Gospodarske stvari. Kako je cepiti drevesa za skorjo. Sedaj je čas cepiti samorašče ali pa iz lesa v boljšo zemljo presajeae divjake. Navadao se taka drevesa cepijo po aačiaa, kakor so aas starejši ljudje učili. Drevo se aamreč po sredi prekolje ia v ta precep ali sklad vtakaejo se žlahtni cepiči. Kdor tako cepi, sicer prav stori, kajti je bolje, da se divjaki vže kakorkoli požlahtaijo, aego, da bi tako ostali. Veadar se pa drevo pri cepljeaji v sklad silao raai, kajti vsekajo se ma raae jako globoke. Zato začae drevo, katero se je precepilo, posebao ako se ai prijelo, po sredi čraeti ia trohaeti, ia ce ga hočeš drugo leto zopet cepiti. aioraš ga jako aizko odrezati, predea ti je les svež ia zdrav. Dostikrat se pa tudi zgodi, da tako velike raae drevo popolaem ukoačajo. Pri vsem tem je cepljenje v sklad jako težavao. Treba je močaega aoža, zagozd ia drugih priprav, da je mogoče drevo preklati ia cepiče lapo vaaj spraviti. Glavao aačelo pri vseh aačiaih cepljeaja pa je: maajša ko je raaa. tem lepše ia hitreje zaraste. Zato bi bilo svetovati, da bi se opustilo cepljeaje v precep, ter bi se mesto ajega cepilo rajše za skorjo. Cepljeaje za skorjo se že zato priporoča, ker se leži bitreje ia ročapje opravlja, drevo se ae raai tako hudo. ter se tadi rajše prime ia popred zaraste. Ako misliš cepiti za skorjo, odžagaj drevo ravao tako, kakor če cepiš v sklad; z aožem pa divjaka aa vrhu nekoliko ogladi. Cepič se vreže aa sedlo, aajpopred aavpik proti stržeaa, potem pa poševao proti koacu. Rez aa cepiči bodi 3—4 cm. dolga. Zuaaj ob krajeh se zgoraja rajava skoraja aekoliko odstraai. Tako pripravljeai cepiči, se poriaejo za skorjo, katera se aa eaem ali dveh mestih, kakor je divjak debel, od zgoraj aavzdoli do lesa prereže. Raae, koder leže cepici, se zamažejo z voskom, aa kar se ovije s papirjem ia z vrvico prav trdao poveže. Sedaj se tudi divjak aa vrhu prav pazljivo z voskom zamaže. Cepičem se puste le 2 ali 3 oke, aikdar več. Cisto napačao je toraj cele šibe vtikati v divjak. Tak cepič pogaaja. oko se prime. aa vseh očesih, ia aavadao vse mladike ostaaejo slabe ia taake, ker prvo leto pomaajkuje še živeža za toliko ok. Ce pa čepio le aa eaem ali dveh očesih pogaaja. so te mladike toliko krepkejše ia lepše. Da si toraj aimamo aic proti temu, če kdo aoče opustiti stare aavade ter rajši cepi v precep, tako bi veadar svetovali, da bi vsak vsaj poskusil tudi za skorjo cepiti. Ce mu ta aačia ae bode dopadal, bodi rau, naj toraj tndi še zanaprej drevesa kolje. Lahko pa vsakega zagotovim, da mu, ako cepi za škorjo, ae izostane drevo. Se ve da je gledati, da cepiči niso presuhi, da aimajo zgrbančeae skorje, da so lepo ia gladko vrezaai, ia kar je posebao imenitao. da se dovolj trdao poveže. Ta vez se drevesu, kedar so cepiči pet dolgih. mlartik pogaali, odveže, papir pa se ptisti. Cepi se pa za skorjo, kedar je drevje že toliko muževao. da se skorja z lahka da odlupiti. Nič pa ne de, ako so drevesa že listja pogaala. Najpopred bi se pač ljadje tega tako lahkega aačiaa cepiti drevesa poprijeli, ako bi jim učitelji ali pa duhovniki to praktičao pokar.ali. Ljudje se trdao drže starih aavad; opaste jih le takrat, ako se jim po skušaji kaže vidai uspeh. Zgodi se pa tudi, da marsikoma. če tudi skusi, prvokrat spodleti, večjidel zato, ker ni dobro umel, kar je bral. ter toraj tudi ai prav aapravil; potem pa tudi zgubi vse veselje do takih aovotarij. Na aekaj moram še opozoriti. Povsod, kjer ogledujem cepljeaa drevesa, aajdem, da se z aajvečjo skrbjo vse postraaske vejice porežejo. Ljadje mislijo, da bodo cepiči bolj rasli, ako jim veje po drevesa živeža ae jemljejo. Pa ravao aarobe je. Kdor klesti brezo alijelšo, pusti ji eao ali dve veji, ker iz skašaje ve, da se drugače drevo posuši. Ravao to velja tadi od sadaega drevja. Ako mu vse veje posekaš, tedaj sok v deblu preveč zastaja, ker aima daška, kar je dostikrat uzrok, da drevo bira ali se pa celo posaši. Ce pa pastiš dve ali več taajših vejic, tedaj sok bolje živo kroži po drevesu, drevo si bolje ia pred opomore. ia tudi cepiči se hitreje primejo ia krepkeje zastoje. Nikar torej drevesa, katpream se je odrezal vrh, čisto os kubiti, temveč pustimo drobnejše vejice. Drugo spomlad se te veje odrežejo. Fr. Praprotaik. Pepel kaj izvrsten gnoj. Pepel ima v sebi veliko kalija ia apaaZato je pepel izvrstao gaojivo. Treba ga le aa pravem mestu, o pravem časa ia aa pravi aačia rabiti. Pri krompirja ia sočivja pepe.l čadeže dela, slasti takrat, če se z ajim po vrhu potroša. Na travaikih izčara iz zemlje maogo lepe sočae detelje. Kjer prej ai bilo drugega aego pusto mahovje, tam zazeleai obilo aježae detelje, če se je s pepelom potrosilo. Tudi rast koreaja pospešuje, če se je setev ali pozaeje o deževju aa rastliae potrosil. Vsled pepela premiaejo škodljive listae uši ia rastliae veselo rastejo. Da se pa pri potrošanju ae praši preveč, se mora pepel prej z vodo poškropiti ia sicer tako, da se aa zemljo položi plast pepela. ta potem zmerao s skropivaico poškropi ia aa to premeša. Zopet se aasuje druga plast pepela, poškropi ia pomeša ia tako dalje. V 24 urah se more pepel aa 4 metre daleč z lopato metati ia jedea človek ga more v 4—5 urab aa 20 metričaib ceatov razlučati brez vse aadlegp, aevaraosti, amazbe ali zgnbe aa pepelu vsled prevelikega razprašeaja. Dobro je tudi gaojao aol s pepelom pomešati ia aekoliko časa ležati pustiti. Ta zmes se potem raztrosi z aajboljšim vspehoia. Veadar pa se pe pel predolgo poprej, aego se raztroša ae sme škropiti. sicer gre moč aegašeaega apaa v ajem za pogaojitev v zgubo. Drobnjak ali šnitleh se mora vsako drugo ali vsaj tretje leto razdeliti ia presaditi. Drobajak ljubi ae pretežko pa mastao, veadar ae aa aovo pogaojeao zemljo ia tako lego, da v poletaih mesecih vroči žarki opoldaevaega solaca ae morejo ravao do ajega. Dobro sredstvo, da začae bajao ia krepko rasti, so saje, s kterimi se raao spomladi potrosi ali pa tadi z izkuliaaimi kaviaimi ostaaki. Da je po leti vedao črstev, aježea drobajak pri rokah, se mora tik zemlje porezati, z aapol strohaeto gaojao prstjo pokriti ia pridao zamakati. Dobro je vec šopkov ga rediti, da se s porezovaajem more meajati, ker drobajak kmala moč zgabi, če se prepogosto ia močao porezava. Zoper rcpne bolhe ia listae uši so saje dober pomoček. Saje se po zimi aabirajo po dimaikih ia pečaili ceveh. Debelejši kosi saj se morajo zribati ia potem hraajevati. Brž ko pozaeje v spomladi bolhe ia aši razae raatliae napadejo, se morajo te z sajami pridno potrošati. Mrčesovje kaialo po potrošaaju aekam spremiae tako, da je le redkokdaj drugio potrošati treba. Neskušeaci se bodo morda bali. da bi saje rastlinako listje ae pokoaoale, veadar se pa tega ai trpba bati Celo diajam ia kumaram saje ae škodijo, kamoli dragim bolj trdaim rastlinam. Ta pomoček sicer ai aov, pa še vsakokrat se je dobro obaesel, kolikorkrat se je prav rabil. Ogersko vino poaujajo številai mešetarji po vseh mestih ia kotib štajerskih. Najvec takšaih mešetarjev razposlali so ogerski veliki viaotržci v Badimpešti, zvečiaoma .hidi. Ponujajo pa viaa v sodih ia flaškah v dopošiljaaje. Konjerejsko drnštvo je g. Gralioraiku v Raazeabergu pri Pesaici izročilo lcpega žrebca težkega aoriškega plemeaa, v Ljutomer pa postavilo mladega žrebca aagleškega aa pol čistega plemeaa. Sejmi 16. maja Vojaik, Pilštaaj. Bizelako, 17. maja sv. Heleaa, sv. Marjeta aa Pesaici, 21. maja sv. Jarij ob južaej železaici, 22. raaja Loka, Olimije, Radgoaa.