija Golob 8000, Vojo Segulin.
10.000, Milka Jerič 15.000, Tin-ca Ban. 10.000, Stanislav Bole 1000, Breda Kraigher 1000, Katarina Suša 500, Ivanka Zadnik 500, Zorka Zlobec 500, Albin Puntar 500, Marija Daneu 500, Oda Antonac 500, Josipina Ivančič 1000, prof. Rudolf Benulič 500, Božena Simonič 1000, Minka Pahor 1000, Stanko Lupine 1000, Josip Kovač 1000, Jože Cucek 1000, Silvana Malalan. 2000, Anica Krai j 1000, O.' S. 500, Ana Gombač 1000, Ana Udovič 500, Marija Pavlica 1000, Ljudevit Tavčar 1000, Albin Bubnič 500, Sergio Cernivez 500, Milan. Husu 1000, Emil Legiša - Vižovlje 1000, Srečko Colja - Nabrežina 1000, Leo Pečar 1000, Anton Ukmar 1000, Miro Žerjal - Boljunec 2000, Rožica Počkar 1000, Vir-gilio Martelanc 650. Nagrado za prodajo značk 1. maja odstopajo za Kulturni dom: Tončka Colja 3000, Valerija Sila 2000 in Alma Zalašček 1000; Družina Perko 1000, Ivan in Ivanka Zega 1100, Cvetka Pavlovič 1000. Ivanka Lisjak 500, Jože Vrčon. 200, Franc Slama 1000, Alojz Mezgec 200, Ivan Gabrovec 1000, Franc Biza.j 3Q0, Mario Kozman 200. Ivah Kralj. 300, Romano Cucchini 300, Dominik Sirotič 500, Andrej Udovič 1000, Vladimir Luxa 1000, Karel Furlan. 1000, Mihael Kaluža 300, Avgust Peric 200,
Karel Križman 200, Franc Seleš 100, Ivanka Foscbi 200, Kati Kofol 100. Družina Cio-chi 200, iz Italije: Stanislao Švara (Milano) 5000.
Skupaj	L. 254.550
prejšnji znesek » 1,712.350
Skupno L. 1.966.900 POPRAVEK
V seznamu štev. 7 smo pomotoma objavili, da je Juri-ševič Josip podaril 500 lir, medtem ko je v resnici, to vsoto daroval Jursinovič Josip-.
ŠE EN ZALET, PA BOMO ZBRALI
2,000.000
za nas Kulturn
Slovenec iz Italije
Le teh nekoliko besed je napisal na hrbet denarne nakaznice rojak Stanislav Švara iz Milana, toda prav iz njihove skromnosti izžareva navdušenje za čimprejšnjo uresničitev naloge, ki si jo je zastavil Odbor za zgraditev
‘7COO— "z-o.
* 'pt
aU ia’*&- //
z alkoholnimi pijačami v Brežicah 5.000 din; Tovarna usnja v Šoštanju 69.044 din.
Na občnem, zboru Zveze splošnih kmetijskih zadrug goriškega okraja, ki je bil- v soboto v St. Petru prj Gorici, so delegati sklenili, da zveza odvede od dobička svojega trgovskega podjetja 100 tisoč dinarjev za Kulturni dom v Trstu.
Sindikalne podružnice
Elektrodelavnica želez. del. in nameščencev, podr. Ljubljana 1.175 din; okrajna pošta Novo mesto 2.200 din; Okraj, ni ljudski odbor v Gorici 13 tisoč 400 din; 15 sind. članov
Kulturnega doma v Trstu. Rojaku Svari se za njegov prispevek najlepše zahvaljujemo v prepričanju, da bo znal za našo akcijo navdušiti še druge Slovence, ki žive raztreseni po Milanu.
Svobodna domovina
za naš Kulturni dom
Vojaški vojni invalidi
Med posebno aktivnimi pri zbiranju sredstev za slovenski Kulturni dom v Trstu j'e Zveza vojaških vojnih invalidov Slovenije. Ta organizacija je doslej zbrala prispevkov oz. obvez v naslednjih količinah: v okraju Sežana so se invalidi obvezali prispevati 30 m3 lesa, zbrali pa so že nad 20.000 din; v Postojni so se obvezali za 90 'm* lesa, zbrali pa so jih že 16 m3 in 6.000 din; okolica Ljubljane je od obveze 110 m3 lesa zbrala že 85 m3; invalidi rudarskega središča Trbovlje' so se obvezali za 13 m3 lesa, zbrali pa 5.000 din; v Kranju so zbrali 20.000 din, v Krškem 7.000 din, v Novi Gorici 32.000 din, v Mariboru -okolici pa so zbrali 50 m3 lesa. Obveze za zbiranje lesa in denarja pa so sprejeli še v Slovenjgradcu (30 m3 lesa in 50.000 din). Novem mestu (60 m3 lesa), Grosuplju (60 m3 lesa), Celju (90 kub. m lesa), Črnomlju (30 m3 lesa), Ljutomeru (15.000 din), Trebnjem (30 m3 lesa), Mariboru (100.000 din).
Skupno je tako organizaci-
ja Vojaških vojnih invalidov Slovenije sprejela doslej obveze za 696 m3 lesa in 225.954 din prostovoljnih prispevkov za Slovenski Kulturni dom v Trstu. Od tega pa jfc' že zbrala 151 m3 lesa in 90.955 din.
Delovni kolektivi in podjetja
Prvi so se na poziv Odbora za pomoč pri gradnji slovenskega Kulturnega doma v Trstu, ki je bil ustanovljen v Ljubljani, odzvali delovni ko-lektivi širom po Sloveniji in tako potrdili, da so prav delovni ljudje tisti, ki jim je’ skrb za narodne koristi najbližja. Dosedanje spiske prispevkov delovnih kolektivov spopolnjujemo z vrsto novih:
Kartonažna tovarna v Ljubljani 50.000 din; Elektrogori-ca. direkcija. Kanal ob Soči
15.000 din; Tovarna barv in lakov v Medvodah 20.000 din; Slovenski knjižni zavod v Ljubljani 10.000 din; Mestno tesarstvo v Ljubljani -20.000 din; izločena sredstva ((NAME« v Ljubljani, Wolfova ul.
25.000 din: Tovarna perila v Celju 5.000 din; Republiško podjčtje za odkup in promet
Slovenci!
Kakor vsi veste, bo prihodnjo nedeljo na stadionu »Prvi maj« Dan narodnih noš in plesov. Za umetniški užitek jamčijo plesalci državnega ansambla narodnih plesov iz Zagreba, dalje že poznani plesni mojstri Društva »Tone Tomšič« iz Ljubljane ter domači folkloristi pod vodstvom požrtvovalne tov. Olge Gor-jupove. Za vsa ostala ugodja gledalcev, pa bo tokrat za izjemo skrbel Odbor za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu, ki bo v svojih kioskih nudil lačnim in žejnim okrepčila vsake vrste. Cisti dobiček vseh kioskov je namenjen skladu za zgraditev Kulturnega doma. Da bo ta dobiček čim večji, bo skupina zavednih Slovenk v prihodnjih dneh nabirala prostovoljne prispevke v blagu ali v gotovini med slovenskimi trgovci, gostilničarji, peki itd. Vse one, do katerih se bodo nabiralke obrnile, prosimo, da jih sprejmejo z zavestjo, da bo njihov prispevek pripomogel k hitrejši zgraditvi Kulturnega doma.
OBIŠČITE ta velik dan slovenske kulture in podprite akcijo za Kulturni dom! Odbor ima na razpolago še nekaj nabiralnih pol, ki jih lahko morebitni prostovoljni nabiralci dobe v Ul. Ruggero Manna 29, II.
Mladinsk. okrevališča Gozd-Maituljk 1.200 din; sindikat del. in uslužb. trg. podj., .podružnica št. 2, Slovenjgradec 7.072 din; PTT, uslužbenci R'e-publ. odbora za Slovenijo 10 tisoč dih; trg. podjetja, podružnica št. 1 v Sežani 10.000 din; sind. podr. št. 8 komu-nalcev podj. «Snaga» v Ljubljani 1.000 din; kolektiv Direkcije železnic v Ljubljani 20.000 din; JD2 - sekcija za progovne naprave v Šiški 6 tisoč 620 din; tehnična vozovna služba izpostave Maribor
1.675 din; Svet vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo lj. oblasti 600 din; «Tribuna» v Ljubljani 615 din; nadzorni-štvo proge na Jesenicah 6.000 din; Železniški tehnikum v Ljubljani 1.130 din; ((Sloveni-' ja-vino» v Ljubljani 3.840 din; Komunalna banka v Ljubljani 741 din; Glavna direkcija avtodelavnice v Ljubljani 1.000 din; kovinarji elektrarne v Velenju 6.000 din; MLO Ljubljane 22.360 din; «Rdeča zvezda« v Solkanu 960 din; Glavna direkcija ind. servisa v Ljubljani 1.740 din; Ministrstvo za delo 3.000 din; Ministrstvo za prosveta 9.060 din; sind. podr. Medic, visoke šole 43.000 din; sklad za samostojno razpolaganje (brez označbe naslova) 50.000 din. Razne organizacije, društva
Hrvalski dramski umetniki
Toda zanimanja svobodne domovine za naš Kulturni dom s tem za danes še nismo izčrpali. Pred časom smo že objavili, da je v korist našega Kulturnega doma sklenila prispevati tudi Zveza dramskih umetnikov Jugoslavije, sedaj pa piše beograjska «Borba» v svoji zagrebški izdaji, da je začelo s široko akcijo za zbiranje sredstev v korist našega Doma ((Društvo dramskih umetnikov« NR Hr-vatske. Na čelu te akcije je odbor, katerega člani So številni najvidnejši hrVatski kulturni in javni delavci in javni delavci z ministrom vlade NR Hrvatske Milošem Zankom na čelu. V okviru te akcije, ki je povezana z 10. obletnico ljudske vstaje, bodo številne kulturno-umetni-ške ustanove v Zagrebu in drugod priredile vrsto predstav v korist našega Doma. Tako bo n. pr. «Hrvatsko narodno kazalište« v Zagrebu dalo v ta namen predstavo Verdijeve’ opere ((Ples v maskah in Mesaričevo komedijo ((Gosposko d’ete».
Katoliški duhovniki za Kulturni dom
6. t. m. so v Novem mestu zborovali katoliški duhovniki, člani dolenjske podružnice Ciriil-Metodovega društva. Po rednem delu svojega zasedanja so se pogovorili tudi o pomoči tržaškim 1 Slovencem za zgraditev Kulturnega doma v Trstu. Sklenili so posnemati duhovnike — člane društva iz trebanjskega okraja, ki so na okrajni konferenci v Trebnjem sklenili, da bo prispeval vsak po 1000 din za- naš Kulturni dom.
(Po «Ljudski pravici«)
— «-
ANGLEŽI ODKRIJEJO RUSIJO
SKORAJ 100 LET PO ODKRITJU AMERIKE
Zanimivi zgodovinski zapiski o iskanju severne
poti med Evropo in Kitajsko oz. Indijo
Se pred 1. 1500 je stari svet odkril novega; Spanci in Portugalci so prišli v Centralno A-meriko, okoli Afrike v Indijo in celo skozi Magellanesovo cesto okoli sveta. Za nove dežele so si prišli kmalu v Jase, tako dh je moral posredovati sam papež Aleksander VI, in dol o čiti, db kje segajo ((interesne sfere« enih in. drugih.
Tudi drugi narodi niso hoteli zaostati, zato so iskali še neznano zemljo, da bi jo zasedli. Med temi so bili predvsem Angleži, ki so stikali po novih potih, da bi prišli čimprej v Indijo in na Kitajsko, prepričani, db bodo mimogrede trčili na nove kraje.
Tako je Sebaisttian Cabat jadral v sevemo-za.padn i smeri, da bi tam prišel na Kitajsko, todh zadel je na otok Novo Funlandijo (New Foundiland). Kasneje je iskal novo pot v Ir.dlijo v južnozapadni smeri in je odkril Rio ‘de La Plata, Se
najbolj ga je zanimalo, kaj bo odkril, čt bo plul ob severni obali Evrope in če je res, da je od! izliva Dvine mogoče priti po morju na Kitajsko. Pri tem so zanimale Angleže v pri vrsti kože hermelinov, soboljev, bobrov, pa tudi indijski poper in dišave.
Pomorski in trgovski krogi ’ v Bristoiu so zato z veseljem sprejeli Catootov načrt in 1. 1553 so opremili tri ladje, na katere se je vkrcalo 97 mornarjev in U trgovcev; ekspedicijo je vodil Hugo WHloughby, k.i pa ni imeil pomorskih izkušenj, potrebnih za na pot v neznane polarne kraje. Čeprav so odpluli že 23 maja iz Harvicha so pripluli šele polovico avgusta na otoke Lofote ob norveški obali. V dosti krajšem času je prispel že pred’ 70 leti Kolumb čez ves tbcean v Srednjo Ameriko!
Od Lofotov dalje so Angleži jadrali kar na slepo; v viharju
so zgubile ladje medi seboj, zive-zo in se niso nikdar več sešlc Sedem dni je kapitan druge ladje Richard Chancellor čakal zaman na združitev, nakar se je po velikih nezgodah vsidral v Holmogoriju, južno odi Arhangelska. Laponski lovci so kasneje povedali, da sta ostali
cj.0	angleško ((East India Železna Jugorska vrata ter na.
..	ji.___i,u	/Jol	ionu	čik*	rtaimrpi rti in ti
.
% t to
t
iSlEBPl ;:A.
KRVNIKOV SIN - MISIJONAR.
T0 je sin Hitlerju zvestega »gauleiterjaii Martina Bormanna, ki je 1. 1945 ob vdoru Rusov v Berlin zginil iz bunkerja v kanclerski palači in o katerem so govorili, da so ga videli v Južni Ameriki, Španiji in celo v Rusiji. — 21-letni Adolf Bormann živi že od 1. 1949 v misijonarskem samostanu. Po končanem študiju želi iti kot misijonar na Daljni vzhod ali v Južni Pacifik.
dve ladji pristali ob laponski obali in čeprav je bilo komaj v septembru so se poveljniki odločili. da bodo ondli prezimili. Posledice so 'bile usodne: pošla jim. je hrana, nastopil je skorbut in spomladi so jih domačini našli vse mrtve; Wiilloughby je št sedel v šotoru, držal v roki pero in pisal — zmrznjen seveda — ladijsko poročilo.
Chancellorja so medtem v Holmogoriju siprejelii gostoljubno in kurirji, ki so obvestili o dhgodku Moskvo, so prinesli tudi {»vetje, naj spremijo goste db carja. Ivan Grozni je bil db. volj lokav, da je vedel, da se kljub nagovarjanju moskovskih trgovcev ne sme odločiti, da. bi zvezi hanzeafcslkih mest prepovedal trgovanje v Rusiji, čeprav je Hansa onemogočala, da bi prodrla Rusija vsaj na Baltik. Kot nalašč so prišli k carju sedaj pri ((drugih vratih« Angleži, konkurenti Hanse in direktni odjemalci.
Car; je sprejel Angleže v «zlati dvorani« in k svečani pojedini, pri kateri so jedli in pili iz zlatih posod, je bilo povabljenih nad 100 bojarov. Streglo je 150 točajev, ki so se med pojediino trikrat preoblekli. Obleke bojarov in strežajev so st lesketale cd zlata. Tako je Chancellor poročal v Londonu o sijaju, ki po njegovem mnenju ne najde primere drugod po svetu.
Ivan Grozni je napisal pismo za angleškega kralja, ki pa je umrl ravno med povratkom Chancellorja domov, tako da je ta izročil pismo kraljici Mariji. Chancellorja so slavili po vse; Angliji kot največjega odkri-tel ja no Ve dežele in podobnih časti je bil deležen tudi Cabot. Londončani so bili ponosni, da so tudi oni «odkrili novo zemljo«, in ne samo Spanci, Portugalci in Holandci. Takoj so ustanovili trgovsko družbo «Moskovy comipany», ki je postala kasneje vzorec za holandi-
compamy». Nova dlružba je organizirala kasneje še diruge ekspedicije ob ruski severni obali.
Takoj naslednje leto se je v Holmogoriju zopet pokazal Chancellor, sedlaj kar s štirimi ladjami, natovorjenimi s suk-nom in sladkorjem. Toda pravi
raizlog Chancellorjevega priho.
da je bil ta. kako odkriti pot ne v Kitajsko, ampak v prvi vrsti v Mangazejo; tudi Angleži sp hoteli trgovati brez posredovalcev. kar je pomenilo, trgovati s krznom neposredno za U ralom v Sibiriji. V resnici je poveljnik ene odi štirih ladij, kapitan Borough, p.o podatkih, prejetih od prekupčevalcev ki so pripeljali krzno iz zaledja reke Dvine. odiptul iz Holmogo-rija proti vzhodu in prispel "a Novajo Zemljo in r.a Vajgak. Bila je prevelika megla, divjali so viharji, mraz in ledene gore mu niso dbivoliiJe, dia bi preplul
daljevai pot še naprej proti vzhodu.
Chancellor se je vrnil v London s polnimi ladjami in trgovinsko pogodbo v žepu, na krovu pa je imel celo carjevega odposlanca. Pogodba ie veljala toliko, če ne še več, kot d.a je odkril pot na Kitajsko, kajti Angleži so dobili s pogodbo pravico do trgovanja po vseh ruskih mestih in pokrajinah, pri čemer so bili oproščeni pla- j takoj
čila vseh pristojbin in davkov Ivan Grozni jim je dal še druge prednosti, edino trgovskega monopola za trgovanje v Rusiji jim ni mogel dati; car se je zavedal, da bodlo za Angleži pripluli v Holmogori nadaljnji tekmeci, nakar bo z Angleži lahko govoril drugače. • Toda Chancellor to pot ni imej sreče: na povratku mu je vihar razbil ladje, utonil je, rešili so se lč nekateri, med' njimi carjev odposlanec s pismom in
seznamom daril za kraljico. Darove. ki jih je morje naplavilo na škotsko obalo, pa so domačini odnesli.
Od tedaj dalje so pričele redne neposredne trgovske zveze med Anglijo ir.' Rusijo in sicer samo pio severni poti skozi Belo morje.
Angleži .so zgradili v Hulmo-goriju kmalu nato veliko pristanišče in skladišče. Carju Ivanu pa je uspelo, da je vedno bolj stiskal Hanso, ki je gospodovala nemoten0, v Baltiku, kakor tudi da je izpodrinil mono-polsfci značaj trgovine Novgoroda.
Zares, kakor je predvideval Ivan Grozni, za Angleži so po isti poti kljub vsem, težavam prišli Holandci; ob izlivu Dvine je 1. 1565 pristala prva nizozemska ladja. Med posadko šo bili zopet trgovci in zlasti Oliver Brunej iz Bruslja, M je organiziral holandsko
trgovsko družbo. V Amsterdamu 30 pričeli raziskovati severne pokrajine, dokler ni Viljem Barents mnogo kasneje preiskal obsežnega sveta, ki leži med Murmanskom, Novajo zemljo in Spiitzbergi, kar imenujemo dames Barentsovo morje.
Pomnimo: skoraj 100 let po odkritju Amerike so An.g-leži odkrili kratko pot mimo norveške obale dlo Arhangelska in s tem onemogočili Hansi trgovski monopol z Rusijo!
ČASTNI DOKTORJI
Ameriški visoki komisar v Nemčiji Mc Cloy, predsednik 1V padne Nemčije Th. Heuss in kancler K. Adenauer so bili Pr<r movirani za častne doktorje ameriške univerze v Maryland9' Istočasno sta častni doktorski naslov prejela dva nemška ph*' fesorja rektor berlinske univerze H. Kress in rektor bonnsK* univerze E. Friesenhahn. Ceremonija je bila na univ. v Boni"1
Stara tekma dveh strank
Kdor pozna notranje politične razmere v Avstriji že od ustanovitve republike 1. 1918-19, ta se til začudil nad tesno zmago socialistov, kakor se ne bi bil začudil nad morebitno tesno zmaga ljudske stranke ali demokristjanov. Borba za samo nekaj tisoč glasov ali nekaj poslanskih mandatov traja že od konca stare avstrijske monarhije.
Toda krščanski socialci so kmalu krenili s poti; že 1. 1920 po prvih volitvah v parlament so se zvezali z velikonemškimi nacionalisti. Glavno navskrižje pa je nastalo od tedaj, ko so se začeli naslanjati na Italijo.
Voditelj avstrijske ljudske stranke mons. Seipel se je že 1. 1922 zavzemal za carinsko zvezo z Italijo, čeprav je prišel tukaj malo prej na krmilo fašizem. L. 1929 je Seipel zopet naglasil, da je treba «obnoviti prisrčne odnošaje z Italijo«. Po Seiplovi smrti je šlo vedno bolj navzdol. Njegov naslednik Dollfuss je podpiral zunanjo politiko fašistične Italije v takšni meri, da se je po nalogu Mussolinija odločil, da bo strl socialiste z orožjem in vislicami, samo da se jih znebi v političnem javnem življenju. Dollfussa niso tedaj od tega koraka odvračala ((krščanska načela«, niti ni predvideval, da bo z,odstranitvi jo so-
K AVSTRIJSKIM	PREDSEDN
cialistov zgubil najmočnejšo oporo v borbi proti vedno bolj nasilno nastopajočim hitlerjevcem v državi sami in v rajhu. Pri tem je padel od istega orožja, ki ga je uporabil proti socialistom. Za njim je Sehuschnigg Avstrijo samo še pokopal.
Pri zadnjih predsedniških volitvah sta si stala nasproti stara nasprotnika, socialisti in krščanski socialci, vendar dva partnerja, ki sta hočeš nočeš dolžna, da se sporazumeta. Zaradi njunih enakih sil so pri teh volitvah odločali #neodvisni», imenovani hitlerjev-ci in komunisti. Demokristjani so zato koketirali s skrajnimi desničarji samo da bi pridobili njihove glasove. ((Neodvisni« se niso mogli odločiti, ali naj bi postali liberalna, demokratična, veliko-nemška ali nacionalna socialistič-na-hitlerjevska stranka. Glavno strankino vodstvo je dalo svojim članom volilno svobodo, nasprotno se Je vodstvo na Dunaju izreklo za to, naj ondotnih 190 tisoč pristašev odda bele ali neveljavne glasovnice. Na Solnogra-škem pa je njihov tamkajšnji vo-
ditelj objavil v listu «Die Pres-se» članek z naslovom «Jaz bom volil Gleissherja«, to pomeni de-mokristjanskega kandidata. Komunisti so stali na stališču, da pomeni poraz Gleissnerja poraz vlade, zaradi česar so se odločile za socialističnega kandidata gen. Koernerja in mu s tem pripomogli k zmagi.
Krščanski socialci so mislili, da bodo pridobili glasove »neodvisnih« s tem, če bodo socialiste ostro napadali. Zato so jih kljub dogovoru, da bosta obe stranki vo-dili volilno kampanjo v zmernem tonu in oblikah, hoteli prikazati tako, kot da bo zmaga socialističnega kandidata pomenila zmago marksizma, komunizma, uvedbo ljudske demokracije, vsega, česar se meščanska družba tako boji. Ta manever se ni obnesel, ker so se volivci zavedali, da sodelujejo demokristjani s socialisti že vsa zadnja leta. Nasprotne posledice je izzvala pri mnogih treznih volivcih zloraba cerkve od strani katoliške duhovščine. Enako se je
vodili najostrejšo borbo proti krščanskim socialcem, zadnjih 10 dni pred ožjimi volitvami pa so priporočali svojim pristašem, naj volijo prav demokristjanskega kandidata.
Toda Koernerjeva programatič-na načela pravne enakosti, nevtralnosti nasproti zunanjim političnim zapletljajem, mirnega dela, njegovo uspešno taktiziranje s sovjetskimi zasedbenimi oblastmi, iskreno zavzemanje za napredek in delo so nadvladala Gleiss-nerjevo medlo stališče o ((odgovornosti nasproti Evropi, vplivom od zunaj« itd. Nemalo so vplivale na volivce razne korupcijske afere demokristjanov, v prilog socialistov pa osebnost njihovega kandidata samega. Saj je bil kot Dollfussova žrtev nekaj časa v zaporu, po prvi vojni je reorganiziral avstrijsko vojsko, po zadnji vojni pa so ga Izvoliil za dunajskega župana.
Koerner je dobil večino v 12 volilnih okrožjih ter od meet na Dunaju, v Linzu, Gradcu, Solno-
izjalovil nenaden preokret «neod- gradu. Beljaku in Celovcu. Na Tl-visnih«, ki so vsa povojna leta J roiskem in Voralberškem so pro-
drli krščanski socialci, na Nižj^J Avstrijskem niso uspeli, na st, jerskem so dobili socialisti neznž; no večino, Dunaj pa je prin«5^ Koernerju dokončno zmago. .
«Neodvisni», ki so zbrali prvih volitvah, okoli 660.000 8*5 sov za njihovega kandidata P N« Breitnerja, so oddali pri druš volitvah 188.000 praznih glaS<,fl< nic, ostalih 400.000 njihovih jE, livcev pa je volilo za dcmoKt'y Janškega kandidata in mordš neznaten del teh volivcev Je t* soval za Koernerja. Vse to Pt vezništvo s hitlerjevcl ljn®' stranki ni pomagalo.	.
Posledice Koernerjeve znA bodo verjetno te, da se bo zipLj šal vpliv desnega krila ljo-Jl' stranke, da so ((neodvisni« JU bili notranjo enotnost, pre»r nad somišljeniki. Nekateri nsL vedujejo celo razpad te ske desničarske ekstremist’ stranke.
Pri doseženi majhni - . 168.516 glasov ni pričakovat1'(0» bo ta ali ona politična skd"A, pričela s političnimi eksperi"1Aji S tem; da bo predsednik reli ^4 ke socialist, bo ostalo pred®t<r vlade in parlamenta gotovo iff kah demokristjanov, kar bo ^ pospeševalo koalicijo oben močnejših strank.
ra*"dKa
primorski dnevnik
v
- Ml
•:• •■■ • • ••• ••••'• •:• :• >•:•' >:■>.<
| 3' • r ’ ' (V
! tJ t
“JEANNE D’ARC“ PRED KHTEDRAr.il ROUBHIU
Na mestu, kjer so sežgali na grmadi francosko narodno junakinjo Jean ne D’Arc, so uprizorili dramo Aleksandra Arnouxa «Ali naj sežgo Jeanne D’Arc?». v drami so nastopili ■tudi igralci «Comedie Francaise«. Da je igra učinkovala bolj dramatično, so izkoristili vse tehnične pripomočke za razsvetljavo odra in pročelja katedrale.
JU S
CdU
NEDELJSKA § ANATOL FRANCE Črtica
[Milini!
(ANTON AŠKERCI
(1856 - 1912)
V Opominih’ Heinricha Hei-pa najdeš Portrete presenetljive resničnosti, ki jo pa ven-ovija neke vrste poezija, raka je podoba S. v. Geldern, tesniJcouega strica. «Šii je £o,» Pravi Heinrich Heine, uposeb-%QŽ nujskromnejše, pa tudi naj čudovitejše zunanjosti, majh-mirne postave, bledega in ‘nagega obraza, v katerem je nos kar grško raven, dasi f.pil gotovo vsaj za tretjino Mši od nosov, kakršne so ?*ki navadno imeli.. Hodil je ^deraj oblečen po nekam zažareli modi, nosil kratke hla->?■ bele svilene nogavice, čev-ijf, na zaponko in po Starod e-šegi precej dolgo kito. Ka-
Cal
je ta mali dobričina stopi-
- z drobnimi koraki po uli-J"1. mu je kita poskakovala z antena na rame in opletala na IČS aačine, tako, da se je zdelo, utr0* dq se za njegovim hrb-Tj norčuje iz gospodarja.)) jv » dobričina je bil nenavad-i velikodušen in njegova ma-> ki se je končavala v "l^ice, prirezane kakor pasti-[ffiin rep, je odevala zadnjega ?i“eza. Vendar pa ta vitez ni !}* eden izmed blodnih vitezov. Ji aI je lepo doma v Duessel-, fu, v ,Noetovi barki'. uTako imenovali njegovo malo jo hišo zaradi barke, kafro sj videl nad vrati lično iz-jIesaino in živo poslikano. Tu J .je mogel brez počitka pre-^lati vsem svojim nagnje-ijčtb, vsem učenim otročari-?fr, strasti zbiranja knjig" in ffiiosti pisarjenja, zlasti v po-Jfjčne lističe in zakotne oozor-
, Vbogega Simona von Gel-frn. je preganjala k pisanju lfreča vnema za javno blagi-™. Mnogo je trpel zaradi te-j~' Ze samo razmišljanje mu i Prizadevalo napore. Poslu-fral se je starinsko okorele-Jj sloga, kakršnega so ga bili "‘■učni v jezuitskih šolah. frprav ta stric je bil tisti,)) th pripoveduje Heinrich Hei-je močno vplival na raz-u 3 tnojega duha, in ki sem mu ‘em pogledu dolžan neskonč-lj. hvaležnost. Kolikor koli je r .tudi najin način gledanja Eiv, ’ so vendar njegova frfrJvena prizadevanja, resda fojiilovanja vredna, morda (fPomogla vzdramiti v meni j30 po pisanju.«
Podoba starega Gelderna mi
Sj-uja drugo, ki živi samo v j^hh spominih in ki se bo za-^rda zdela bleda in brez javnosti. Zares nikoli ne jjJh znal iz nje ustvariti por-ffrd, ki bi bil hkrati poln Jjlastične domišljije in les-čtiosti, kakršne sta znala sli-,, i Rembrandt in Heine, ki !0 Poznala to skrivnost. Kakš-škoda. Izvirnik bi bil vre-ul izurjenega slikarja!
»■“o, tudi jaz sem imel svoje-Jf. Simona von Gelderna ki J' je že v otroških letih vdih-C ljubezen do duhovnih reči ? Pisateljsko besnost. lme mu J! kilo Le Benu; morda se mo-Cji zahvaliti njemu, da že 'do-, petnajst let mažem papir frbajimi sanjami. Ne vem, ah V hiu smem zahvaliti za to. Jlfkakor je svojemu učencu ■ Jtnii zgolj nedolžno Strast,
Sb
h
no svoji lastni.
jagova strast je bila v tem, je sestavljal kataloge. Ka-I. čgiziral je, katalogiziral, jjpdogijiral. Občudoval sem te’ fn ko sem bil »tar deset let, k-fri je zdrdo, da je mnogo Ij^fe sestavljati kataloge ka-Zmagovati v bitkah. Kasne-1 C1’1 t° sodbo nekoliko ;>)*-t4 Qačil; toda prrav na dnu sr-l(Msem svojega mišljenja o lifjsftPremenit tolik o, kakor bi IcnjT0 kdo mislil. Oče Le Benu, so ga imenovali, se mi dno zdi vreden hvale in
3a- in ie se mi kdai
Hohi1, da se nasmehnem ko se lj(, }nim tega starega prijate-tr*' 3e moja veselost polna Pr‘-0?!'ti in nežnostI. iltr e, Le Beau je bil hudo &lrarti 0 *c'm jaz zelo mlad; hk0 tega sva se lahko tudi j, dobro razumela. kl0 c' na njem me je navda-Vane?.,upanjem vzbujajočo ra-v <>sl,°- Njegovi naočni-»o mu čepeli čislo na %>nLino®a' kl 3e bil debel in ^ral • niegov rožnati polni *•<» j - rožasti telovnik ohlap-
^vair!s^a s',kr,in, ki so ji iz S °fjh žepov štrlele knjige, PbrJ?Qbva postava je dihala % °aušnost, ki je bila pod-' m % rahlo potezo prismuk.
njenosti. Pokrival se je z nizkim klobukom, ki je imel široke krajce, okoli katerih so se mu beli lasje ovijali kakor kozji parkeljci okoli stebričev v ograjah. Vse, kar je. govoril, je bilo preprosto, kratko, pestro, ose v podobah, kakor so pravljice za otroke. Bil je po naravi preprost kakor mlad fantič in všeč mi je bil, čeprav se ni v ničemer nič prizadeval, da bi ugajal ljudem. Bil je star prijatelj mojih staršev in ker me je spoznal kot razumnega in mirnega dečka, me je vabil, naj ga pridem obiskat na dom, kamor ni razen podgti-n prihajala živa duša.
Hiša je bila stara, zidana malo stran od ozke in strme ulice, ki vodi k Botaničnemu vrtu, kjer so se bili tedaj zbrali, se mi zdi, vsi izdelovalci čepov in vsi pariški sodarji. Dišalo je tam po vinskih mehovih in ' sodeh,. da vse žive dni ne pozabim tega duha. Tja si šel — in mene je spremljala Nanon, stara služkinja — čez majhen vrtič. Prekoi-ačUa sva vzvoz pred vežo in stopita v stanovanje, ki je bilo kar najbolj nenavadno. Človeka so sprejele mumije, postavljene vse po dolgem po prednji sobi; ena izmed njih je bila še zaprta v svoj pozlačeni tok, druge so kazale le še počrnele krpe, ovite okoli posušenih trupel; ena Pa, od katere so bili že odvili platnene trakove, te je gledala s pološčenimi očmi in kazala bele zobe. Stopnišče ni bilo nič manj grozovito; po zidu so visele verige. vratni okovi in jetniški ključi, debelejši od lakti.
Oče Le Beau je bil zmožen, da kakor Bouvard uvrsti stare vislice, v svojo zbirko. Imel je vsaj lestvicg slovečega pustolovca Latuda in kak ducat prav čednih mučilnih hrušk. Vse štiri sobe stanovanja so si bile med seboj popolnoma podobne; po njih so bile do stropa naložene knjige, pokrivale pa so jih deske, pomešane z zemljevidi, medaljami, viteškimi opremami. zastavami, okajenimi platni, poškodovanimi odlomki starih lesenih ali kamnitih soh. P.o vegasti mizi in na črvojednj skrinji so bile naložene cele grmade pisanih fajans.
Vse, kar koli se da obesiti, je viselo od stropa v pomilovanja vrednih položajih. V tem zmedenem muzeju so se predmeti mešali pod skupno odejo prahu in zdelo se je, da jih drže pokonci samo še ne. štete pajčevine, ki so jih napredli okoli njih pajki.
Oče Le Beau, ki je imel čisto posebne pojme o ohranjevanju umetnin, je Nanoni prepovedal pometati pod. Najbolj čudno pa je, da je v ti zmedeni kopici imela vsaka stvar žalostno ali porogljivo obličje, ki te je zlohotno ogledovalo. Videl sem tam celo krdelo začaranih zlih duhov.
Oče Le Beau je tičal navadno v spalnici, ki je bila prav tako prenabasana kakor druge sobe, vendar ne tako zelo prašna; stara služabnica je namreč imela izjemoma dovoljenje, da je v nji lahko vihtela omelo in metlo. Polovico spalnice je zavzemala dolga miza, pokrita s koščki lepenke.
Moj stari prijatelj, oblečen v rožasto domačo haljo in pokrit z nočno čepico, je delal za to mizo z vsem veseljem svojega preprostega srca. Se. stavljal je kataloge. In jaz sem zadrževal sapo in ga s široko razprtimi očmi občudoval. Sestavljal je predvsem katalog knjig in medalj. Pomagal si je s povečevalom in polnil listke z drobno, enakomerno in tesno isavo. Nisem si mogel predstavljati, da bi se človek mogel ukvarjati z lepšim opravilom. Motil sem se. Našel se je tiskar za natisk kataloga očeta Le Beauja ,in tedaj sem videl, kako je moj prijatelj opravljal korekture. Na rob tiskarskih pol je stavljal skrivnostne znake. Pri tisti priči sem spoznal, da je to najlepši opravek na svetu in sem
od samega občudovanja onemel.
Počasi se mi je vrnil pogum in sem si obljubil, da bom nekoč tudi sam opravljal korekture. Ta želja mi ni bila uslišana. Nič posebno tega ne obžalujem, ker sem v občevanju z nekim prijateljem, književnikom, spoznal, da se človek naveliča vsega, celo opravljanja korektur. Vendar pa ni zato nič manj res, da je moj stari prijatelj odločil moj poklic.. Nenavadna podoba njegovega stanovanja je privadila mojega otroškega duha na starinske in redke predmete, ga okrenila v minulost in mu vdahnila bistroumno radozna-lost; njegov zgled enakomernega umskega dela, opravljenega brez težav in brez nemira, mi je že v mladih letih vlil željo po delu, da se izobrazim. Njemu se moram naposled zahvaliti, da sem postal sam zase velik ljubitelj branja, vnet razlagalec starih spisov in da čečkam spomine, ki ne bodo nikdar natisnjeni.
Dvanajst let sem bil star, ko je ta ljubeznivi in edinstveni starec mirno umrl. Njegov katalog je ostal, kar si sami lahko mislite, v korekturnih polah; objavljen ni bil nikoli. Nanon je prodala starinarjem mumije in »se drugo, in ti spomini so stari zdaj že nad četrt stoletja.
Minuli teden sem videl v Drpuotovi dražbalnici razstavljeno eno tistih majhnih Ba-stilij, ki jih je domoljub Pal-loy klesal leta 1789. iz kamnov porušene trdnjave in ki jih je za dober denar prodajal gosposki in državljanom. Primerek ni bil posebno redek in je dosti nerodno izdelan. Ogledal sem si ga vseeno z nehotno radovednostjo in občutil rahlo ganjenost, ko sem prebral na podstavku enega izmed stolpov tale na pol izbrisani napis: kIz zbirke gospoda Le Beduja». t	Prevedel	Karel	Dobida
Dne 10. junija je minilo 39 let, kar je umrl v Ljubljani narvečji slovenski epski pesnik Anton Aškerc. Doma je bil iz Globokega pri Rimskih toplicah; šolal se je v Celju in Mariboru in služil kot duhovnik na Spodnjem. Štajerskem. Ko je 1899 stopil v pokoj. je poistai mestni arhivar v Ljubljani.
Višek Aškerčeve pesniške tvornosti pomeni njegova prva zbirka pesmi, ki je izšla 1890. pod naslovom eBalade in romance)). Bogastvo motivov,pretresljive snovi in dramatičen način izražanja odlikujejo te pesmi, ki so nap bolj, dovršen izraz slovenskega realizma v epski poeziji in hkrati najvernejša izpoved tedanje napredne miselnosti. Mnoai so spoznali pravo vrednost Aškerčeve poezije in z navdušenjem o njej pisali, naletela pa je na hud odpor zlasti zaradi snovnih motivov pri katoliškem ideologu škofu, Antonu Mahniču, ki je hotel zatreti vse kali liberalizma in socializma iz slovenske kulture. Medtem ko je Mahnič s svojimi napadi mehko čutečega Gregorčiča duševno strl, je vzbudil v Aškercu odporen duh.
Motive za svoje balade je Aškerc zajemal iz burnih časov slovenske preteklosti: Ilirska tragedija, Atila in slovenska kraljica. Brodnik, Slovenska legenda, Napoleonov večer, posebno Pa se odlikuje venec balad Stara pravda, tragedija slovenskih kmetskih puntov. Bogat vir so mu bila tudi narodna izročila: Mejnik, Godčeva balada, Botra, pa tudi socialno trpljenje in socialne krivice. Sem spadajo: An-ka, Delavčeva pesem o premogu itd.
Dosti je v Aškerčevi poeziji tudi satire; zanimive so zlasti parabole, s katerimi odgovar-
ja Mahniču. Glede na svojo široko izobrazbo je od vsega začetka pesnikomnja pokazal ' globoko filozofsko noto: Čaša nesmrtnosti. Prva mučenica.
Ostra borba z Mahničem je Aškerca zavedla p tendenco, zaradi česar trpi umetniška vrednost njegovih kasnejših del. Iz vsega svojega obilnega dela izstopa Aškerc predvsem, s svojimi baladami in romancami, ki ga predstavljajo kot velikega pesnika, ki pri nas nima tekmeca.
Kljub raznim pomanjkljivostim v izrazu in kljub ideološki enostranosti, pa je bil Aškerc močna samosvoja o-sebnost, najnaprednejši duh pri nas ob zatonu 19. stoletja, tik Pred nastopom moderne.
Aškerčeva epika, ki ji je naloga, da poudarja moč, borbenost, samozavest je našla tudi primeren ižraz v svežem, krepkem jeziku realista epika ki ga je črpal iz vsega bogatega besednega zaklada, svojega naroda. Zato je A-škerčevo delo neminljivega pbmkna.
V zbirki Mia. da pota, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, je. izšla drobna, lično o-premljena knji. žica pesmi pod naslovom «Pred jutrom«. To je prva pesniška zbirka mladega pesnika Branka Hofmana, ki ga poznamo kot talentiranega sodelavca Mladinske revije. V svoji prvi zbirki je mladi pesnik zbral svoje najboljše pesmi, ki jih je uvrstil pod več naslovov: Ubranost, Nemir srca, Poti k človeku, Iz zaključnih verzov izhaja, da predstavlja zbirka nekak obračun nad mladostno dobo zorenja in dosedanjim pesniškim delom.
Ista založba je v počastitev 75-letnice rojstva Ivana Cankarja izdala v nakladi 25.000 izvodov izbor Cankarjevih črtic in odlomkov avtobiografskih spisov pod naslovom Skodelica kave. Vseh črtic in odlomkov je 26. Iz. brala in uredila jih je Marija Boršnikova, ki je knjigi dodala
Danes odgovorim najprej tov. Karletu i# Barkovelj. Vprašuje: kdaj pišemo v začetku besede v- in kdaj u-, ali pišemo vdati ali udati.
Stvar je zamotana predvsem zato, ker se ti dve predponi razločujeta samo v pisavi po pomenu in po prvotnern izvoru, v izgovoru pa ni razločka. Najsi bo pisano v- ali u-. obakrat bomo v večini primerov enako izgovarjali, namreč u ali dvoustični u.
Pravilo pravi, da izraža predpona v. gibanje v kako stvar (noter); vdeti nit v šivanko, vcepiti, vdahniti, vdreti v hišo, vhod. — Precipona u- pa pomeni odmikanje (n. pr. uiti, ubežati), odstranitev (n. pr. ulomiti vejo, urezati = odrezati), umanjšanje (n. pr. usušiti se); dalje pomeni u- dovršitev dejanja (ugledati, ukrasiti, utopiti). Le, če bi dobili dva vv, potem pišemo u-; nam. vvod pišemo -uvod in tako uvesti, uvoz, uvrstiti.
Najbolj je treba paziti v primerih, kjer pišemo zdaj u-, zdaj v-, kakor terja pomen: ubiti žival — vbiti v glavo udelati njivo — vdelati dragulj zemlja se udre — voda vdre. v hišo p "s ugrizne —	vgriznem v jabolko
dež se ulije —	vlijem vodo v sod
voda upade —	sovražnik vpade v deželo
urežem šibo —■ vrežem ime v drevesno skorjo toča se je usula — vsul sem fižol v vrečo ustavil se je — vstavil sem črko uštel se je — vštei je stroške v vsoto Tovarišica Fani iz Kopra ima več vprašaj, Odgovoril bom nar.je po vrsti:
1. Bolnica ali bolnišnica? •
Domača oblika	je bolnišnica in je v rabi	že	od	Vodnika dalje. Murko	(1833) in pozneje (1844)	Bleiwe.is	sta
začela pisati po drugih slovanskih jezikih bolnica; seveda jo je treba razločevati od bolnice, t. j. bolne ženske; torej bčlnica ali bolnišnica ( zavod) — bolnica (bclna ženska), — Danes sta za zavod v rabi obe besedi: bolnica in bolnišnica. Katera bo zmagala? Bolnica ima to prednost, da je krajša ima pa tudi 'to- slabo stran, da se v pisavi ne razlikuje od bolnice.
Dr. M. R.
V Cankarjevi založbi pa je izšel slovenski prevod Jeana Cassouja z naslovom »Pariški pokolji). V romanu obravnava pisatelj ljubezensko zgodbo v okviru francosko-prUske vojne, obleganje Pariza in izbruha revolucionarnih sil. Cassou je znan francoski napredni pisatelj, ki je med prvimi nastopil tudi v o-brambo Jugoslavije pred napadi Kominforma. Knjiga bo odprla zanimivo problematiko Francije v preteklem stoletju tudi našemu bralcu.
Med prevodi, iz srbščine, ki smo jih v zadnjem času dobili več, moramo omeniti slovensko izdajo romana Jakova Ignjatoviča: #Vasa Rešpekt«. — Pisatelj Ignjatovič (1824-1888) je začetnik srbskega realizma in je zato njegovo delo imelo precejšen vpliv na ves razvoj srbskega pripovedništva. — Vpliv in pomen Ignjatoviča pa so pravilno ocenili šele v zadnjem času in šele zdaj je pisatelj zavzel tisto mesto, ki mu v srbski literaturi pripada. «Vasa Rešpekt« je Ignja-tovičevo najboljše delo. V njem obravnava odmev revolucije leta 1848 med Srbi v Vojvodini, ko je nastal problem, ali naj se Srbi povežejo z Madžari za revolucijo ali z reakcijo proti Madžarom. Sicer pa daje roman zanimivo sliko življenja v Vojvodini v preteklem stoletju. — Slovenski prevod je oskrbel D. Rav. Ijen, ki je dodal knjigi kritično študijo Velibora Gligoriča o »Vasi Rešpektu« in pisatelju.
Kot 43. zvezek Male knjižnice, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, smo dobili povest nAlkar«, ki jo je napisal hrvatski pisatelj Dinko Si-munovič. To je najboljše delo tega pri nas malo poznanega pisatelja, prava epopeja junaške Cetinjske pokrajine, nje preteklosti in sedanjosti.
Založba Mladinska knjiga je nedavno izdala še dvoje knjig. Prva je povest »Mala Fadette«, delo znamenite francoske pisateljice George Sandove, ki smo jo s tem prvič dobili v slovenskem prevodu. Knjigi jg prevajalec Silvester Škerlj dodal tudi kratek uvod. Druga izdaja Mladinske knjige pa je poljudno pisan in s številnimi slikami opremljen spis Antona Polenca z naslovom Iz življenja žuželk. Ta knjiga je izšla kot prva v zbirki Priroda in ljudje, ki jo je začela izdajati ta založba.
S. R.
tudi spremno besedo. Knjiga je namenjena predvsem srednješolski mladini, kateri bo nedvomno s pridom Služila.
Slovenska
legenda
«Odprite!» pred rajem začuje se klic in nekdo potrka tri krati...
Ze s ključi za pasom in radostnih lic stoji sveti Peter med vrati.
«Kdo duša si božja?» jo praša vratar, od glave do nog premotri jo ...
««Slovepec ponižen, nebeški ključar, in v rajsko želim domačijo!»»
«Slovenec! Oh, rad, rad verjamem vam to! Predobro pač vam ne godi se; zatorej vsak rajši ostavi zemljd pa k nam gor čim brž preseli se.
Iz vsakega najdete tukaj stanu velikih in slavnih svetnikov, iz vašega jadnega' samo rodu največ jih je, žal — mučenikov!
No, predno otvorim vam sveti naš raj, prestopiva večnosti meje — oprčstite, pri nas je tak običaj — kako vam častito ime je?»
««Slovensko mi PRIMOŽ je TRUBAR ime, saj kdo me utegne poznati...»»
«Ze dobro!» Sentpeter mu reče smejč — «počakajte tukaj pred vrati!»
Zari se dvorana nebeška, žari, od bajnih leskeče se luči; pred svatov nebeških sijajne klopi postavi Sentpeter se s ključi;
«Iz solzne doline tuj neki gospod na pragu tam naše-je hiše!
Poprosil ponižno me baš je za vhod, a PRIMOŽ TRUBAR se piše! »
««Kaj? TRUBAR?«« prestraši škof Tekstor se — ««K Kako? PRIMOŽ TRUBAR ste rekli?
Živi li še ta do današnjega dne?
Ni davno li zgorel v pekli?
Po vsej domovini vam nekdaj razpel bil vražje on je svoje mreže; ovčice mi vse poloviti je htel — gospoda gotovo to ve že!«
«Križ božji! Oh, Luter slovenski je tii!«
Bolestno škof Tomaž Hren vzdahne —
«Se tukaj pred njim ne bom imel miru?!
Na dno vic nazaj naj se pahne!
Pripeljal nemara s seboj kar cel sod slovenskih mi Svetih je Pisem; peči bil sem kurit dal ž njimi povsod; vseh mogel dobiti, žal, nisem!» —
««Pomislite,»» Slomšek se oglasi —
««pomislite, sveti očetje!
. Kar Primož na zemlji nič več ne živi, preteklo nad tristo nam let je!
O veri njegovi ni bilo sledu v Slovencih o mojem že časi...
Predlagam, da raj se otvori možu, da brat naš zaslužni se spasi!
V jeziku premilem on prvi iz vseh, o, čujte, nam knjige je pisal!
In greh, ki učinil ga bil je. ta greh — spokorniku Bog je izbrisal!... »»
Joj, kakšen prepir vnel in spor se na to po celi slovenski je strani! !
Se drugi začeli nastavljati so uho radovedni rajani.
Z Jeronimom, glej, učenjak Avguštin smehljaje se tam pogovarja; s Kvirinom šepeče tu škof Viktorin, kazaje na Petra, vratarja.
Cirilu, Metodu pa Nikolaj, sam papež, na glas se poroga:
«No, slišita, brata predraga, sedaj?
To slavna slovanska je sloga!«..,
In angelci zlati, okrog letajoč, s perutmi že delajo veter. ..
Pri vratih brez sape, obupano zroč, ko v tleh ukopan stoji Peter...
«Mir!» — s trona visokega svojega Bog zdaj glas svoj svarilni povzdigne,
Slovence takoj potolaži okrog, z rokoj pa vratarju pomigne.
«Do danes vaš TRUBAR je v ognju pripet za greh se svoj ostro pokoril, od danes pa tukaj naj z vami bo vred za to, kar je dobrega storil!
Ker v vašem jeziku vas prvi učil moliti in psalme je peti, zdaj večno me bo po slovensko slavil, pevaje svoj: .Sveti, sveti!’...»
In ključ zarožlja in, glej, raj odprt..-* in TRUBAR ponižno pristopi...
Med slavnimi brati (pač mnogim na srd!)
Bog sesti veli mu na klopi.
Prešeren, glej, tam mu naproti hiti:
«Naj bom jaz tvoj prvi častitelj!
Iz narodne smrtne, stoletne noči na delo si prvi buditelj!«
To pdsem je Aškerc napisal ob 300-letnici Trubarjeve smrti pod naslo vom Novi svetnik in jo pozneje prekrstil v Slovensko legendo. Pobudk) za to pesem je dalg Aškercu ozkosrčno 'in krivično podcenjevanje slovenskega protestantizma katoliških krogov okrog «Slovenca». Na njihov napad je Fran Levec v «Ljubljanskem. Zvonu» opozoril tudi na preganjanje, ki so ga morali pretrpeti s te strani slovenski pesniki in pisatelji od Prešerna do zadnjih dimi. Ob tem je Aškerc pisal Levcu; «Da se bodo Slovenčevi kritiki še bel j jezili in križali, hočem jaz protestanta Trubarja proslaviti v posebni pesmi.«
(1508 - 1586)
Primož Trubar, utemeljitelj slovenske književnosti in slovenskega knjižnega jezika, se je rodil 8. junija 1508 na Ra-ščici pri Turjaku. Oče je 12-letnega sina poslal v šolo na Reko, a že leto kasneje v Salzburg in na Dunaj. Od tu ga je vzel k sebi tržaški škof Peter Bonomo, ki ga je pripravljal na duhovniški poklic. Kot duhovnik je služboval v Loki pri Zidanem mostu, v Laškem, v Ljubljani, Trstu in zopet v Ljubljani. Ker sč je vedno bolj nagibal k novi veri, je končno moral pobegniti na Nemško. Leta 1561 se je vrnil kot protestantski superinlendent v Ljubljano, a jo je čez štiri leta moral defcončno zapustiti; do snrti, 1586., je deloval kot pastor \ Derendingenu.
Prvotni nagib, da je Trubar postal slovenski pisatelj, izhaja iz njegove verske vne-
mm V'
\
w
\Vy
PRIPRAVLJA NOV ROMAN
Znani angleški romanopisec Archibald' J. Cronin se je za dalj časa nastanil v Rimu, da končno temeljito spozna to mesto.
Cronin je pred 30 leti dovršil medicinske študije -v Glasgowu, bil docent na univerzi, ravnatelj bolnice, zdravnik v premogovnikih, zdravstveni nadzornik vseh angleških rudnikov, tako da je dobil .dovolj pobud in snovi za svoja literarna dela. Do leta 1930 je vse njegovo literarno (Jelo obsegalo zgolj zdravniške študije, ko pa ga je bolezen prisilila k počitku, je napisal svoj prvi roman »Klobučarjev grad«, s katerim je dosegel velik uspeh.
Drugo knjigo «Tri ljubezni« je kritika odklonila in šele z romanom «Zvezde gledajo z neba« se je Cronin uveljavil. Se večji uspeh je dosegel s «Cittadello».
Zdaj je prišel Cronin v Rim, da napiše roman, v katerem bo prikazal življenje tega mesta ob pričetku 20. stoletja. Glavna oseba romana bo umetnik slikar; nedvomno bo roman silno zanimiv, saj je Cronin priznan poznavalec slikarske umetnosti.
me, ker je spoznal, da ne more «svojim ljubimi Slovencem« pomagati do «edino zven ličavne vere«, če nima knji« ge, pisane v jeziku, ki gai ljudstvo razume. Knjižni jezik, ki ga je ustvaril iz kme-tiske govorice, mu je bil torej le sredstvo, a oprijel se ga je s tolikšno ljubeznijo, da se človeku mnogokrat zazdi, da je vse njegovo prizadevanje bilo zgoščeno okrog literarnega dela, zaradi tega dela samega. O tem. nam pričajo predvsem njegovi uvodi in posvetila, iz katerih navajamo nekaj misli:
Iz predgovora h knjigi «Tai prvi dejl tiga noviga testamenta 1557»:
«In ker je Gospod Bog tako poskrbel ;n dopustil, da se naš slovenski jezik šele v teh poslednjih časih čedalje bolje tiska, upam, da boste odslej pošiljali v šolo in dali poučevati v čitanju in pisanju ne samo tiste vaše mladine, ki jo nameravate poslati V. tuje dežele, da bi se učila drugih jezikov, ampak tudi tisto, ki jo obdržite doma.«
V »Cerkovni ordningi 1564» beremo pod naslovom »Služba božja bodi slovenska« ta«
. kole:
«Obtu mi hvičmo, de uže naprej v ti naši kranski deželi, de se ti psalmi inu vse druge službe božje, ti s. zakramenti v tim slovenskimi kranskim jeziku se dopema« šajo inu dile.»
Iz posvetila Ludviku vojvodi vvurttemberškemu h knjigi «Ta celi novi testament 1582»;
«Kaj ti nam in vsakomur; je znano, da ni bilo najti pred 34 leti nobhrjega pisma in registra, nikar knjige v našem slovenskem jeziku, kajti mislilo se je, da sta slovenski in ogrski jezik tako surova in barbarska, da ju ni mogoče ne pisati ne brati.
Toda vsemogočni zvesti Bog je prav čudežno, s preganjanjem podelil v teh nevarnih časih tudi naši dragi domovini, ki jo bolj kot druge narode strašijo in mučijo Turki in papež, svojo veliko milost in darove, tako da imamo sedaj v slovenskem jeziku ne samo katekizem s trojno kratko in izčrpno razlago in hišno tablo, ampak tudi ves novi testament, drugič tiskan in izdan in zraven vse poslanice apostolov in Janezovo razodetje z razumljivimi razlagami, ki so vzete iz najboljših komentarjev starih in novih pisateljev...
Iz teh knjig ne bero samo v mestih, kjer so navadne šole, bero jih kljub papeževi prepovedi tudi kmetje ini njihovi otroci po vaseh z velikim! poželenjem in veseljem.«
MLADENKA E NARODNI NOŠI
Članica «Državnega ansambla narodnih plesov iz Zagreba« Krnič Nevenka v vrliški noši. Ta ansambel bo prihodnjo nedeljo nastopil k Trstu na eDtievu narodnih noš in plesov*,
Si &&&L do* v&ii
Log
Ponovno se oglašamo v našem listu, ker nam ni ne-kaj prav. Krivic, ki nam jih dela sedanja občinska u-prava v Dolini, kateri načeluje kominfot mistiini župan Lovriha, je bilo že mnogo in jih ne bomo zdaj naštevali. Naj omenimo le najnovejšo, ki je razburila vse meščane. Razlika je le ta, da eni pdkažejo svoje nezadovoljstvo odkrito, drugi pa si ne upajo povedati, da se ne bi zameril; svojim vidalijevskim gospodarjem.
Takoj po osvoboditvi smo napisali ob vhodu v našo vas pristno ime našega kraja, v vednost tujcem jn opozorilo vsem, da je naša vas slovenska in ima čisto slovensko ime. Napis je stal do zdaj. Pred dnevi pa so ga po nalogu županstva zbrisali, kot so zbrisalj vse slovenske napise, ki so pričali. o naši narodni in politični zavednosti.
Kaj se godi na županstvu? Ali m;;rda Lovriho bode v oči slovenski napis naše vasi in ga je zato dal zbrisati? Verjetno mu je dal to nalogo Vidali ob svojem zadnjem obisku v naši občini.
Opozoriti pa hočemo našega sedanjega župana v Dolini na sklep občinskega sveta glede napisov po naših vaseh in zahtevamo, da ga čimprej razveljavi. Po naših vaseh hočemo naše slovenske napise. Noben Lovriha ne bo zbrisal imena naše vasi. Nitj fašisti ga niso nikdar prekrstili po svoje. Ali hoče biti komini-formist Lovriha bolj vnet kot fašisti? Vse kaže.
•k s*- p «enMr«.,n
.....
0 poslanim medie vasi in menih sedanjih problemih
Ta prijazna vasica — zadnja slovenska postojanka na Tržaškem ozemlju zahodno od Grmade ob Jugoslovani-sko-italijanski meji je premalo poznana ali preveč pozabljena. Mogoče je temu krivo, ker j<? preveč zakrivajo male vzpetine med njo in Stivanom. Izletnikom, ki se želijo vsaj nekaj ur izogniti mestni tesnobi, pa ne bo žal, če jo bodo zdaj ubrali z devinskega postajališča na Kohišče. na Grmadi in, se od tam spustili med prijazne Medvejce. Prijeten razgled, odličen zrak, dobrodejna senca med gostim vejevjem — res ni to kaj posebnega, ali prav gotovo mnogo več kot si mislimo, posebno že zaradi vtisa, ki se nam vsiljuje, da
Kaj zashrhlia ljudi u Se. Križu
Sv. Križ Je verjetno maj-večja vas na našem ozemlju. ima nad 400 hiš in tez 2000 prebivalcev, ki jih sestavljajo večinoma delavci in kmetje, ribičev Pa le vedno manj.
Znano je, da se tržaška občinska uprava vse premalo zanima za vasi, ki spadajo pod tržaško občino. To občutimo tudi v Križu. Kljub vsemu prizadevanju ir« zahtevam, naletimo na županstvu vedno na gluha ušesa. Le ob volitvah nam obljubljajo yse mogoče stvari, potem pa gre vse'v pozabo.
Stanovanjski problem v naši vasi je zel« pereč. Ko so zidali stanovanjske hiše nad postajo, je 80 družin vložilo prošnjo za stanovanja. Dobilo ga je 12 družin, od teh polovica tujcev. Tri nove hiše pa so stale 80 milijonov lir. Čimprej bi morali sezidati nove hiše vsaj za 30-40 družin in dodeliti stanovanja potrebnim domačinom. 2e kp govorimo o domačinih in tujcih, moramo povedati, da je kakor v Sesljamu in Nabrežini tudi v Križu vedino več tujcev, italijanskih beguncev ali «esuiov», ki se hočejo s podporo višjih oblasti vsidrati v naše kraje, da bi jim čimprej spremenili slovensko lice. Vse kaže. da hočejo za vedno »stati pri nas.
O poitalijančevanju in sramotni vlogi kominformi-stov. ki v lem pogledu pomagajo italijanskim šovinistom, bi bilo treba še več pisati.
Kdor gre po naši vasi, takoj opazi in občuti v kako grdem stanju so vaške ppti. Vas je velika, promet je vedno večji, potrebno je, da se poti popravijo in asfaltirajo. Tudi pot v pristanišče bi morali popraviti, zla&ti pa obcestno zidovje, ki se ruši in razpada. Nevarnost je, da bo ob slabem vremenu kakšnega zasulo. V pristanišču bi .mora li napraviti stranišče, toda ne pri izvirku, kot nameravajo. ker bi bilo to skrajno nehigiensko. Se nekaj stranišč bi morali napraviti y vasi, ker samo eno ne zadostuje. Nič čudnega, če zlasti ob nedeljah pada-
la ne
ne najdejo primernega prostora. Slab vtis izletnikom in slabo kri domačinom dela tudi nezadostna razsvetljava. Ob glavni cesti Prosek - Nabrežina, to je med dvema gostilnama od «Križca» pa do «Lam-peto» vih» ni nobene žarnice, prav tako od ambulante do igrišča. Občina mora čirrv-prej razširiti javno razsvetljavo tudi v te predele naše vasi.
<3b tej priliki vprašamo pristojne oblasti, kdaj bo odprto javno kopališče, ki je že gotovo, a se ga nihče ne more posluževati; ker ga ne odpro? Kmetje zahtevajo vsai še eno napajališče ze živino vaščani pa se pritožujejo, ker fno ra v^a živina čez vas do edinega napajališča ki ga imamo.
Domačini ki delajo v Trstu, dijaki in vsi. ki se vozijo v Trst po ooravkih ali ^letniki ki prihajajo iz Trfta 7. vlakom v Sv. Križ, se jezijo ker je čakalnica na postaji premajhna. Ob lepem vremenu je že lepo čakati vlak pod milim ne-brm, a ko je slabo vreme, dež, neurje in mraz? Lansko' leto aq se potniki nekoč postavili na tračnice in ustavili brzovlak. ker na dežju pač niso mogli čakati prihodnjega vlaka, v ča-
kalnici pa so bili natrpani kot slane ribe. Da bi vsaj napravili primemo lopo, če že nočejo razširiti čakalnice
Občinskemu delegatu pa še to priporočilo': v imenu vaščanovi naj zahteva od' ti-žaške občine, da postavi dvojezičen napis na ?ed§ž občinskega zastopstva v Križu. Za zaključek pa naj omenimo še, kai se gradi zdaj v naši vasi. Občinska zgradba, kjer bo poštni uradi in ambulsrtorij. je že zgrajena, V teiku so pa dela za noy vodovod po vasi, rezervoar bo na griču Sv. Primoža.
Navedli snig večje in manjše potrebe naše vasi. Pričakujemo in zahtevamo, da gospodje pri občinski upravi pogledajo tudi v našo vas in napravijo svojo dolžnost.	b.	a.
Nekoliko izven naše vasi na glavnj cesti je italijanski napis, ki ga je postavila ustanova USVS #S. Giuseppe in Boscos, na železniški postaji, nekoliko korakov više pa je «S. Giuseppe Mocc6». Tujec, ki ne zna, da so ti kraji popolnoma slovenski, dobi vtis, da prihaja v pristno italijansko vas. Ze večkrat smo piotestirali in zahtevali, da se postavijo v naših krajih napisi s pristnim; imeni naših vasi in da se odpravi nepoštena politična špekulacija italijanskih šovinistov, katerim so se pridružili zadnje čase še komitv formistični «internacionali-sti», ki bi hoteli na ta način dokazati «italijanstvo» naših kiajev.
Ze pred leti smo napisali ob vhodu v vas, na prvo hišo ime naše vasi, takšno kot je, «Boršt», brea rškov«, « Molkov » in svetnikov.
Zdaj pa so po navodilih našega župana v Dolini zbrisalj slovenski napis naše vasi. Nedotaknjena sta ostala, seveda, le omenjena italijanska napisa.
Cemu in zakaj vse to? Lovriha naj nam pojasni in naj preneha s tem.
Tudi po naši vasi, kot po drugih, so zbrisali vse slovenske napise, ki so bili že iz časa narodnoosvobodilne borbe. Le napisov, oziroma psovk, ki so jih načečkali vidalijevski pobalini na našo dvorano ob obisku slovenskih književnikov, niso zbrisali.
smo nekje v srednjeveških planinah.
Vasica nima posebnosti, saj je nastala in se razvijala kot vse ostale kraške vasi ter z njimi vred delila usodo podložnikov nekdaj mogočnih zemljiških gospodov devinskih grofov, ustno izročilo hrani še kakšen, u-trinek iz nekdanjega žitja, iz teh krajev. Tako se da iz besed nekaterih starejših ljudi, ki so v mladih letih po. zorno poslušali deda ali babico, ko sta pripovedovala o nekdanjih časih, sklepati, da sta pred okrog J 00—150 leti bili na Pristavi in Pod pečino (med Devinom in Medjo vasjo) dve močni, najbrž svobodni kmetiji, to je samostojni in prosti dajatev grofu. Gre glas, da je bilo takrat na pristavi tako zalo dekle, da ni imelo para daleč okrog. Takrat je bila Medja vas izredno bogata s hrasti, lipami in gabri; njih krošnje so zakrivale kamnita rebra in nastiljale zemljo. Od tod do Komna bi bili baje lahko prišli po drevesnih vejah, trdi star domačin. Najprej je ta les odnašal klafter, nato meter in danes redčimo ostanek s kilogramom. Vedno bolj smo natančni in tudi siromašni.
Kot ostale obrežne vasi so tudi stari Medvejci cenili vinsko trto. Vas je imela mnogo vina, nekaterj celo do 100 hi. Na ta pridelek so bili zelo ponosni m trgatev je bila nekaj svečanega. Ob zimskih večerih pa so se domačini zbrali zdaj pri tem, zdaj pri onem in medi pogovorom preskušali jn o-cenili njih kapljo. Kraški parlament, na nizkem kpa-šketn ognjišču se je večkrat zaključil z veselo pesmijo. Danes je vse drugače. Mladina ima večje zahteve in druge nove potrebe v zabavi, obleki, stanovanju, o-premi...' Nekdanji volneni jopiči, kratke hlače, bele nogavice, nizki čevlji in širokokrajni klobuk, ženska volnena krila,, modrci, jopiči in svilene rute - vse to se je skoraj docela umaknilo modernemu svetu. V nove stanovanjske prostore prihaja vedno lepše pohištvo. Stari «špampeti» (postelje navadno za dve osebi), o-mara in skrinje, mize, stoli, skledniki itd. so nekdaj zalegli, čeprav niso bili tako «fini» kot je sedanja oprema, ki je gosposka samo za oko.
Peč domačega kruha za več dni, fižol, ječmen, zelje, repa, krompir in pred njim mirni (korenje) — to se je vrstilo v različnih mešanicah. Meso so si privoščili le za velike praznike, ko so spekli pince in go-bance. Ce Se je v desetletjih marsikaj spremenilo, pa ni zamrlo nagnjenje do plesa, kj je ugajal tudi starim. Vsako leto v oktobru (za zahvalnico) so priredili veliko šagro (ples) in vrtelo se je «vse kar leze an.u gre», a ne samo od domačinov, marveč tudi iz sosednjih vasi.
Do 1. 1908 so hodili med-vejski otroci v šolo v Devin, kamor so zahajali celo iz Sabličev. Tedaj so zgradili iolo v vasi in prvi učitelj je bil pokojni Stanta iz Mirne. Vaščani se ga spominjajo kot dobrega učitelja. Sedaj je šola dvorazr redna. Poslopje ni posebno v dobrem stanju in potrebno popravila. Učiteljstvo se premalo zanima za vaško proSveto. Ta sicer težka naloga spada v poslanstvo šolnikov na vasi, kjer je fašizem pustil tako žalostno moralno dediščino.
Mecšjavas šteje 20 številk — kmečkih gospodarstev, od katerih jih ima o-krog 1 tretjina zemljo V furlanski ravnini. Ker zemlja ne more prerediti vseh vaščanov, si mnogi iščejo zaslužek v Tržiču, Nabrežini in drugod. Odkar so najboljše pašnike pogozdili, imajo živinorejci težave s pašo.
Tudi ta vas je bila dvakrat uničena: v. prvi svetovni vojni porušena, v drugi po-žgana. Obnavljajo pa tako kot drugod: prve zidave so skrajno slabe in ne zaslužijo imena obnova. Pred letom zgrajeni vodovod deluje. Vaščani čakajo na izplačilo vojne škode na pre-mičnicah, ki so jo dobili le okrog polovico. Tudi oni komaj čakajo električno razsvetljavo, za kar bodo dela skoro končana. Kljub dnevnim skrbem se Medvejci zanimajo za javno življenje.
CIM VEC NARODNIH NOŠ
na dan 17. junija na stadion
“Prvega maja“
Tudi letos bomo vrteli v Trstu «Dan narodnih noš in ple-scwr», fci je imel pretekla leta tako velik uspeh. Ni več daleč ta praznik vsega Slovenskega prebivalstva našega ozemlja; določeno je bilo, da bo revija narodnih noš in plesov že 17. junija, in sicer na stadionu «Prvi maj«, kjer boido lahko prišle noše. kat tudi plesi najbolj do izmza.
Naše Žane se nanj že z vso marljivostjo pripravljajo. Postavile so si nalogo, da spravijo ta dan na svetlo vse narodne noše, pmv vse, kfrr jih je na našem ozemlju, da Pokažejo njih lepoto, da pokažejo, koliko jih je še in tudi da izkažejo vso čast in spoštovanje tej častitljivi dediščini. Sklenile so zato, da se tega praznika udeležijo ne samo v čim večjem številu temveč tudi vse oblečene v narodne noše.. Celo naše najstarejše mamice, ki sicer menijo, da so svoje v življenju že opravile, sq sklenile, da se tega dne zopet oblečejo v svoje narodne noše ter se v njih pokažejo demokratičnemu prebivalstvu našega ozemlja na stadionu nPrvi maj)).
Mislimo, da ni potrebno ponavljati našim ženam, kakšnega pomena so slovenske narodne noše za naš narod. za nje-gov obstoj in razvoj. Vsaka že-
NASVETI
itnii,iiiiiiiii.mi .
Stopnice h hrastovega lesa očistimo, če jih najprej operemo z milnico, nato pa natremo z mešanico špirita in lanenega olja.
* * *
Da ne bo dežnik več prepuščal vodo, namažimo ga z mešanico parafina in bencina (1:30) ter ga pustimo en dan razpetega.
* * *
Ce nas sonce preveč ožge, de-vajmo si ha razbolela mesta kamilične obkladke.
* * *
Čiščenje prešitih odej nam: še vedno povzroča preglavice. Najbolje je, da položimo odejo v deževnico, ki jo tudi enkrat menjamo in narahlo ožmemo. Nato jo položimo na mizo, namilimo z mehkim milom in drgnemo s krtačo, ki jo namakamo v čisti vodi. Sele tedaj operemo odejo v mlačni vodi, splaknemu in obesimo v senco. Tu in tam moramo odejo obrniti, da se enakomerno posuši.
nd ki -razpolaga z narodno nošo, se zaveda, da je treba to
dragoceno dediščin o ohraniti, še poznim rodovom ter naučiti našo mladino, da jo pra-mluff ceni in spoštuje.
To spoštovanje in ljubezen do narodne noše bodo naše že-
ne izkazale najbolje 's tem. da se bodo oblečene vasuje udeležile praznika narodnih, noš in plesov, ki bo tako resnično praznik vsega našega ljudstva vseh poštenih in demokratičnih prebivalcev našega ozemlja.
Del tega pmznika bo posvečen tudi narodnim plesom, ki predstavljajo drugo takšno dragocenost našega naroda. Naj ne bo mladinca ali mladinke, ki bi se ne udeležil folklornih skupin, ki bodo izvajale različne narodne plese.
Naše geslo bodi zato: čim več narodnih noš na praznik, ki bo 17. junija na stadionu «Prvi ma})>.
J MODNI ZAPISKI j
SPREHOD PO MESTU
Športno in ptraklično oblečena ženska se sprehaja pred nami. Očividno ji je med enim in drugim opravkom preostalo nekaj časa, kako ga bo uporabila? Zaslutimo, da si bo ogledala izložbe. Pa jo spremljajmo.
Rahel vzdihljaj tudi nas u-stavi. Res, prelepe so vse te kopalne obleke. Pri natančnejšem ogledu si v mislih izberemo zeleno kopalno obleko iz gostega, elastičnega, bombaža triko-ja, katere odlični kroj daje priznanje znani tvrdki. Ah, če bi naša postava bila vitka, bi si lahko privoščile rumeno saitinasto kopalno obleko.
Ndša neznanka Stoji že pri izložbi vogalne hiše; ko ji pogledamo preko rame, vidimo, da občuduje belo bluzo iz pi-keja z majhnim zaokroženim ovratnikom, ki pa je kljub temu koničasto izrezana. Zraven leži poplinasto rumenorjavo krilo, v pasu toliko dvignjeno, da ga obdaja ozek usnjen pas. Od žepov sega do roba šiv, ki zvončasto razširja krilo, Tistg rjava, sodčku podobna, slamnata torbica, ki smo jo že nekje videli, bi imenitno pristajala. Ah, in ta lepi švicarski robec, posut s poljskim cvetjem in tisti z velikimi pikami!
Res škoda, da moramo naprej! Kaj, tudi za blago se zanima naša deklica? Ali tokrat ne soglašamo z njenim okusom, kajti vzorci so preveč pisani, preveliki. Nam je bolj všeč oblekca, ki jo vidimo v izložbi na ’ koncu ulice. Iz temno-kockastega platna je, z izrezanim, belo obrobljenim životom ter z jopico, podloženo z belim, pike jim. In tista, s širokimi
naramnicami, zelo zvončasta ter ravno tako s priloženo jopico, ki je vsa iz rdečega, debelega pikeja.
Izgubile smo našo neznanko izpred oči, Ali je zavila v to ulico? Mogoče. Saj bi ji hitreje sledile, ali pogled nam pade na tenko pletene, bombažaste bluze in jopice v najlepših pastelnih barvah, Te jopice so izredno praktične, občudujemo lepe kroje ter nas presenečdjo ugodne cene.
Sonja Mikuietič-Palme
UČIMO OTROKE LEPEGA VEDENJA
Dotakniti se hočemo problema, s katerim se je ukvarjalo prav gotovo že mnogo mater in očetov, a katerega je le malo od njih pravilno rešilo. Mislimo namreč na vprašanje vljudnosti in lepega vedenja otrok doma in v družbi.
VljiudinoSt ter dostojno vedenje sta ena izmed) naj lepših odlik, s katerimi se lahtoo ponašajo otroci in njih stamši. Kolikokrat imamo priliko govoriti z otrokom, ki je sicer potem, ko se naši družbi privadi, zelo prisrčen in ljubezniv, a ne zna ali npče pozdraviti, se brani dati roko ter se sploh zelo nedostojno in, nevljudno obnaša. Materi se tedaj v zadregi izgovarjajo ter karajo otroka; toda karanje je ob fetoih prilikah navadno bob ob steno; ctrok ne pozdravi in tudi noče d)ati rolke, ker ga tega doma nikoli ne učijo ali pa ga uče, a sami potem prav obratno delajo.
C e hočemo. da bodo otroci vljudni, d® bodo pozdravili da bodo y razgovoru z nepoznanimi ljudmi ljubeznivi, jih moramo vse to naučiti že v zgodnji mladosti; popravljati kasneje to, kar smo v prvih letih vzgoje zamudili, je le malokdaj uspešno.
Vse besede staršev bodo ime. le pri otroku prav malo uspeha. če mu sami pri tem ne bo-
KRALJI PLENIC,
Organizacija »Skrb za mater in otroka« je pod pokroviteljstvom Ameriškega rdečega križa organizirala tečaj za bodoče očete. — Na sliki vidimo, kako ti moški tekmujejo za naslov »Kralja plenica
do dajali dobrega zgleda. Majhni otroci zelo dlolbiro opazujejo vse, kar delajo njih starši in sploh odrasli; z vso pozornostjo sledijo pogovorom odraslih in spremljajo njih kretnje; mnogokrat otrok nenadoma ponovi izraiz. ki simo ga v pogovoru slučajno izrekli, ali pa naredi kretnjo, ki smo jo nekajkrat ponovili. Seveda Pa pri tem ne zna še oceniti, kaj je bilo v vedenju odraslih lepo ini pristojno. Navadno celo pobere najprej tisto, kar v obnašanju staršev ni bilo lepo niti dostojno.
Da bi se starši zato izognili raznim zadiregam pred tujimi ljudmi na potovanjih, na ulici in na obiskih, jim hočemo dati nekaj dobrih nasvetov.
Vzemimo primer pozdravljanja. Se ko je otrok prav majhen, ga pričnimo učiti pozdravljanja. Da bo otiok razumel pomen pozdrava. ga moramo tudi mi pri prihodu ali odhodu zdoma vljudno pozdraviti ter ga vedino spomniti, da tudi on talko sltori. Ce ^sami ne bomo doma nikoli pozdravljali, nikar ne zahtevajmo, da bi to storil otrok na, cesti ali v diužoi. Do. ber zgled mu bo najbolje dokazal. da je pozdrav nekaj nujnega ter za vsakega dostojnega človeka potreben.
Se na nekaj bi hoteli starše opozoriti. Mnogokrat doživimo, da se otroci ne znajo pravilno obnašati pri srečanju s starejšimi ljudmi. Ker so majhni in ker jih tudi nihče ni učil, mislijo, da morajo biti povsod prvi ter hitijo vedno prvi skozi vrata ali pa se celo pred odraslimi prerivajo. Naučiti jih moramo, da je treba starejšemu človeku vedno pustita, da prvi vstopi ali izstopi. Opozoriti moramo otroke tudi. kako se morajo vesti v tramvajih, vlakih in avtobusih, če se vozijo v njih starejši ali celo bolni ljudje. Povedati jim moramo, da morajo vedno prepustiti svoje mesto starejšemu človeku ali materi s prav majhnim otrokom ter da lahko sedijo le tediaj. kadar je v vlaku ali tramvaju tudi zanje dovolj prostora,
Ce b; svoje otroke naučili res vsega tega, kar srno v našem članku le nekoliko nakazali. bi nam/ ne bilo treta doživeti. da morajo v tramvajih stati starejši ljudje, medtem ko sedle c/troci brezobzirno na svojih sedežih. Prav tako nam ne b; bilo treba zardevati pri sre-čaivanju znancev, ki bi jih znal nag otrok vl judno pozdraviti.
MIKUŽI
KISELJ j ZDRAVNICI
pri starih ljudeh
Med starimi ljudmi mo veliko takih, ki so videti zdravi in se tudi razmeroma dobro počutijo. Edino, fcar jih moti in vznemirja, je, 4® stalno kašljajo. Temu kaštp va nihče ne pripisuje po™’, na češ, kašelj je naravi* spremljevalec starosti in ne’ kai tako rekoč samo po se>>1 umevnega.
Temu pa ni tako. Pri starih ljudeh je kašelj pogosto resna zadeva, in sicer zat0' ker je precej starih ljudi jetičnih. Zdravniki so na .£?’*' mer pri raztelešenju starin ljudi statistično ugotovili, dd ima okrog trideset odstotkov umrlih starih ljudi svežo tuberkulozo in da je pri njih R' tika u dvajsetih odstotkih vzrok smrti. Običajno misli da kosi jetika najbou. med mladino
Ker je ugotovitev jetike ph starih ljudeh precej težka,
smemo presojati njihovega
keš
Ija površno, temveč se viodk mo prepričati, če gre pri za kašelj zaradi tuberkuloz ali samo Za navadno kašljanf' Tuberkuloza se pri starih Wu' deh razvija počasi in skoro neopazno brez izrazitih znakoe’ le kašljanje in pljuvanje kažeta da s pljuči ni nekaj,® redu. Taki ljudje pogosto J1' vijo popolnoma normalno mišljenje u krogu svojcev in nehote in nevede kot nosoi nevaren izvor okužbe-Ker se otroci kaj radi zadržujejo v družbi starih manh« in očetov, moramo v interef11 zdravja svojih malčkov ved? ti, ali je stari človek, ki kašlja, tuberkulozen ali ne. B?" pregleda izpljunka in rento* nološke preiskave pljuč je ' ko, mnogokrat celo nemog°fj~ razlikovati med tuberkuloznan in navadnim kašljem. Cin1 d) se pa pojaviti v izpljunku, b®' cili tuberkuloze kar lahka diožene posebna preiskava, m0’ ram0 imeti takega človeka z“ tuberkuloznega ter moraittb povzeti zaščitne ukrepe. Tak1 ljudje si moi-ajo pri kašljanji1 pokriti usta z robcem ali h*0' z roko, pljuvati morajo V pWJ valrdk, ki ga razkužimo, fifj? zume se, da ne smemo doyolttj> da bi otroci spali s takimi Ifid mi v išti postelji. Otroke ramo poučiti, da je poIjuboiA-nje nezdravo, kajti vsaka ut™ so izvor bolezenskih klic. zur sfi še tuberkuloznih bacilov.
Dr. S. S
W '/////A
lll!l!!llllllll)ll!IIIM!lll!l!!ll!!!lll!l!l!l!!!i:)i;:ii:ili|l||||j|lii|||j!!l!!i|||||||!l|||!ll!!l|!
SVINJSKA KUGA
KMETOVALCI
POZOR!
SE JE POJAVILA V PREDMESTJU
TRSTA
Pretekli teden j« nekemu kmetovalcu v Lonjerju poginil nenadoma že precej odrasel prašič. Pri občinskem, živino-zdravniškem pregledu so dognali, da je žival poginila za svinjsko kugo. Ker je ta bolezen, kakor pove že ime, kužna predstavlja največjo nevarnost za prašičerejo. Zato se nam zdi važno, da jo bolje spoznajo tudi naši kmetovalci in ukrenejo proti njej vse mogoče, kar predpisuje živihozdravniška veda jn kar priporočajo izkušeni praši-čerejci, da se ta bolezen ne zanese v njihov svinjak.
Svinjska kuga
Svinjsko kugo (peste suina) povzroča neka izredno drobna kal ali virus, ki je n; mogoče videti niti pod najboljšimi drobnogledi in jo imenujejo tudi «ul-travirus». Ta kal je v vsakem organskem tkivu in jo na njej obolele živali izločajo z urinom, z blatom itd. Ta kal bolezni preide v zdrave živali po
Svinjska kuga. Ciri kline na debelem
in nabre-
črevesu.
prebavni cevi z okuženo, pokvarjeno hrano.
Okuženje povzročajo in širijo navadno na novo kupljeni prašiči, k: so v dobi ;nkubac:ije ali pa so komaj preboleli to bolezen. Posredno pa pospešujejo njeno širjenje ljudje (prekupčevalci, mešetarji itd.) in živali, ki so kakorkoli prišli v dotiko z okuženimi prašiči, oziroma z njihovimi izločki.
S svinjsko kugo se lahko okužijo prašiči brez ruzlike spola, starosti in pasme. Sicer pa so ji najbolj podvržene mlade živali, ter živaij bolj žlahtnih pasem.
Potek in znaki bolezni
Potek bolezni more biti akuten, subakuten ali pa kroničen z bolečimi splošnimi znaki: a). Pri akutnem poteku okuž-
be zgubi žival voljo do hrane in nima pravega teka. Okuženi prašiči se stisnejo v kak temen kot svinjaka in se ne marajo družiti z drugimi prašiči. Bolna žival se vedno teže giblje; ima vročino z močnim katarjem sluznic in močno žejo. Hrbet drži navadno skrivljen, glavo nizko in rep viseč. Na tanki koži pod vratom, pod trebuhom in za ušesi ima številne rdeče s krvjo in sirotko napolnjene pege, velike približno kot leče. Ce okužena žival ne pogine v 24 do 48 urah, kar predstavlja naj-akutnejšo obliko bolezni, tedaj dobi žival po kratki zapeki hudo in smrdljivo drisko. Take živali se stisnejo v kot svinjaka, kjer popolnoma upadejo in shujšajo zaradi anemije ter občasnih mišičnih krčev in poginejo v 7 do 10 dneh.
Pri subakutnem poteku bolezni se pridružijo K več ali manj izrazitim znakom, še znaki vnetja prsne mrene in. pljučnice ter vsega prebavnega aparata od goltanca do zadnjega črevesa.
Kronično kužno obolenje pa nahajamo pri prašičih, ki so svinjsko kugo že preboleli ali jim je ta pustila posledice. Take živali imajo neredno prebavo, pogostoma se zapeka menjava z drisko in večkrat tudi pokaš-ljujejo. Bolni prašiči ostanejo mršav j in se ne redijo, predstavljajo pa največjo nevarnost za okuženje mladih, zdravih prašičev.
Zdravljenje in obvarovanje pred boleznijo
Svinjsko kugo moramo imeti za neozdravljivo bolezen, kadar je žival že z njo okužena in so na njej že vidni znaki te kuge. Deloma pa lahko vplivamo na milejši potek bolezni z raznimj razkuževalmimi sredstvi, kot na pr. sallcilova kislina (1 do 5 gr) kalomelan (0.5 do 1 gr) in druga sredstva, ki naj jih predpiše živinozdravnik.
Ker je svinjska kužna bolezen torej neozdravljiva in pusti na prašičih, ki morebiti to bolezen prebolijo, vedno kvarne posledice, zlasti pa ker taki prašiči širijo kal bolezni vse do svojega pogina ali zakola, moramo močno skrbeti, da preprečimo sploh pojav te bolezni.
Zato se morajo rejci prašičev posluževati predvsem obrambe pred svinjsko kugo, kakor jo priporočajo izkušeni prašičerej-ci in živinozdravniki:
1. Svinjak mora biti čim bolj čist ter snažen in prašiči motajo imeti suho ležišče.
2, Prašičem je treba pokla-dati, zlasti poleti, čisto in zdravo, nepokvarjeno krmo, ki mora biti dovolj tečna.
3. Prašiče damo cepit; proti kugi, dokler so še zdravi, kakor hitro se ta bolezen v kraju pojavi.
Sicer pa je treba vedeti, da tudi s cepljenjem še ni popolnoma odstranjena nevarnost o-kuženja. ker cepljeni prašiči niso dovzetni za to bplezen, ali kakor ludi rečemo, ostanejo imuni proti tej bolezni le 4 mesece ali kvečjemu 6 mesecev, ako jih po poteku 15—20 dni po pryem cepljenju cepimo v drugič. Tudi je nevarno cepiti prašiče proti kugi, če niso bili prej cepljeni proti rdečici, ki je po naših svinjakih skoraj vedno skrita. Na vsak način pa je priporočljivo, da se kmetovalci obrnejo pravočasno na domačega in zaupnega živinozdravni-ka. Umestno bi bilo, da bi tudii merodajne oblasti podvzele vie potrebne ukrepe, da se prepreči ta strašna prašičja kuga.
Dr. Ing. Čok
KAPUSOV BELIN
Kapusov belin je znani beli metulj, ki obleta od začetka aprila dalje njive, Kjer se goje kapus-nice (zelje, ohrovt). Takoj po oploditvi odlaga samica na spodnjo stran listov rumena jajčeca. Po 5-6 dneh sc :z jajčec zvalijo zelenkaste gosenice, ki tdkoj začno objedati liste kapusnic. Ob večjih napadih objedo te gosenice rastline tako, da ne ostani: od njih drugo kot golo rebrovjg.
Kako zatiramo škodljivca? Kapusovemu belinu pridemo najlaže do živega, če v času, ko samica odlaga jajca, pazljivo pregledujemo nasade ter uničujemo jajca In mlade gosenice, dokler še živijo skupno. Ko se pozneje gosenice razidejo, jih zelo težko zasledimo. Od škropilnih sredstev za zatiranje belina prihajajo v poštev tobačni izvleček (uporablja se v 2-3% raztopini) in apneni arze-niat (0.5% raztopina). Omeniti je, da so ti kemijski pripravki zelo strupeni za ljudi in živali, zato ne smemo uporabljati teh povrt-nin kot hrano ali krmo vsaj 6-7 tednov po škropljenju.
V zadnjih letih z uspehom uporabljamo proti belinu DDT.
VAZNA NOVOST
v vinogradništv
(Nadaljevanje iz prejš, štev.)
UPORABA ŠKROPILNEGA ŽVEPLA IN NJEGOVE PREDNOSTI
Škropilno ali močljivo žveplo pripravljajo in prodajajo v Italiji že mnoge tovarne iji rafinerije žvepia ter prihaja na trg pod. raznimi imeni, kakor: «Mormino», ufiovit», «TioseI» in še druga. To žveplo uporabljamo v količini 1 do kvečjemu 2 kg na Kip Rtrov vode; Odtehtano žveplo najprej razmočimo v manjši količini vode, kjer ga temeljito premešamo, da se ne tuorijo svalki ali kep-ce, nakar dolijemo potrebno količino vode in vse še enkrat dobro Premešamo,
Škropilno žveplo lahko primešamo tudi bordoški brozgi in navadni raztopini arzenalov ter tako z enim samim škropljenjem lahko pobijamo kar tri najhujše trtne škodljivce hkrati: trtno plesen ali otdij, strupeno roso ali peronosporo in grozdnega črvička ali molja.
Najvažnejše prednosti škropilnega žvepla v primeri z navadnim žveplom v prahu četudi super »entiliranim;
1. Škropilnega žvepla ne moreta veter in dež odnesti hitro raz listi in druge dele rastlin
iH zarad/i tega trajneje učinkuje:
2. S tem žveplom lahko škropimo trte in drgge rastline uspešno tudi ob vetrovnem vremenu, dločim je prošenje ali žvepla,nje oib vetru skoraj nemogoče. ,
3. Škropilno žveplo pri uničevanju trtne plesni ali oidija bolje učinkuje kot ventilirano žčbplo.
4. S škropilnim žveplom pobijamo in uničujemo prav u-spešno tudi plesni drugih koristnih rastlin — breskev, jablan, vrtnic, bučnic itd. — proti katerim nudi celo superven-tilirano žveplo le malo uspeha.
5. Čeprav ima škropilno žveplo približno dvakratno ceno ventiliranega, uendar je na splošno cenejše, ker z isto količino škropilnega žvepla poškropimo mnogo večjo površino trt, in za daljšo dobo, kot zmoremo to z običajnim žveplanjem,
6. Škropilno žveplo lahko primešamo bordoški brozgi in drugim v vodi raztopljenim pripravkom proti rastlinskim škodljivcem ter lahko tako preprečujemo in uničujemo več rastlinskih bolezni hkrati. Ičar pomeni znaten prihranek na delu in na času.
Ing. ANDREJ COK
Z AT I R A J M O OLJČNO MUŠICO
V drugi polovici tega meseca se poiavi po oljčnih r.asadih zelo majhna mušica, ki povzro. ča občutno škodo, in pri nas že kar nekaj let zaporedoma!
Kako spoznamo škodljivca?
Odrasla oljčna mušica.
Oljčna mušica je 4—6 mm dolgo muha rumenkastokostanja. sle barve. Mrežasta krila so rumenkaste barve. Mad podobnimi mušicami jo lahko razlikujemo, ker ima temr.o pego na robu kril. Ličinka brez nog in slave je bele barve. Odrasla samica obleta oljčna drevesa prvič v drugi polovici junija 'n odlaša jajčeca v notranjost sadežev. .Značilno je, da se v času obletanja hrani s sladkim sokom (nektarjem) nekaterih rastlin. To nje pohlepnost po sladkem soku izkoristimo, da ji v določenem času pokladimo sladek zastrupljen sok in jo tako uničimo.
Samica znese do 300 jajčec v svojem življenju. Ce pomisli mo, da ima ta škodljivec v enem letu 3 do 4 generacije, si lahko predstavljamo, koliko tega mrčesa se nakoti od ene same muhe v enem letu. V notranjo.
Po oljčni mušici pokvarjene oljke.
sti sadu se ličinka razvija ' končno zabubi. Iz bube novi odrasli škodljivec in naju] liuje svoje uničujoče delo. £ vič se pojavi, kot smo že rek •• drugi polovici junija, o>
ga generacija se pojavi v gi polovici julija, tretja lc0.I.1h) avgusta in (v toplih eventualno se četrta v zač^et* septembra. Napadeno sadje pade ali pa če ostane na “r-vesu, je malo vredno in 'Jfll krat pokvari celoten pride*6 Kako uničujemo oljčno šico? Mušica se hrani v ca=^ dokler ne položi jajčec, s k im sokom nekaterih rast* ^ Uničujemo j0 najlaže, da )* tem času nastavimo zastrUP1* no vabo iz sladke vode, 111
drU-
dodamo nekaj strupa
.J ar*6-
nata. Zastrupljeno tekočino Prl‘ pravimo takole:	.
V 80 litrih vode raztopiru-1J) kg sladkorne melase, v P .0 gih 10 litrih tople vode Pa ta gramov natrijevega arz'11 T (če nimamo na razpolago trijevega arzenata lahko vvt. rabimo apneni ali svinčeni » zenat). Tako pripravljeno ‘ . topino vlijemo v začetku ja v plitve posode (3 do 4 ’ p<>
v vsako), ki jih razobesimo
je ),) ao ’ - 0p
razobesimo
oljčnih drevesih, in sicer , vsakih 30 do 40 dreves P°, ,,a posodo. Ce so drevesa P°s (teh daleč druga od drugega .j), primerov je pri nas d°v‘e"0 pa na vsakih 20 dreves P° ,t. posodo. Ker voda v posod*m st hlapeva, jo moramo ve doliti.	j.
Muha, ki obleta nasade noči in išče sladki sok, * ,go-v posodi in se utopi. Ko tovimo, da je v posoda^ mor3' je število tega mrčesa. *’ s;tl mo oljčnemu nasadu raz°D (ja veči
5ie število posodic ali ^ to le najbolj uspešno) z“pr mo škropiti vsa drevesa s ji čir.o. Prvič škropimo °k‘'u]ij* junija, drugič - okoli 20 J(ii-iž tretjič v drugi polovici avg «r in morda četrtič konec a Ce sta a-li v začetku septembrsko' po škropljenju dežuje, to e vimo.	.^ot
Koliko škropiva uporab* o-Količina je odvisna od 5 (ja sti in razvitosti drevesa- ..j. vsako drevo uporabimo Pjl«jH6 no 300 do 400 gramov tek^), (na 100 dreves 30 do 40 H* ^ Nikdar ne smemo da se v odpadlih sadovih aV. vajo ličir.-ke in bude ško p(r ca in zato moramo dneVI* _nc\d birati vse odpadle 0*?1f?,(i dreves in jih takoj unic‘ ■ a> Ker oljčna mušica resn° °stO" ža naše nasade, moramo t,r_ piti proti njej vsi enotr.o jtalie ganizirgno. Škropilo n® iačaa. dosti la trud je obilo
PRIMORSKI dnevnik
Katerih jezikov
naj se uči Tržaška mladina
Vprav nam Slovencem prizna-bjo tuji narodi, da se z lahkoto "hmo tujih jezikov in da jih tudi "ooro obvladamo. V borbi za naš
brlanek nam j£' to Pomagalo v Irko, (Ja smo lahko tekmovali za mdobitev raznih mest, ki so bila J^Jčena za tiste, ki znajo več rakov. Toda znanje jezikov ni-“a samo tega namena.
Slovenci smo bili nekoč v Tr-
st«
znani, da znam-o poleg svoje-
materinega jezika še italijan-
ski,
nemški in dokaj tudi srbo-
rvatski jezik. Visokošolci, ki so rokovali univerzo v Pragi, so .“ogatili svoje znanje še s češkim laikom. Ni bilo dijaka, ki si ne 1 bil v nekdanjih realkah osvoji Znanja francoščine, ali ni bilo ■toro dijaka, ki mu ne bi iz pristnega študija zvenela kar do-
bro
francoščina ali angleščina.
'Jaki humanističnih gimnazij pa “ Pridobili precej solidno znanje : hsičriih jezikov — latinščine in ne.
Odveč bi bilo govoriti o potre-znanja jezikov. V naši stvarno-i1 naj nam bodo za vodilo tudi jsede tov. Djilasa, ki je dejal: blede učenja tujih jezikov bi Jeralo biti izhodišče našega pota to, da potrebuje naša dežela :'n°go kadrov, ki znajo vsaj ene-f? izmed tako imenovanih veli-, 'n jezikov«.
Katerih jezikov naj se torej uči ,‘Zaški dijak, mladinec, mladin-J- — Predvsem moramo teme-5o poznati svoj materin jezik, smemo se zadovoljiti s tem,
t»Si
‘ smo se naučili od staršev in I ne samo s tem, kar nam je '""bila šola. Polagoma moramo | Poznati vse slovensko slovstvo,
‘!j'stiti jezik tujk, nelepih besed, poznati tudi znanstveno literatko* pisano v slovenščini, kar »meni: šivilja, krojač, kovač, mi-mehanik itd. morajo prido-za svoj poklic slovenske stro-j°vne izraze, ki jih ima sloven-•hrva prav tako kot tuji jeziki.
velja za inteligente, ki mora-‘ Poznati besedišče svoje stroke.
Jl ^Kratka, vsakdo od nas bo po-“Zal svojo izobrazbo, vzgojo, za-v Prvi vrsti s čim- popolnejši znanjem materinega jezika, | razom — občutili .tavanjem njegove literature,
"°dovine itd.
5rwdalJe se moramo seznaniti s "too-hrvatskim jezikom, ki je slo-
tto kemu tako Eodoberl- PoIe2 l Ja. da je kot ruščina eden naj-
l( j melodičnih slovanskih jezi-v> bomo z njimi spoznali ogrom-
nt zaklade srbo-hrvatske kulture in se z njim. sporazumeli z naro-oom, ki živi na ozemlju od Buj1 do Soluna.
Priporočljivo Je tudi, da spoznamo vsaj nekoliko en jezik severnih Slovanov; v poštev prihajata češčina ali ruščina. Nočemo govoriti o prednosti tega ali onega teh dveh jezikov, opozarjamo samo na koristnost tega znanja že s tem-, če povemo, da je Trst težišče češkega zaledja in Jadran, sko morje pot, ki napravlja celo razsežni ruski kontinent za so. seda! •
Sedaj nekaj napotkov in misli o jezikih zapadnih narodov. Za nas Slovence na STOju naj velja načelo, da moramo, če le mogoče, znati dovršeno italijanski jezik. Ne ozirajmo se na to, če se tukajšnji Italijani nočejo učiti našega jezika; naj nas tudi ne zanima, če. odklanjajo učenje slovenščine iz golih predsodkov.
Ce opustimo španščino, se imamo odločiti za tri velike jezike: angleščino, francoščino in nemščino. Glede na velik pome-n, ki ga je pridobila angleščina po zadnji vojni in glede na politični položaj v Trstu in po svetu, je treba priporočati predvsem učenje angleškega jezika. Ker je ta jezik uveden že v srednje šole, naj mladina izkoristi to priliko in. se ga kar najbolj pridno uči. Angleščina je danes občevalni jezik po vseh morjih in kontinentih. Vrh tega je ta jezik v primeru z drugimi zelo enostaven.
V zvezi s tem pripominjamo, da je ravno v korist angleščine zgubila francoščina precej svojega pomena. Našim dijakom in dijakinjam bi se ta jezik zaradi znanja italijanščine in latinščine sicer prilegal, pomen francoščine za duševno oblikovanje mladega človeka je nepopisno velik, vendar 'bo dovolj, če se za enkrat zadovoljimo s pasivnim znanjem francoščine.
Nemščina: ne moremo zanikati, da trčimo na Nemce od Beljaka do Hamburga. Njihovo usodno težnjo na Trst bomo vedno — kljub njihovim sporadičnim po-Nemški jezik ni lahek, vendar ga govori narod, ki nas obkroža od Bovca do Radgone in katerega kulturni vpliv je še v kosteh vsaj starega rodu Slovencev. Vsekakor bodo za nemščino verjetno tisti Slovenci, ki ne potrebujejo v svo. jem praktičnem življenju italijan-
ščine. Kot angleščina ali ruščina nam nudi tudi nemščina možnosti dojemanja iz vseh področij kul-turnega življenja.
In še besedo o klasičnih jezi-kih: Mislimo predvsem na latinščino. — Ne zametavajmo tega jezika, ki je podlaga za vse romanske jezike in — angleščino. Besedni zaklad, pridobljen, z učenjem latinščine, nam bo koristil pri navedenih jezikih. Ne pustimo se zavajati z nazori, da je latinščina «mrtev jezik« in. da ni-ma pomena za »praktično življenje«. Gotovo imajo starši deloma prav, ko pravijo, da se bomo kasneje pri učenju tujih jezikov kesali, zakaj se nismo pridno uči li — latinščine!
Ne smemo misliti in naši starši naj se ne bojijo, da bodo njihovi otroci, to pomeni, da bomo m-, ki se bomo učili ta ali oni tuj jezik, postali zaradi tega Angleži, Nemci, Italijani itd. Mi mladi pa glejmo nadalje, da se ne bomo učili tujih jezikov samo zaradi tega, da bomo razumeli mehanično tujo govorico, ampak da bomo s tujim jezikom pridobil znanje tuje kulture v najširšem obsegu, to pomeni, da bomo spoznali zgodovino, zemljepis, gospodarstvo, politiko, filozofijo, umet. nost tujih narodov. S tem bomo pokazali, da je borba za napredek ne samo naša, nacionalna, marveč obče človeška borba naprednih posameznikov in množic!
ljudje v taborih n# najdejo le zdravega razvedrila, pač J? utrdijo v vseh smereh, postanejo samostojni, pogumni, "če se tisočerih drobnih spretnosti, ki jih zahteva preprosto življenje sredi prirode.
m morje
O potrebi oživitve slovenskih veslaških, jadralnih in plavalnih društev
Preteklo j.e tisoč tri sto petdeset let, kar so naši predniki prodrli do morja, toda odi prvega dneva njihove naselitve so jih sosedni narodj odrivali od morja. Slovenci namreč nismo imeli v stoletjih, ki so bila za naše uveljavljanje odločilna, svoje države, ki bi nas ščitila. Vendar je bil naš rod žilav ini trd in naši predniki so vseeno postali mornarji, kapi-tani in celo lastniki jadrnic, manjših ladij. Na splošno je Movencem. zlasti v zaledju, manjkala pomorska zavest. V času modernega razvoja ladjedelništva pa jim je manjkala tudi gospodarska podlaga, da ne govorimo o socialni dife-renciaciji našega naroda, saj smo imeli v tej dobi V pretežni meri samo delavca in kmeta.
Celo mi mladinci se spom*-nimo našega morja samo takrat, ko sije sonce in bi radi legli na skale v Barkovljah ali na mehak pesek v Sv. Nikolaju. Ko tako ležimo na vročih kamnih, pa nam le srce zatrepeče v veselju, ko gledamo bele jadrnice, ki ponosno plujejo v poletnem vetru. Zdi se nam nedosežen sen, da bi jadrali tudj mi in se spojili z morjem in njegovimi skrivnostmi. Teh je pa mnogo. Le vprašanje starega ribiča ali izkušenega jadralca!
Pred italijansko zasedbo 1. 1918 smo imeli vendarle veslaška, jadralna im plavalna društva, ki so vzgajala mladino v ljubezni do našega morja. Fašizem je vse to zatrl. Toda fašizma ni yeč in tudi druga v°jna je za nami.
Zato je naša dolžnost, da počasi obnovimo pomorska društva, Seveda bomo pri vsakem koraku naleteli ca ovire, toda če bomo vztrajni, bomo gotovo* uspeli, da pi ustanovimo vsaj veslaško in jadralno društva
Le tako se bo polagoma utrjevala v nas zavest, da smo tudi mi Slovenci obmorski narod, hkrati pa bomo tudi vedno bolj spoznavali pomen morja!
nun
Kratka zgodovina jugoslovanske pošte io jugoslovanskih narodov na znamkah
Tudi v Crni gori imamo približ. lov s pretiskom «Jugoslavija - Slo-no tak kaos kot na Slovenskem, venija - Jugoslavija S. 5. 1945». v
— Mariboru j.e izšlo 19 znamk nemške frankovske serije s Hitler-
Najprej, po italijanski zasedbi so bile izdane bivše jugoslovanske znamke s pretiskom «Montenegro - Crna Gora - 17. IV. 11 - XIX«. Beseda Montenegro je napisana v latinci, besedi Crna Gora v cirilici. Nato so bile izdane, še vedno za časa italijanske zasedbe italijanske frankovske znamke s pretiskom v cirilici »Crna Gora«. Leta 1942 so bile izdane razne jugoslovanske serije s pretiskom «Go-vernatorato del Montenegro, Va-lore in Lire«, leta 1943 pa fran-kovne znamke z motivi iz Njegoševega ((Gorskega venca« in letal, ske z različnimi predeli črnogorske zemlje.
Leta 1944 so Nemci po zasedbi Crne gore izdali bivše jugoslovanske in »Njegoševe« znamke s pretiski ((Deutsche Militar ver-waltung — Montenegro« in »Na-tionaler Vervvaltungsauschuss - 10. IX. 1943.» Pozneje sta bili izdani še dve seriji s pretiski, in sicer v korist ubežnikov s preti-Skom ((Fluchtlingshilfe - Montenegro« in v korist Rdečega križa s pretiskom ((Crv.eni krst - Montenegro«. Te dve zadnji seriji sta imeli vrednost v RM , (Reichs Mark). Vsega skupaj je bilo izda. nih v Crni gori 145 znamk. Od teh je 67 frankovskih, 36 letalskih, 32 dobrodelnih in 10 portov-nih.
Vendar se ni še dolga vrsta pretiskov končala. Po osvoboditvi so nastale zopet vsepovsod nove pokrajinske pretiskane izdaje. Na Hrvatskem imamo dve izdaji in sicer: 17 znamk je bilo izdanih Splitu; to so znamke hrvaške serije s hrvaškimi predeli s pretiskom »Demokratska federativna Jugoslavija« in	s peterokrako
zvezdo. 7 znamk iste serije je bilo izdanih v Zagrebu z istim a neenakim pretiskom. Poleg teh frankovskih znamk je bilo izdanih na Hrvaškem še pet portovnih znamk.
V Crni gori je izšlo 13 znamk ((Njegoševe« serije s pretiskom v cirilici ((Demokratska federativna Jugoslavija« in s peterokrako zvezdo. V Bosni in Hercegovini je izšlo 20 znamk hrvaških serij predelov, spominskih o Zrinjskih, o Boškoviču in »za vojno pomoč«, s pretiskom »Demokratska federativna Jugoslavija« in zvezdo. V Sloveniji pa imamo kar tri izdaje in sicer: 16 znamk je izšlo v Ljub. IJani; to so znamke serije prede-
jevim portretom z istim pretiskom. Tako vidimo, da je od vseh jugoslovanskih pokrajin bila prav Slovenija tista, ki je tako 1. 1918, Kot med okupacijo druge svetovne vojne in po njej, imela najbolj zamotan sistem pretiskanih znamk.
3. decembra 1944 pa so v Beogra du izšle prve skupne jugoslovanske znamke. To so bile znamke serije srbskih samostanov s pretiskom ((Demokratska federativna Jugoslavija« in z državnim grbom. Februarja 1945 pa so izšle že prve redne znamke. Do vključno nove serije ob priliki lOletni-ce Osvobodilne fronte je izšlo (skupno s pokrajinskimi izdajami) 360 znamk in sicer 161 frankov-nih, 125 spominskih, 20 letalskih, 6 dobrodelnih, 8 v korist Rdečega križa, 30 portovnih in 10 službenih.
(Nadaljevanje sledi)
NOVE ZNAMKE
AVSTRIJA: Spominska znamka ob priliki 1501etnice rojstva skladatelja Josepha Lannerja (1801-1843). Na znamki je portret skladatelja, 60 grošev, temno zelena.
BELGIJA: Izdaja v korist mednarodne organizacije UNESCO. 80 + 20 cent., zelena (kemik v laboratoriju); 2 franka + 50 cent., čokoladna (šola v Belgiskem Kon gu); 4 fr. + 2 fr., svetlomodra (deklica z golobom miru).
BOLGARIJA: Spominska serija s portreti antifašističnih borcev. 1 leva, vinasta, 2 leva, vijoličasto-rjava; 4 leva, rjava; 9 leva, rde-Ča-rjava; 15 leva, rjava-olivasta; 50 leva, olivna.
— Propagandna serija za mir. 4 leva, rdeča-rjava (delo na polju in v tovarni); 20 leva, rdeča (bratstvo vseh ras, na vrhu zastav Stalinova glava.
ČEŠKOSLOVAŠKA: Nova serija za zračno pošto. Na slikah letalo nad raznimi mesti republike. 6 Kčs. zelena, 10 Kčs, vijoličasta, 15 Kčs, svetlomodra, 20 Kčs, rjava.
— Propagandna serija za rudar, stvo. Na obeh znamkah je isti motiv, ki prikazuje tri rudarje pred rovom. 1,50 Kčs, siva 3,00 Kčs vinasta.
DANSKA: Spominske na stoletnico prve danske znamke. Na obeh znamkah je isti motiv, ki prikazuje poštni voz iz leta 1851. 15 oere, vijoličasta, 25 oere rdeča-rjava!
FINSKA: Dobrodelna serija v korist Rdečega križa. 7 + 2 Mk, rjava-rdeča (pogled na sanatorij); 12 + 3 Mk, svetlovijoličasta -rdeča (bolniška sestra streže bo-lani ženski); 20 + 5 Mk, rožasta-rdeča (grb rdečega križa).
Na nedeljskem Dnevu narodnih noš in plesov bodo pri reviji narodnih noš sodelovali tuidi najmlajši. Prav je to, kajti že od malega se moramo navaditi ceniti naše narodne vrednote.
r-
PEPA
+tde-
JICI
SI4UN10N0V TURNIR
Na svetov-n i razstavi leta 1851 v Londonu je bil odigran prvi turnir v zgo dovini šaha. Zrna gal je Nemec An derssen v konkurenci 16. takratnih mojstrov. V spomin na ta turnir so Angleži letos organizirali velik turnir, ki je pravkar v teku in na katerem igrajo tudi 4 jugoslovanski mojstri: Gligorič, Pirc, Trifunovič in Matanovič.
Prinašamo partijo med takrat najmočnejšima šahistoma Anders-sonom in Stauntonom, ki sta jo igrala na omenjenem prvem turnirju.
Beli: Stauton Crni: Andersten 1. e4, c5; 2. d4, c:d; 3. Sf3 e6; 4.S:d4, Lc5; 5. Sc3, a6; 6 Le3, La7; 7. Ld3, Se7; 8. 0-0, 0-0; 9. Dh5, Sg6; 10. e5, Dc7; 11. Tael, b5; 12. f4, Lb7; 13. Se4, L:e4; 14. L:e4, Sc6; 15. S:c6, d:c; 16. g4, Tad8; 17, Khl, c5; 18. Tf3, Da5; 19. Tefl, Da4; 20. Ld'3, D:a2; 21. Th3, h6; 22. g5, T:d3; 23. c:d, Dd5+; 24. Tff3, Se7; 25. g:h, g6; 26. h7 + , KhS; 27. Dg5, Sf5; 28. Df6+, Sg7; 29. f5, Db3; 30. Lh6, Ddl + ; 31. Kg2, De2+; 32. Tf2, Dg4+; 33. Tg3; in črni se preda.
KAM POJDEMO letos na počitnice?
Kmalu bo konec šolskega leta. Nekateri učenci in u čenke se vesele zaključka, ker so bili med letom pridni, učili so se in zdaj jih čaka lepo spričevalo, doma pa pohvala in veselje staršev. Drugi zopet s strahom čakajo. Slabo vest imajo: med letom so raje zapravljali čas z igranjem, postopanjem in lenarjenjem in zdaj se boje. da bodo v spričevalu same šestice ali celo še slab-Se ocene. Nekaj se v teh zadnjih dneh še da popra, viti, seveda če le niso redi prehudo slabi. Vendar pa mislimo, da tako slabih u-čencev, o deklicah skoro ne dvomimo, ni med vami in da bo konee vendarle srečen.
Potem pa počitnice. Mnogi izmed vas so se lani prav lepo imeli. Bili so v kolonijah v Sloveniji, spoznali lepe, nove kraje, se v veseli družbi naigrali, nasmejali in prišli zdravi in dobre volje zopet k svojim materam in očetom domov.
Tudi letos bodo v Sloveniji kolonije. Gotovo nihče izmed tistih, ki je bil lansko leto tam, noče zamuditi prilike, da zopet odpotuje za tri tedne od doma. Kako
MUREN
Tiho bliža se veter ...
V majhni, majhni kajbici, ki na okencu visi, poje, poje venomer trni muren kri, kri, kri...
«Očka. očka. pa zakaj poje muren: kri, kri,
kri...?-»
«To pomeni, da trpi, v kajbici mu dobro ni.»
«Otka, očka, pa zakaj tudi v polju neprestano poje muren: kri, kri,
kri?>
<r.To se tebi samo zdi!
Na svobodi, na poljani poje, poje neprestano in se smeje: hi, hi, hi...»
imenitno in samostojno se počutimo, ko brez staršev odpotujemo v daljni svet! Zdi se nam, da smo zrasli za glavo višje in da smo modri kot odrasli. Imeniten občutek, ki bi ga z nikomer ne hoteli zamenjati!
Zato bomo tudi letos pozdravili zaskrbljene mame in očete, jim mahali iz vlaka v pozdrav, in govorili: «Kar brez skrbi bodite za nas, dobre tovarišice bodo skrbele za nas. Vrnemo se zdravi kmalu zopet k vamb
Se je čas, da se vpišemo v kolonije. Opozorimo matere in očete, da pravočasno poskrbe vse potrebno, da ne bo prepozno.
PIONIRSKA » POŠTA_____________
ftbuo- kojuikite
Težko sem že čakal toplih dni. Pa je vendar posijalo močno sonce in mama je odločila: «Jutri pojdemo k Sv. Nikolaju».
Kako sem bil srečen. Kopališče Su. Nikolaj je tako lepo, da v Trstu ni podobnega. Ob dvanajsti uri.sva se z mamo odpeljala s parnikom «Vida». Tudi zato grem rad k Sv. Nikolaju, ker se rad vozim. s parnikom. Lani sem nekoč gledaJ vso pot delfine, ki so spremljali našo ladjo in se prevračali v vodi. Tudi letos sem gledal, da
bi kje katerega videl, pa ni bilo nobenega. Ko simo se bližali Sv. Nikolaju, sem že od daleč videl lepe bele hišice.
Ljudi je bilo še malo. Voda pa je bila prav topla in se nisem stresel, ko sem zleiel vanjo. Mislil sem, če bom še znal plavati. Lansko leto sem se kar dobro naučil in skrbelo me jeL če bo šlo tudi letos. Ko sem zaplaval, mi je kar dobro šlo in vesel sem bil. Mama me je komaj spravila iz vode. Potem pa na gugalnice, visoko sem se nihal, da mi je kar dih zastajal
Kar prekmalu je bilo treba domov. Parnik je zapiskal in odplul proti Trstu.
Komaj čakam zopet sončne nedelje, da pojdemo spet k Sv. Nikolaju.	BORIS
ZA BISTRE GLAVE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Vodoravno: a: znana evropska reka, gibanje; b: vrsta cigaret, nežen, žabji glas; e: oziralni zaimek, smrtni boj, znak za dragoceno kovino; č: umetnost (lat.), kratica za upravno edinico; predlog, žensko ime; d!: ruska reka, zdravilo; e: slovenski zgodovinar, osebni zaimek, začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja, kratica za žensko organizacijo; f: in (lat.) prebivalec nemške po, krajine, začetnici priimka in imena slovenskega glasbenika; g: višinska točka, razdobje, prav tak; h: napoklicni športnik, črevesna bolezen.
Navpično: 1. okras, rojstni kraj Mohameda; 2. gora na Koroškem, najmanjši del snovi; 3. predlog, začimba, kazalni zaimek; 4. na-plačilo, del parnega stroja; 5. del Človeškega telesa; 6. bog ljubezni, drobec lesa; 7. veznik, ploščinska mera; 8, kurilno sredstvo, azijska država; 9. kraj v Bosni; 10. vra-nin glas, -ves; 11. izraz pri kartah, žensko ime, nikalnica: 12. moško ime, svečano moško oblačilo; 13. teža omota, kavni nadomestek.
«Hfoiaatnha
S
1Hezitcu znriu[v H'iizunliv
Vodoravno: 1. dan-mag, 2. ma-lik-metal, 3. parazol-Lahezis, 4. sir-Rodos-nor, 5. elan-Kopitar-co-la, 6. met-tamar-lub, 7. kolibar-
ribežen, 8. način-Kasij, 9. rek-Rog.
Navpično: a) Sem, b) pilek, c) Maraton, č) dar-Lar, d) Alah-niče, e) niz-bik, f) Korotan, g) lopar, h) dim, i) Lotar, j) Ma-zarik, k) meh-bar, 1) atek, meso, m) gaz-žig, n) linolej, o) Solun, P) Rab.
Draga Juca! Kakor vidiš, nisem mnogo se zmotila, ko sem rekla, da bo zopet vsa Italija volila
one, ki so že na vladi.
E, Jucinu, kjer so farji, tam je težko kaj doseči.
Kat posvetni gospodarji
prav tako so premeteni kakor v verskih odločitvah, in zato seve ni čudno, dko so pri teh volitvah
brž spregledali težave ter potrebno ukrenili, da bi laški državljani druge stranke ne volili.
Torej bomo zopet v strahu božjem nekaj let živeli, ker ukrepi rimske vlade bodo tudi Trst zajeli.
Rožen/orane in litanije bomo množično žebrali in v procesijah hodili ter s pobožnimi korali
hvalili sedanjo vlado, ki z modrostjo in dobroto • skuša vnesti nove takse in odpraviti goloto.
No, o tem, Jucina moja bova pisali kasneje, ker se moram danes nujno dotakniti še turneje
kolesarjev. Tukaj v Trstu., so se znašli v grozni gneči, ki je menda bila kriva, da jim ni šlo vse po sreči,
kajti že na poti z Opčin jih je ploha zalotila in potem je blatna cesta marsikoga prevrnila.
Vendar, kar zadeva dirko, bf ne stegnila jezika, če bi se tržaške reve zadržale kot se šika.
A histerične pokore priliko so izrabile, da so športno prireditev s šovinizmom zabelile.
Vrag se naj razume z njimi, saj so čisto ponoreli: če se le po laško usekneš, bodo himno koj zapeli
in obesili zastave, da dokažejo zvestobo Rimu. In ta Rim v zahvalo jim prodaja svojo robo:
zobne paste, surogate za ugonabljanje mrčesa, dalje maže, ki mehčajo trda kurjeva očesa
in še kup podobne šare skrite pod tribarvne trake, le da lupijo meščana in mu pulijo stotake.
V tem je, vidiš, Juca moja, vsa ljubezen in podpora madrepatrije do Trsta.
Jaz seveda nisem nora,
da bi štorijam verjela, ker še mislim s svojo glavo. In večina Tržačanov misli z mano. Juca, zdravo!
MARK TWAIN
PuMcdouSmm
TOM SAVTEB
Ilustriral Bogdan Grom
VI.
Vi
^ Mr. Walter je pode-JU Tomu nagrado s toliko prisrčnostjo, kolikor je1 mogel spraviti iz sebe, kajti ni mu slo v glavo, da bi si bil prav ta deček nabral dva tisoč verzov svetopisemske modrosti sam na svojem zelniku.
Srce je zatrepetalo Tomu, ko šo ga predstavili sodniku in še bolj mu je zastal dih, ko je sodnik vprašal za imeni dveh apostolov. «David-Goliat!» je zajecljal Tom...
Potegnimo zastor u-smiljenja in zagrnimo nadaljnje prizore.
Okrog pol desetih so se ljudje jieli zbirati k jutranji službi božji. Tom, Sid ter Mary so sedli poleg tete Polly. Toma je med pridigo obhajal dolgčas in nenadoma se je domislil svojega zaklada: bil je to velik, črn hrošč s strašnimi kleščami, zaprt v škatlici za vžigalice. Najprej je žival ugriznila Toma v prst. Naravno je bilo, da ga je štrcnil. Ko pa se je pritepel v cerkev še potepinskj koder. so ljudje kar pozabili na pridigo.
2
Cim je pes zagledal hrošča, ga je začel obkrožati in ovohavati jz varne razdalje; nenadoma pa je čapnil po njem, a ga ni zadel, to je večkrat ponovil, nazadnje pa se je utrudil. Glava mu je kini-kala, malo po malo se je njegov gobec nižal in, dotaknil se je hrošča,^ ta pa ne bodi len, &e je vanj zagrizel in ga uščipnil. Pes je ostro zatulil, hrošč pa je za nekaj metrov od letel.
3
. V ponedeljek zjutraj ?? hil Tom slabe vo-(Je. ker se je začenja!' :eden poln nadlog in *01e. Nenadoma mu .ie Pr>šlo na misel, da bi rad bolan in mu hi bilo treba v šolo. časa ni mogel "•česar najti, potem s« Se spomnil na , ranjeni prst in oTČel stokati in klicat: aa na pomoč... Sid ie preplašeno gle-i, ' Tom po: «Odpu-?Cam ti vse, Sid! Vse.
riir v 1 si mi kdai st°-+ Ko bom mrtev..
Dn * nagl0 steke! in , s„‘"Pnicah navzdol raklical: «Teta.
«Kaj ti je, kaj je s tabo, otrok?« je spraševala teta. «Oh, teta, moj ranjeni prst se je ynel!» «Tom, konec ne. umnosti in spravi se pokonci!« Stokanje je zastalo in bolečine so izginile iz prsta. Fantu je bilo nekoliko sitno in izgovarja!' se je: «ZdeIo se mi je. da se je vnel in tako zelo me je bolelo, da še zoba nisem več čutil.« «Saj res, kaj je z zobmi?« «Eden se maj'e in boli me prav pošteno.«
«Odpri usta. Da, res je. Maje se. Mary,* prinesi svileno nit in kos žarečega oglja.« Gospa je en konec niti trdno pritrdila na Tomov zob
in privezala drugi ko. nec postelji za stebrič Potem je zgrabila ža reče oglje in ga je to liko da ne pritisnila v dečkovo lice- In zob je že bingljal na posteljnem stebriču.
Ko jo je Tom pQ zaj trku ubiral proti šoli, je vzbujal zavist vseh dečkov, kajti vrzel v zgornji vrstj njegovih , zob mu je omogočila pljuvati na nov način.
e
(M? 'o
Af?
"1
Kmalu nato je Tom naletel na mladega vaškega izobčenca, lenega in prostaškega Huckteberrijrja Finna, ki je bil sin vaškega pijanca. Kakor drugi dečki, tako se tudi Tom ni sme) z njim igrati. Toda vsi spo. dobni dečki mesteca Petersburg so občudovali Finna, ker se mu ni bilo treba nobenemu pokoravati; Tom mu je zaklical: ((Zdravo, Huckleberry! Kaj imaš?«
((Crknjeno mačko.«
«Zakaj so dobre crk. njene mačke?«
«Proti bradavicam.#
i
/MM
Katera lokomotiva je najmočnejša?
Najmočnejša lokomotiva je Stalin, ali kakor mu pravijo, lokomotiva zgodovine; kajti ta vleče na tisoče vlakov v ZSSR
Katera policija je najhitrejša na svetu?
Najhitrejša policija na svetu je vzhodno-nemška, ker se poslužuje letal. Ta policija je še hitrejša, kadar beži v zapadni sektor.
Kateri tisk ima največ bralcev?
Največ bralcev ima poljski tisk, kajti članke poljskih časopisov čitajo po vsej ZSSR, ti skane v »Pravdi# — v ruskem originalu.
Kaj je najbolj kislo?
Najbolj kisel je obraz inform-birojevskega partijskega funkcionarja, kadar ga obveste, da bo odšel na zdravljenje v ZSSR.
Kaj je najkrajše?
Najkrajši je seznam blaga, ki bo izvožen iz CSR v ZSSR, ker ima samo en stavek: Vse kar je mogoče transportirati!
Kje je največji promet?
Največji promet je v češkoslovaških diplomatskih predstavništvih, kjer se diplomati menjajo tako hitro, da se niti stoli ne ogrejejo.
Kaj je najhladnejše?
Najhladnejši je topli sprejem, s katerim narodi inform-birojevskih držav pričakujejo ruske misije in komisije.
NOIDEDIJAlfT
X: Kaj si pravzaprav ti: Košuitia ali Kossuta?
Kominformovski svetnik Košuta (Kossuta). KomdnfOr-mitettični intemacionalist!
Tako se je odrezal mož, ki mu je komedijantstvo glavni poklic...
VREME
Včeraj ob 19. uri je bil zračni pritisk 754,4, toplota 20.2 (najvišja med dnevom 21,8, najnižja 15,4), vlaga 71 odst., veter	12	km,	morje	skoraj mirno, nebo oblačr.-o 5/10,
vidljivost	40	km,	toplota morja 20,2. Naše področ.
je bo danes še vedno pod vplivom mrzlega zraka. Vsled tega obstaja možnost krajevnih padavin. Prišlo Pa bo med dnevom do delnih razjasnitev.
STRAN 8
ZADNJA POROČILA
10. JUNIJA 1951
fjgftfBtt	
:::: jjjjjjji	! !!:
E	: j |j: . lili
Pii
1	j:	iililijjl	I ii		-
	::	: r	i ^	lil*.
		i ii	i? Ih » :::: i::::: Ull	lip
I II
ih,!
15.000 policajev Javno poveličevanje
jšče Burgessa In Mac leana	vojnih	zlOČineev
Sedanje iskanje brez uspeha - Vesti, po katerih bi bila že v Pragi - 0 zadevi bo v ponedeljek poročal Morrison
PARIZ, 9. — Sedaj išče izginula angleška diplomata, 38-letnega Donalda Mac Leana in 40-letnega Guya Bursessa, približno 15.000 policijskih agentov. od Stockholma, do Palerma Sn celo Kaira. Poostrili so nadzorstvo na letališčih, v pristaniščih in celo na poštnih uradih.
Posebno iščejo izginula diplomata v Parizu, kjer je policija izprašala hotelske vratarje. Danes se je izvedelo, da je telegram za Burgessovo mater prispel iz Rima. Foreign Office trdi, da so prispeli vsi trije telegrami iz Rima. V Pariz je prispel angleški strokovnjak v protišpijonaži, George Wilkin-son, član «Special Brancha*. Scotland Yard izjavlja, da je prispel «na dopust*.
Vsi se sprašujejo, kaj imata možakarja na vesti. Foreign Office izjavlja: «Mi vemo samo to, da sta odsotna, ne da bi Jjavila spremembo svojega bivališča. To jasno ne predstavlja zločina*. Na Foreign Office javljajo, da tam ne manjka noben dokument, kar je sicer težko ugotoviti pri državni upravi, kot je angleška. Sprašujejo se. če sta dokumente fotografirala. Ne morejo si pa razložiti dejstva, zakaj je London čakal 6 dni, preden je obvestil Pariz.
Trdijo, da v zadevo ni zapletena «tretja oseba*.
Zanimivo vest pa je javil danes ponoči radio Hamburg, ki je trdil, da je radio Bukarešta poročala, da se nahajata izginula angleška diplomata Burgess in Mac Lean v Pragi. Radio Hamburg je dodal, da vest ni potrjena in se je prvič dogodilo, da se radijska postaja vzhodne Evrope peča z izginulima diplomatoma.
Ob zaključku pa vsi z zanimanjem pričakujejo izjavo Morrisona v ponedeljek v spodnji zbornici, o tem kaj ve o Burgessu in Mac Leanu. Zdi se, da bodo konservativci zahtevali reformo angleške varnostne službe.
V Belgiji policija r.-i hotela komentirati vesti, po katerih bi opazili oba diplomata v Anver. si. Včeraj ponoči je od tam odplul sovjetski parnik »Hasan*.
Angleški nedeljski list «Poe-ple* meni, da bi morala biti oba diplomata sedaj že v satelitskih državah. Pravi, da so voditelji francoske obveščevalne službe prepričani, da sta zapustila Pariz z letalom proti Varšavi. V tem letalu bi zavzela mesti, ki bi ju odstopila dva poljska diplomata. Francoska policija je prepričana, da bo imela ta zadeva velike posledice. «Poeple» opozarja, da je bil Mac Lean vodja oddelka za ameriške zadeve na Foreign Officeu, Burgess pa strokovnjak za Daljni vzhod. Pravi, da sta oba «vedela vse o vojaških in diplomatskih vprašanjih glede Koreje*.
V Rimu Pa se je razširila vest, da bi Burgess prispel v Ventimiglio pred 15 dnevi. Bival naj bi v Firencah pri svojem prijatelju nato pri neki trgovski družini v Rimu. Izginil naj bi iz Neaplja brez sledu. Vesti niso potrjene.
Nesreča 8 letal
RICHMOND, 9. Včeraj se je nenadoma zrušilo na tla 8 letal tipa «Thunderjet F-84*. Do nesreče je prišlo med veliko nevihto. Včeraj se je_ ponesrečil tudi bombnik ameriške mornarice, ki je eksplodiral nad Al-bcquerquejem. Bila sta ubita dva pilota. Končno je pa prišlo do tretje nesreče, pri kateri se je zrušil bombnik, ki je bil na vežbanju Trije člani posadke so se ubili. Preiskava o nesreči 8 »Thunderjetov* se nadaljuje v največji tajnosti. Nek član osebja letalskega oporišča Wrighl je izjavil: »Sabotažo je vedno smatrati sam« kot možnost, dokler ni ugotovljen vzrok nesreče*. Ta letala so letela v skupini 34 letal enakega tip«, in sicer z letališča Wright na oporišče Selfridge Field,
Pri nesreči so bili trije piloti ubiti, dva pa hudo ranjena. Eden izmed pilotov, ki so se re
šili, Jackson je izjavil, da se je med poletom v višini 5.000 m odločil za pristanek. Vendar ni mogel povedati, zakaj je hotel pristati. Izjavil je samo, da to «ni bilo zaradi vremena*. Drugi, Long pa je dejal, da je ravno preletel področje nevihte, ko mu je eksplodiral motor. Tudi on je potrdil, da ni bilo vreme krivo te eksplozije. Vsa letala so se zrušila na področju v bližini Richmonda. Dve sta se užgali znaku.
Varnostna policija (FBI) in letalske oblasti nadaljujejo s preiskavo. Predstavnik letalstva je izjavil, da doslej niso dobili v Washingtonu še nobenega obvestila glede vzrokov nesreče. Izključiti je treba možnost, da letala niso imela dovolj bencina. Z druge strani pa je vodstvo vojaškega letališča v Wrightu zanikalo, da bi mogla letala trčiti med seboj med poletom.
Namestnik poveljnika tega letališča je prepovedal osebju dajati pojasnila glede nesreče.
LONDON, 9. — Dvomotorno
letalo se ie razbilo, ko ie skušalo pristati v Bansteadu. Mrtev je bil pilot in dva potnika, j
Ob pogrebu vojnega zločinca Schmidta, ki je bil usmrčen skupno z drugimi šestimi nacističnimi zločinci, so nacisti priredili demonstracijo in na njej javno poveličevali zločince, ki so izvršili grozodejstva nad milijoni ljudi
HOEXTER. 9. — Več tisoč novih nacistov je danes v Hoexterju na Vestfalskem priredilo demonstracije ob priliki pogreba bivšega esescuvca Hansa Schmidta, namestnika komandanta koncentracijskega taborišča v Buchenvvaldlu, ki je bil v četrtek obešen v zaporu v Landsbergu skupno z ostalimi šestimi nacističnimi zločinci
Nekaj pred' prihodom pogrebnega sprevoda se je pred pokopališčem zbralo okoli 5000 demonstrantov. Vhod na pokopališče, je branila policija, vendar pa je 500 demonstrantov vdrlo na pokopališče in eden od njiih je skušal imeti govor ter je med drugim zakričal: «Zavezniki aa prekršili zakone človeštva z načinom kako so sodili pokojnika*. Skupina socialistične stranke rajha je na grob položila celo venec z napisom: «Imel .-eir. kamerada...* Po odhodu policije je več tisoč oseb prišlo na grob vojnega zločinca.
Ta dogodek jasino kaže. da
začenjajo nacisti y Nemčiji zopet dvigati glave. Postali so že tako predrzni, dia si upajo javno poveličevati zločince, ki so krivi smrti milijonov ljudi.
Upajo si govoriti o »kršitvi zakonov človečansltva* prav v zvezi a tistimi zločinci, ki so počenjali tako grozotne zločine proti človeštvu.
Omenjenih sedem vojnih zločincev so obesili 7. t. m. v zaporu v Landebergiu. Tri leta so odlašali izvršitev smrtne obsodbe. fcer so omenjeni zločinci dvakrat vložili prošnjo za pomdloščenje pri vrhovnem sodišču ZDA in enkrat pri predsedniku Trumanu Sredstva pa jim je nudila nemška vlada v Bonnu,
Usmrčeni zločinci so: Oswald Pohl, general SS, ki je osebno kriv poboja 56.000 Zidov v varšavskem getu. Paul Biobek, polkovnik SS. je osebno ukazal pobiti 60.000 ljudi, vštevši 33.000 Zidov, ki so jih y dveh dneh pobili leta 1941 v Kijevu. Wemer Braune, polkovnik SS, ki je ukazal pokol v Sinfero-
polu, kjer je leta 1941 bilo u-biti na tisoče Zidov in ciganov. Otto Ohlendbrf, ki je poveljeval skupinam za pokolje na vzhodni fronti in zakrivil smrt 90.000 ljudi. Brich Naumann, ki je pobil na tisoče Zidov in ciganov medi bitko pred Moskvo. Georg Schallermader poveljnik v taborišču Dachau. Hans Schmidt, ki je vodil usmrtitve v taborišču Buchamvald. kjer so internirance zažigali y pečeh po 5000 na dan.
Luna in Venera
BEOGRAD. 9, — Včeraj zvečer so »a beograjskem nebu opazili zanimiv pojav. Venera se je približala luni in jo pozneje s sijem svojega repa celo zatemnila. Nato pa se je počasi oddaljila. Astronomi pravijo, da se bo ta zanimivi pojav ponovil 8. julija ob 9. uri zjutraj.
i:::::«
AKO JUTRI NE BO PRESENEČENJ
Fiorenzo Magni zmagovalec dirke
“Giro“.je doživel svoj veliki trenutek v štiri sto metrih pod vrhom 1'orna - Žarek upanja ima še Van Steenbergen
(Od našega dopisnika)
ST. MORITZ. 9. — In tako smo na koncu. Živeli smo do zadnjega v pričakovanju nečesa velikega; gore so klicale krotilca, ki bi jih zavzel, a tega ni bilo, ali pa -jih je morda bilo preveč. V medsebojnem ljubosumnem varovanju so se zadovoljili z majhnimi praskami, pozabljajoč pri tem na cilj.
Tako se je roza majica prepotila do konca na možeh, ki jim sicer nihče ne zanika velikih sposobnosti, a niso ravno poklicani za take vrste etapnih dirk, ker nimajo velikih sposobnosti za vožnjo navkreber. Fiorenzo Magni je tako pred pragom zmage svojega drugega «Gira». Rojen pa je pod nesrečno zvezdo, redkokdo vidi v njem legitimnega prvaka. Niti mi, kljub temu, da danes novinarji in ra-diokronisti hitimo, da popravimo krivico, ker smo tega italijanskega «tretjega moža* vse preveč zanemarjali in ga imeli vedno v rezervi le za slučajno presenečenje.
Ce njegova kolesarska osebnost ni najmočnejša na tem tekmovanju, je brez dvoma rekordna močna volja, požrtvovalnost in pogum, lastnosti, ki prej ali slej prinesejo uspeh.
Poleg Magnija zasluži občudovanje Belgijec R'k Van Ste-enbergen. Brez moštva, sam proti vsem se j« boril in branil do zadnjega diha; in še ni odnehal, čeprav jutrj verjetno ne bo uspel spodrinili Magnija s prestola. Kljub temu si ga bomo zapomnili kot moralnega zmagovalca «Gira».
Coppl je zamudil nekaj priložnosti in ni napadal takrat, ko bi bilo treba. Kubler je za-čel tekmovanje, ko se je njego-va fenomenalna forma v začetku sezone pomikala k zatonu. Uravnaval je svojo vožnjo po ostalih, prispel srečno do Bolzana, zaigral tu svoj zadnji adut, vendar ne v pravem trenutku; nadigral ga je Bartali, lcaso je pobral Magni. Bobet in Koblet, nadvse čistokrvna, sta imela smolo; to je edina in vsa razlaga njunega zaostanka. O-badva sta si v zameno pribori-
*
njim ni tvegala, Magni pač. Svidenje med Faustom in zasledovalci je bilo podobno sestanku zmagovalca in poraženega kralja. Dolomitska trode-janka je pričakala konec. Nihče ni potem nadlegoval Koble-ta, ki se je hotel postaviti pred zaročenko in rojaki.
GIAMPIETRO TOSSATI
Koblet in Kubler, dve imeni, dva junaka. Svoje zmožnosti sta pokazala najbolje včeraj s prvim in drugim mestom na najtežji etapi icGira*. S smehljajem na ustih kujeta maščevanje.
la majhno zadoščenje:	Bobet
pred dvema dnevoma. Koblet danes. Prilike bo dovolj, da poplačata dolgove.
Naše besede izeveni-jo nekam mrtvaško. Pokopujemo Giro in vsaka ločitev prinese trohico bridkosti. Kje bomo drugo leto? Jutri St. Moritz-Milan. Lep, star nenapisan običaj je bil, da se je zadnja etapa vedno prevozila v miru in prijateljstvu, za-ključni skupni izlet pred razhodom. A letos je drugače, boste rekli. Druga leta je bil zmagovalec neomejeni domina-tor, preden je potrkal na Vrata 'prestolnice, je imel desetine minut predijosti in bi bil poskus zarote smešen. Letos pa je razlika med prvima le minuto in 46; majhen incident Magnija in lestvi bi lahko spremenila lice. Imate prav. Vendar mi kljub vsemu ne verujemo več v spremembe. Magni je nepre-kosljiv v spustih, poleg tega ima
na svoji strani vse Italijane. Van Steenbergen pa je sam. Njegova zmaga bi dišala po le-gendarnosti.
Današnja etapa se je strnila v štiri sto metrov. Ogenj se je namah razvnel in ugasnil. Po kozji stezi proti Fomu so povlekli in ostali naposled v štirih, najmočnejši: Coppi, Bobet, Kubler in Koblet. Medtem je Bartali uvidel: Beg Coppija, s Kublerjem med nogami, bi prinesel zmago Švicarju. Zato je z zadnjim ostankom sil potegnil. Magni pa je po sporazumu‘vozil tik za njim. Igra je bila s tem odločena. Coppi je sicer zapustil trojico in privo-zil prvi na vrh, a trideset sekund za njim sta bila oba Švicarja in Bobet, minuto za prvim pa Bartali, Magni ter Vin-cenzo Rossello.
1. KOBLET, 5,39’9” povprečno 29.200 km. na uro; 2. Kubler 5.43’49”; 3. Bartaili; 4. Van Sten-bergen; 5. Rossello Vincenzo; 6. Coppi Faiusto; 7. Bobet; 8. Magni vsi s časom Kubferja; 9. Padlovanj 5.44’7”; 10. Salimbe-nd 5.44’22”.
LESTVICA;
1. MAGNI llg.0’3”; 2. Van Steembengem 116.1*49”; 3. Kubler 116.2’39”; 4. Coppi 116.4*7”; 5. Asltrua 116.4*10”; 6. Koblet 116.6*8”; 7. Bobet	116.9*8"; 8.
Padova«, 116.14*14”; 9. Rossello Vinc. 116.14*52”; 10, Bartali in Fomara 116.21*15”.
* * *
PARIZ, 9. — Tretji match med francoskima,	bdksačema
srednje teže Laurentom Daut-huiilom ter Robertom Villela-inom se je končal neodločeno.
sp * *
MUENCHEN, 9.	— Nemec
Herbert Klein je postavil danes zvečer nov svetovni rekord na 200 metrov prsno s časom 2:27.3. Prej je imel rekord Arne-rikanec Joe Verdeur z 2:28.3.
* * *
BEOGRAD, 9. — V Ljubija, ni in Zagrebu se je začel trening jugoslovanskih plavalcev; ki bodo nastopili 16. in 17. junija proti Avstriji.
Dan
es:
Navzdol je bilo nevarno.
Majhna nepazljivost in leteli bi I OBEH BO IGRALA v prepad. Coppi in trojica za I LETO V B LIGI.
PROGRAM NOGOMETNIH TEKEM ZA POKAL «PRVI MAJ*. Opčine - Sv. Ivan, igrišče na Opčinah ob 10; Devin -Olimpija, stadion «Prvi maj* ob 15; Sesljan - Ilirija, igrišče na Opčinah ob 14; Mezgec - Skedenj, stadion «Prvi maj* ob 10; Mladost - Zarja, igrišče na Opčinah ob 16.
PREDPRVENSTVENI TUR NIR V KOŠARKI: v Portorožu ob 10: JA . Polet, v Izoli ob 17: Izola - Aurora.
Nogometni turnir za pokal Istre*: Koper bo gostoval v Poreču, Bujčani bodo igrali na domačem igrišču proti TT Rovinj Piran počiva.
TRIESTINA - GENOA: TEKMA, KI BO ODLOČILA, KATERA ENAJSTORICA OD DRUGO
KINO
V TRSTU
Rossetti. 16.30: «Zmagali smo*, W.
Chiari. P. Stoppa.
Excelsior. 15,30: «Samba ljubezni* Nazionale. 16.00: «Barkleyevi iz Brodwraysa».
Arcobaleno. 15.30: «Cesari£ina tek-mica»», V. Cortese, R. Green. Fenice. 14.45: «Nočem te izgubiti*
B. Stanwyck, J. Luna. Filodrammaticc. 14.30:	«Velika
muka* J. Wayne.
Alabarda. 14.30: «Bagdad» M. O’ Hara, V. Priče.
Armonia. 14.30: «Zadnji Mohikanec* J. Hall, B. Grebbe. Garibaldi. 15.00: «Frvi pregrešek*
E. Parker.
Ideale. 14.30: «Potepub mrtvega mesta* R. Young.
Impero. 15.00: «Okrvavljerta zakristija*, L. Rossi, G. Guštin. Italia. 14.30: »Zapeljivka* J. Fontaine.
Kino ob morju. 15.00: «Margie»,
F. Laugon, L. Bari.
Savona. 13.30: «Otok zakladov)), «Dolina bobrov*.
Viale. 14.30: «Kirurg pri delu* Znanstven film.
Vittorio Veneto. 14.15: «Usodna Odiseja* M. Glift, A. M. Mahan. nik», D. Kaye.
Azzurro. 14.00: «GIavni nadzornik*.
Belvedere. 14.30: »Maščevalec tolovaja Jesa».
Marconi. 14.30: »Rdeča gora*. Massimo 14.30: «Ljubezen ne čaka* D. Day, J. Carson.
Novo Cine. 14.30: «Dva mornarja in eno dekle*.
Odeon. 14.00: «Muke» A. Nazzari,
I. Samson.
Radio. 14.00: «Saboterji» R. Cum-mings, P. Lane.
Vittoria. 16.00: «Gospa o polnoči*
C, Colbert. D. Ameche.
POLETNI KINO:
Javni vrt. 20.45: «Carobni stude-neo).
Rojan. 20.45: «Kužek».
F. Severo. 20.45: «Za krinko*. Grad Sv. Justa. 21: «Milanski čudež*, E. Grammatica.
RADIO
JUGOSU OVAVSKK CONE TK STA NEDELJA 10.6.1951.
Poročila ob 8.00, 13.30, 18.45, 23.05 — 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Oddaja za kmete. 9.00 Godba na pihala. 9.30 Oddaja za mladino.
10.00 Poje pionirski zbor. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Pesmi jugoslovanskih narodov. 17.00 Iz del J. Mlakarja. 17.45 Veseli zvoki. 17.50 Reportaža: Zetva je pred nami. 18.00 Makedonske pesmi. 19.00 Igrajo znani orkestri. 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA
8.00 Zabavna glasba. 9.00 Lite-rarno-glasbena oddaja. 9.40 Simfonični koncert. 11.00 Pojo naši zbori in solisti. 11.45 Margarete Buber-Neumann: Spomini na Ka-ragando. 12.00 Veder spored. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Oddaja za pionirje in cicibane. 13.40 želeli ste - poslušajte! 16.50 Kmetijski nasveti. 17.00 Naši amaterji pojo. 17.40 Delavski sveti upravljajo podjetja. 18.00 Uganite kaj igra- i mo! 19.10 Baletna glasba. 19.30 ; Opera. 22.30 Kocbek: Novela. 22.50 ; Za dobro voljo.
TRST II.
8.00 Jutranja glasba. 8.45 Vesela glasba. 9.00 Kmetijska oddaja.
9.30 Lahka glasba, 11.15 Komorna glasba. 11.30 Aktualnosti. 11.45 Melodije Petra Kreuderja. 12.00 Melodije. 12.30 Lehar in Strauss.
13.00 Glasba po željah. 14.30 Popoldan v operi. 15.30 Orkester Hovvard Barlovv. 16.00 Nastop gojencev glasbene šole. Nato: Klavirski in simfonični jazz. 17.00 Vsakdo rad poslusa. 18.C0 Plesna glasba. 18.30 Za najmlajše. 19,00 Moskovski: Iz tujih dežel. 19.22 Rahmaninov: Koncert št. 1. 20.00 Operetni odmevi. Nato:	Pestra
glasba. 21.30 Slovenske pesmi. Bizet:	Lepa Perthova deklica.
22.15 Balada za klavir in orkester. 22.30 Slavne arije. 23.00 Melodije iz londonskega študija. 23.35 Polnočna glasba.
TRST I.
8.00 Jutranja glasba. 8.45 Operna glasba. 9.25 Kmečka glasba.
11.30 Lahka glasba in pesmi. 12.10 Vaš spored. 13.30 Glasbena fantazija. 15.00 Melodičen orkester. 15.35 Poje Teddy Reno. 16.00 Plošče. 16,30 Ritnvi in pesmi. 17.00 Drugi polčas nogometne tekme za narodno prvenstvo. 18.15 Plesna glasba. 19.10 Glasba iz filmov. 21.10 Opera «Carmen», nato plesna glasba.
LONDON, 9. — Sedmo kolo Stauntonovega šahovskega turnirja: Alexander-Matanovič remi; Gligorič-Wade remi. po sedmem kolu je stanje na tabeli taiko: Matanovič 5, Gligorič in Alexander 4,5; sledita Pirc in Trifunovič s 3,5 točkami in eno prekinjeno partijo.
III! .!	
11! j i	
Bilj	
:: illj! !	
RADIO
Jug. cona Trsta:	17.45	Lahki
zvoki; 19.00 Igrajo znani orkestri. Slovenija: 9.40 Simfonični koncert; 19.30 Prenos iz opere. Trst II.: I2-30 Lehar in Strauss; 22.30 Slavne arije. Trst I.: 13-30 Glasbena fantazija; 21.10 «Carmen».
RADIO V JUNIJU 1951
Kolesa za vso družino Če kupite radijski aparat pri
RUGGERO
in postanete radijski naročniki, boste brez vsakih formalnosti udeleženi pri žrebanju nagrad
RADIJSKI APARATI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininii NAJBOLJŠIH ZNAMK iiiniiiiiii
G E l O S O
P H O N O L A
K E S S E IP V
n A M A I T E R
iiiiimimiiiiimmmiiii
Kdor kupi radijski gramofon, dobi v dar album z dvanajstimi gramofonskimi ploščami Kupujemo rabljene radijske aparate in jih plačujemo po najvišjih cenah
Na račun 1000 lir in mesečni obroki po 2000 lir
RUGGERO - Korzo Garibaldi 8
hA&itotai aiec
tekočiH
Ob 15. obletnici
velikih uspehov poklanja tvrdka “LIQUIGAS„d.d.
brezplačno
100.000 novim naročnikom prvo posodo z 10 kg< vsebine.
Za informacije obrnile se na Ivrdko
mm
TRST - Ul. M. 0’Azeglio, 12 in na njene razprodajalce v Trstu in na Goriškem.
MMOM
KI JE NAJLEPSE KOPALIŠČE V BLIŽINI TRSTA, S PRVOVRSTNO KUHINJO, t • FEJEM IN PENZIONOM 'TER WEEKEND HIŠICAMI Z ENO ALI VEC POSTELJAMI-ORKESTER, PLES IGRIŠČA IN ZABAVE PO UGODNIH CENAH.
LADIJSKE IN AVTOBUSNE ZVEZE
Ob delavnikih
ODHODI S POMOLA PESCHEL A
iz TRSTA ob 9.30, 10.15, 11.00, .-.30. iz Sv. NIKOLAJA ob 12.30, 16.15, 17.30.
Ob nedeljah in praznikih: iz TRSTA ob 8.00, 8.45, 9.30, 11.00, 12.15, 13.00. 14.00
iz Sv. NIKOLAJA ob 10.30, 17.30, 18.30, 20.15, ev. 20.55. ODHODI Z AVTOBUSNE POSTAJE V TRSTU S POSTANKI PRI SV. SOBOTI, 2AVLJAH, MILJAH IN LAZARETU Ob delavnikih:	iz TRSTA ob 10.00. 13.00.
iz Sv. NIKOLAJA ob 11.30, 19.00.
Ob nedeljah in praznikih: iz TRSTA ob 8.30, 12.00, 14.00, 20.30.
iz Sv. NIKOLAJA ob 10.00. 13.00. .9.00, 23.00. PREVOZNE CENE:
S	parnikom obojesmerna	vožnja	in	kopanje: ....	odrasli	200	lir	-	otroci
Z	motorno jadrnico	obojesmerna	vožnja in	kopanje:	.	odrasli	180	lir	.	otroci
Z avtopulmanom obojesmerna vožnja brez kopanja:
Ob	delavnikih:	odrasli	190	lir	-	otroci
Ob	praznikih:	odrasli	235	lir	,-	otroci
130 jjj
120 *>r
120 l}r
150 l’r
„...„.....  „„„„„„„„................................................................................................................................................             1	m	mjm.	in,	i...m	■■	.m.	-L'J	■■Jtl
Gospod Favstin se je za to odškodoval pri gostih. Imel je svojo
do&u$a vlakci
III. DEL
177.
f SBTEDKL FBOF.	OK. JFKAM	B K A DAČ
I 1, II 8 T K I K 4 1, l> R.	ROBERT H L A V A T V
Svejk se je zaupno stisnil h kuratu in nadaljeval: »Recimo torej, gospod feldkurat, da bi vi odgovorili: .Potrebujem blondinko, vdovo, brez inteligence’, in čez deset minut bi jo vi imeli 'v postelji s krstnim listom vred.*
Vojnemu kuratu je postajalo vroče, Svejk Pa je govoril dalje: «Ne morete sl misliti, gospod feldkurat, kakšen smisel je imel gospod Favstin za moralo in poštenost. Od žensk, ki jih je dobavljal v sobe, ni jemal niti pare napitnine, in če se je katera spozabila ter mu hotela stisniti kaj v roko, se je razburil in začel vpiti: ,Ti svinja, ki prodajaš svoje telo in delaš smrtni greh, nikar ne misli, da mi bo kak tvoj desetak pomagal Nisem zvodnik, nesramnica. To delam samo iz usmiljenja do tebe, da bi ti ne bilo treba, če sl že tako globoko padla javno kazati svoje sramote mimoidočim, da bi te ponoči ne pobrala patrulja in bi morala ti sedeti tri dni v zaporu. Takole si vsaj na gorkem in nihče ne vidi, kako daleč si padla.
/
tarifo: modre oči so veljale sest, črne petnajst krajcarjev; vse to je izračunal na koščku papirja, ki ga je podal gostu. To so bile zelo dostopne čeme za posredovanje. Za žensko brez inteligence je bila doklada 6 krajcarjev, ker se je držal načela, da takšna prostaška ženska bolj zabava kakor kaka izobražena dama. Nekega večera je prišel gospod Favstin v Opatno ulico strašno razburjen. Najprej sploh m govoril, samo iz žepa je potegnil steklenico ruma, se napil, ponudil meni in dejal: ,P1J!’ Nič misva govorila, dokler nisva izpraznila tiste steklenice, zdajci pa pravi: .Prijatelj, bodi tako prijazen in mi stori nekaj po volji. Odpri okno na ulico, jaz bom sedel na okno, ti pa me primi za noge ter me vrzi iz tretjega nadstropja! Meni ni v življenju nič drugega več treba, imam tole poslednjo tolažbo, da se je našel dober prijatelj, ki me je spravil s sveta. Na svetu ne morem več živeti, jaz, poštenjak, sem obtožen zaradi zvodništva ‘kakor kak židovski .zaščitnik’ vlačug. Naš hotel je vendar prvovrsten, vse tri sobarice in moja žena imajo knjižice in niso niti krajcarja dolžne gospodu doktorju za vizito. Ce me imaš le količkaj rad, me vrzi iz tretjega nadstropja, daj mi poslednjo tolažbo.’ Rekel sem mu, naj torej zleze na okno, pa sem ga vrgel dol na ulico. — Nič se ne strašite, gospod feldkurat!*
Svejk je stopil na vojaško posteljo ter potegnil za seboj vojnega kurata: «Poglejte, gospod feldkurat, takole sem ga prijel in dol porinil.*
Medtem ko se je kurat pobiral s tal, je Svejk nadaljeval: «Torej vidite, gospod feldkurat, da se jim ni nič zgodilo, m
Vse pojasnila dobite pri upravi kopališča in pri Adria-Express Ul. F. Severo 5 b, tel.
bil
njemu tudi ne. gospodu Favstinu, ker je bilo tam komaj
više. Gospod Favstin je bil namreč docela pijan in Je P0,“ pju da stanujem v nizkem pritličju, ne pa v tretjem nadstf kakor prejšnje leto, ko sem stanoval v Kremenovi ulici hodil k meni na obisk.*
Vojni kurat je preplašeno pogledal Svejka, ki je sta* njim na postelji in razprostiral roke.	..ij^k
Kuratle menil, da ima opraviti z blaznikom, zato je »Da, dragi sin, niti trikrat više ni bilo* in se odrival P^fj, ritenski proti vratom; začel je razbijati po njih in tako 1 da so mu takoj odprli.	.	J<
Svejk je vidčl skozi zamreženo okno. kako hiti kura dvorišče v spremstvu straže in živahno gestikulira.	f
»Zdaj ga menda peljejo v bolniško sobo za blazne*. ^ f mislil Svejk, skočil s postelje ter se sprehajal z vojaškiI,, . rakom in pel sam zase:
«Ta prstanček, ki s’ mi ga dala, roke mi moje ne bo krasil; ko pridem k svoj’mu regimentu, aa v svojo iluško bom nabil...»
Vojnega kurata so čez nekaj minut nato neralu Finku.
javili
pri
.j itn0
Fri generalu je bila spet velika družba, v kateri sta 0 vsi vlogo igrali dve prijetni dami, vino in likerji. Bili so ^\o, oficirji od jutranjega prekega soda, samo infanterista ki jim Je davi prižigal cigarete.
(Nadaljevanje
V''	r1T,p.	MONTECCHl	St	6.	III.	nad.	—	Telefon	štev.	93-808	til	94-638	- Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV SRANCISKA
UREDNIŠTVO. ULICA MUN IECCM .	(n	q(1	J5	_	.	Tel	73_38	Cene	0giaiov:	Za	vsak	nr.m	višine	v	širini	1	stolpca:	trgovški	60.	finančno-
St. 20. - Telefonska *. 7M8. oglasi, oa gQ ]lr Za pLRJ. Za vsak mm 51rlne , stolpca za yse yrste og)as()v ^ 10 din
Odg urednik STANISLAV RENKO. - T?ska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelilco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel 70.
_ qo
0, mesečno 9	,
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: izvod 4.50, ....--- t(sK#
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.537«. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega	,rRSr^
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Llubljanl 6-1-90332-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO^