''22SK1 The Olrlp/rt and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstareiši in najboljI priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 177 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 14, 1933 LETNIK (VOL.) XLII N R A tvori src« zanimanja - Napote razmere na Mi ""'IWTifT' I RAZLIČNE OSEBNOSTI IZRAŽAJO SVOJE MNENJE O NRA; NEKATERE JO KRITIZIRAJO, DRUGE ODO-BRUJEJO. — GREEN ZA NADALJNJE Z N I Ž ANJE DELOVNIH UR. — POSREDOVANJE NRA V SPORIH Washington, D. C. — O nobenem predmetu se točasno v A-meriki toliko ne razpravlja, kakor se ravno o administraciji za narodno obnovo, obče znano pod skrajšanim imenom NRA. Znanstveniki, finančniki, ekonomisti in vse mogoče druge osebnosti podajajo o njej svoje mnenje. Po večini jo odobrujejo, drugi se zopet izražajo o njej pesimistično. Na konvenciji illinoiške državne delavske federacije, ki se vrši v Chicagi, sta govorila o tem predmetu, kakor tudi o Roo seveltovem "new deal" na splošno dva profesorja, ki sta pa izrazila ravno nasprotno mnenje. Eden, H. D. Gideonse, je primerjal celi Rooseveltov novi red prohibiciji. Dejal je o njem, da se hoče ljudstvu kar čez noč vsiliti in se ne pusti časa, da bi se! Prebivalstvo polagoma privadilo | na nove razmere. In kakor sei prohibicija približuje svojemu' koncu, tako bo vzela konec tudi NRA, pravi ta pesimistični profesor. Drugi profesor, S. H. Nerlove, je pa drugih misli. Po njegovem mnenju ni NRA nič drugega, kakor sredstvo, da se industrija; spravi v pravi red in se sama kontrolira, ne da bi bilo treba poseči po diktatorstvu. Predstavlja sicer res nekaj revoluci-jonarno novega, toda človek mora poizkusiti nove reči in se ne navezovati samo na preteklost. V Washingtonu se je oglasil in podal svojo izjavo o NRA predsednik ameriške del. federacije, Wm. Green. Zavzema se sicer za njo, vendar pa pravi, da določbe, sklenjene v pravilnikih na nje podlagi, niso dovolj učinkovite. Predvsem pravi, bi se moralo znižati število delovnih ur. Pod nobenim pogojem bi se jih ne smelo dovoliti več kakor 35 na teden. Drugače NRA še daleč ne bo dosegla svojega namena in dežela se bo morala to zimo zopet boriti s skrbjo, kako bo preživela sedem do osem milijonov brezposelnih. Določiti bi se morale tudi višje minimalne Plače in nobena razlika bi se ne smela delati med severom in ju-1 Som. Med tem, ko letijo razna mnenja na levo in desno, se pa uradniki NRA trudijo pri sestavljanju novih pravilnikov, oziroma, da spravljajo delovne razmere v različnih mestih v sklad s pravilniki, ki že obstoje. Tako se administrator Johnson poti, da spravi v sporazum premogarje 'n operatorje, kateri se prepira Jo med seboj, in oboji zopet z ttjim. Pričakovalo se je, da bo Premogarski pravilnik dokončan že pretekli teden, a pojavila so se ponovno taka nasprotstva, da se ne ve, kdaj bo pravilnik zrel za podpis. V Chicago zopet posebni u-j-adnik NRA posreduje med delodajalci in unijo klobučarskih delavcev, ki so na stavki že od 29. avgusta. Njih zahteve so, da tovarne pristanejo na to, da bo-«o zaposlovale samo unijske delavstvo, kakor tudi, da zvišajc Place. V ponedeljek je skora celokupno klobučarsko delavstvo pred novo revolucijo Preti novemu predsedniku na Kubi se pripravlja oborožen upor. -O- Havana, Kuba. — Izbruhniti utegne vsako uro in kakor kaže, bo ta izbruh bolj krvav, kakor so bili vsi prejšnji, vključno prevrata, ki je strmoglavil diktatorja Machado. Skoraj neverjetno je, da bi se mogla vzdržati na krminu nova vlada, ki ji stoji na čelu predsednik Grau San Martin. Proti novi vladi se pripravlja oborožen napad, katerega glavni vodja je nekdanji pred-isednik Malecon. Za seboj ima 'močno strujo organizacije | ABC, kakor tudi armad na častnike, ki so morali po padcu predsednika Cespedesa odstopiti in so zdaj internirani v nekem hotelu. S sedanjo vlado pa drži zopet nižje vojaštvo. Oba nasprotna tabora sta močno oborožena in zato je priča-I kovati krvavih spopadov. Predsednik Grau San Martin je na poziv, naj prostovoljno resignira, odgovoril, da bo zadevo premislil, vendar pa se zdi, da je pripravljen vztrajati do skrajnosti. -o- KONKORDAT MED VATIKANOM IN NEMČIJO Vatikan. — Pretekli ponedeljek je bil uradno ratificiran konkordat med Vatikanom in nemško državo, glede katerega so se končala pogajanja v juliju. Po tem konkordatu se cerkev obveže, da se ne bo vmešavala v nemške politične afere, Nemčija pa nasprotno obljublja, da ne bo ovirala delovanja katoliških duhovniških in lajiških organizacij, ako ne bodo prestopile meja verskega udejstvovanja. Glede stanja katoliške akcije se ni sklenil še nikak soorazum in se bodo še vodila tozadevna pogajanja. -o- PRIPOROČA FEDERALNO POMOČ ZA UČITELJSTVO Chicago, 111. — Načelnik tukajšnjega šolskega sveta se je obrnil na tajnika za notranje zadeve v Washingtonu, naj se nakaže federalna finančna pomoč, da bi se moglo zaposliti okrog 500 brezposelnih učiteljev. Pc predloženem načrtu bi se to učitelj stvo porabilo za poučevanje tujezemcev, da bi jim dajali po-luk v angleščini in jih pripravljali za naturalizacijo. Vsak učitelj bi imel po 10 učencev in b: torej 500 učiteljskih moči poučevalo okrog 5000 oseb. Za svoj« delo, ki bi znašalo po 22 ur m teden, bi dobili plače po $15 n£ teden. i ■ I na stavki, kakih 4,500 po številu i vprizorilo demonstrativne obho . de pred delavnicami, na kar j ■ imelo svoje zborovanje, na ka j terem je sklenilo, da se ne povr j ne na delo, dokler ne bodo dele j dajalci priznali njih unije. NEMČIJA OBUJA SPOMINE fx Jugoslavife VELIKO NEURJE V BELI KRAJINI POVZROČILO SAMO V ENI OBČINI SKORO POL MILIJONA DINARJEV ŠKODE. — SMRTNA KOSA. _ RAZNE DRUGE NESREČE, NEZGODE IN NOVICE IZ STAREGA KRAJA ika kaže prizor z dneva proslave, ko se je Nemčija spominjala svoje zmage pri Tangu v vzhodni Prusiji ob začetku svetovne vojne, ko je Hindenburg pognal v beg ruske čete. V prvi vrsti sede od leve na desno: Kancler Hitler, predsednik Hindenburg in pruski premier Goering. 'suha' maine za preklic križem sveta 26. država, ki je ratificirala preklic prohibicije. Portland, Me. — 82 let je država Maine stala pod kontrolo suhačev; nikdar ni bila dana ljudstvu prilika, da izrazi svoje mnenje glede tega tiranstva. Pretekli ponedeljek je bil končno dan, ko je imelo tudi ljudstvo 'svojo besedo, in porabilo je to priložnost, da je dalo silovito moralno zaušnico , suhačein in njih prohibiciji. Vršilo se je ta dan glasovanje glede preklica 18. amendmenta in ljudstvo se je izrazilo v razmerjii 2 "proti 1 za preklic. S tem je postala Maine 26. država, ki je preklic ratificirala. Potrebnih je še 10 držav. — Naslednji dan, v torek, se je vršilo glasovanje o preklicu v treh naslednjih državah, namreč v Colorado, Minnesoti in Mary-landu. -o- DENVERSKO PREBIVALSTVO BREZ PLINA ^ Denver, Colo. — Velike po-vodnji v soboto in nedeljo so povzročile, da je počila plinska cev, po kateri dobiva mesto naravni (plin iz Texasa. Vsled tega je bi-jlo mesto več dni brez plina. Tukajšnja tvornica za umetni plin ' še zdaleka ni mogla kriti potrebe. i -o- 5 OBLJUBLJENA POMOČ ZA > ILLINOIS Washington, D. C. — V pone-5 deljek se je oglasila pri federal-" ni vladi deputacija iz države lili-" nois, kateri na čelu sta stala go-" vernor Horner in chicaški župar 1 Kelly, in zaprosila za pomoč, d£ " bo državi omogočeno, vzdrževat B še naprej reliefno delo za brez a poselne. Governer se je obvezal 1 da bo za 3. oktobra sklical izred no zasedanje zakonodaje, na ka - terem bo predložil razpis bondo1 i, v znesku dvajset milijonov elo >- larjev. Federalni reliefni admi e'nistrator je obljubil pomoč, ii i-'sicer do zneska devet milijono •-[dolarjev, od katerega bo neka >- manj kot tri in pol milijone na jkazanega takoj. — Berlin, Nemčija. — Velikanska naročila za kozarce za pivo, ki prihajajo iz Amerike, so znova poživila to industrijo v tukajšnjem distriktu, v katerem so glavne izdelovalnice za pivske kozarce. — Pittsburgh, Pa. — Vsled iskei% ki so odletele od motorja neke premogarske kare, je v Oakmint premogorovu nastala eksplozija, v kateri je sedem delavcev izgubilo življenje. 300 drugih se je srečno rešilo s pravočasnim pobegom. . — Madrid, Španija.— Španska vladna kriza se je rešila v ponedeljek zvečer, ko je A. Lerroux javil predsedniku Za-mora, da se mu je posrečilo sestaviti novo vladno listo. Izjavil je, da so vse manjšine pripravljene podpirati njegovo .vlado. 1 — New York, N. Y. _ V torek zjutraj je stopilo v stavko 25,000 delavk za spodnje obleke. Konferenca med zastopniki njih unije in med delodajalci se je- večer prej razbila brez uspeha. SMRTNA KOSA V CLEVE-LANDU Cleveland, O. — Po mučni bolezni, na kateri je trpel tri leta, ;je 22. avgusta izdihnil Anton 'Jakopič, 7612 Myron ave. Zapušča soprogo. -o-— FANT ŠE NE BO IMEL SA-LUNA Waukegan, 111. — 20 letni Joseph Gahlbeck, 563 McAllistei 'ave. se je pohvalil svojemu dekletu, da je velika osebnost med trgovci s pijačami; da ji to dokaže, se je namenil, odpreti sam (Svoj salun. Fant pa ni imel potrebnega denarja in se je v tej zadregi obrnil na nekega bogataša. Pisal mu je grozilno pismo j da se mu bo nekaj groznega pri ■ petilo, ako mu ne izplača $2,500 ■ Bogataš je obljubil, da mu plači - j in v ponedeljek zvečer sta imeli i sestanek. Obveščena pa je bili 7 'tudi policija, ki je podjetnegi j fanta aretirala. Zagovarjal se je - da si je hotel denar samo izposo !diti. izgredi proti HITLERJI Škoda po neurju v Beli Krajini Metlika, 24. avgusta. — "V torek že proti večeru je nad Belo Krajino prihrumela huda nevihta, ki je povzročila po vinogradih, nasadih in njivah veliko škodo. — Med deževjem je pričela padati toča, najprej drobna, potem debelejša. Dosegla je velikost orehov in celo jajec in še ni prenehala. Nazadnje so pričeli padati kar celi kosi ledu izpod neba, ki so dosegli nenavadno težo. Vrnet« je divjal vihar, ki je lomil drevje in toči pomagal uniČe-jvati polje in vinograde. Hudo so prizadeta polja. Ajda je popolnoma uničena, koruza pa nad polovico pridelka. Vinogradi, zlasti okoli Metlike, so tako zbiti, da je nad polovico pridelka uničenega. Največ škode je napravila toča v ob-,čini Božakovo, kjer jo cenijo nad 400,000 Din. Velik naliv, ki je divjal, je tudi napravil svoje. V Metliki je mnogo cest tako razoranih, da se je nevarno z vozom peljati po njih. Ni pa to neurje zadelo cele Bele Krajine. Najhujše je bilo okoli Radovič in Božakovega. Veliki vinogradi okoli Dragatuša niso nič poškodovani. Tudi okoli Suhorja in Semiča ni bilo nič utdega. Vsa Bela Krajina je ?a dobila znaten dež. — Tudi strele so udarjale med nevihto, * niso užgale. -o- V Kokrici pri Kranju je gorele Iz Kranja poročajo, da je v predoseljski fari letos že petič gorelo. Zadnjič je gorela Ba-kovnikova hiša, ki stoji v onem delu Kokrice, ki se razteza severno od ceste v Predoslje. — Stanovalec Ozir. posestnik hiše ob času požara sploh ni bil doma. Na klic sirene tovarne Za-bret v Bobovku in na glas zvonov so se zbrali gasilci in sosedje iz Kranja, Kokrice in Suhe, ki so rešili skoro vse, kar je bilo v hiši. Hiša je do polovice zgorela. — To je že petič kar je gorelo v predoseljski fari in v nobenem slučaju se ni moglo ugotoviti pravega vzroka požara, ne izslediti poži-galca. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Ivana Nabergoj, stara 72 let. — V ^ohinjski Bistrici je umrl Ivar Sodja, posestnik in strojar. — V Trbovljah je umrl Wolfgang 'Ameršek, vpokojeni podurad-nik in gostilničar. — Na Bučah je umrl Anton Bovha, posest nik in vinski trgovec. -o--, Razne nezgode in nesreče v celjski okolici I Štor Franc, l lletni sin de [lavca iz Zagrada, je padel 1 Igozdu in si nalomil desno ro ko. — Pelko Ivan, 171etni kiju 'čavničarski vajenec v Sp. Se jčovem, je delal v Rogaški Sla tini; stroj mu je zmečkal ka 'zalec desne roke. — Kozovin ^Konrad, 201etni mlinar iz Ka — K Več tisoč oseb demonstriralo !<,, v Parizu proti Hitlerju. —o— ,n Pariz, Francija. — Divje de-monstracije je vprizorila mno- ^ žica, broječa več tisoč glav, pre- j:j tekli ponedeljek zvečer na tu- ,v kajšnjih cestah, dočim se je isto- n časno vršilo v neki dvorani pro- g testno zborovanje proti hitler- ^ jevskemu nasilstvu v Nemčiji. ^ V borbi med policijo in demon- s stranti je število oseb dobilo po- a škodbe. V dvorani je neki govornik obdolžil pruskega premi- ^ jerja Goeringa, da je dal zanetiti požar, ki je svoječasno poškodoval poslopje državne zbor- ' nice, da je nato lahko zvrnil ^ krivdo za požar na komuniste in jih začel preganjati. ( -o--* DOLGA VOŽNJA Z BALONI £ Sudbury, Ont. — Pred več elnevi so se vršile v Chicagi tek- j me v zračni plovbi z baloni. Tek-movalci so se dvignili in nato prepustili vetru, da jih je odne- j sel. Dva udeleženca teh tekem |. pa sta imela smolo, da ju je ve-'', ter odnesel v tukajšnje goste ka-'j nadske šume, mnogo milj daleč j. od človeških bivališč. Skozi te- j* den dni sta tavala po teh šumah, 1 ne da bi naletela na kakega člo-veka. Pomagala sta si končno na ta način, da sta prerezala neko električno žico in tako ju je našel uslužbenec, ki je prišel, da žico popravi. -o- WOODIN NE BO RESIGNI-RAL | Washington, D. C. — V pone- j deljek se je objavilo, da se bo zakladniški tajnik Woodin v par j dneh povrnil na svoje delo, od . katerega je bil zadržan par me-, j secev. Ponovno in ponovno so se - cule govorice, da namerava . Woodin resignirati, in sicer se je J i to govorilo od tedaj, ko se je nje-rgovo ime objavilo na listi tistih, i katere je finančni magnat Mor-i gan posebno favoriziral. Pred-, sednik Roosevelt pa se je opeto- - vano izrazil, da je njegova želja, da ostane Woodin na mestu. jsaz, je bil nedavno v hlevu, 'kjer je krmil konje in ga je j konj brcnil v trebuh. — Kom-polšek Anton, 701etni prevžit-kar iz Podgrada pri Sv. Juriju, Jje splezal na slivo, padel in «i (zlomil levo ključnico. — Kač Marija, 451etna posestnikova hči iz Bukovžlaka, se je ureza- la s srpom v desno nogo__Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnišnici. -o- Rimske izkopine v Sisku Pri kopanju temeljev za neko -hišo v Gajevi ulici so našli delavci precejšnjo količino starih posod in kosti, ki izvirajo [bržkone še iz rimskih časov. Na posodah so latinski napisi. -o- Savinjčani obirajo hmelj Tisoče in tisoče rok v Savinjski dolini se živahno giblje od jzore do mraka in trga dragocene hmeljske rože. Ljudje se ne 'zmenijo za vročino, ki zlasti opoldne pripeka. Pridno hitijo in med delom živahno kramljajo ali pojo. Zlasti na večer, ;ko se vračajo pridni delavci in 'delavke od dela, se razlega pesem od vasi do vasi in se izgublja v hladnem večernem mraku. Poročajo, da že dolgo niso s tolikim veseljem obirali hmelja kakor letos. Odkar je postala Amerika zopet mokra, upajo, da bodo laglje spravili hmelj v denar. -o- Vlom v cerkev V viharni noči od 21. na 22. avgusta je bilo vlomljeno v župno cerkev na Studencu pri Sevnici. Vlomilci so prišli v cerkev skozi glavna vrata. Poskušali so vdreti v tabernakelj, kar se jim pa ni posrečilo. Iz zakristije so pa vzeli dva keli-■ ha, vredna nekaj tisoč dinarjev. Za vlomilci ni nikakega sledu. -o- Skoro bi zgorela i Iz Mokronoga pišejo: V gra-5 du Dobu pri Rakovniku je v i samotni celici živela sama zase il771etna Helena Karič, katero -'so domači imenovali Dolžano- - va Lenčka, ki je bila daleč o-kol; znana po svojem veselem humorju. V gradiv je pa pred kratkim izbruhnil požar in i Lenčka, ki je bolna ležala v 1 celici, bi kmalu postala žrtev i plamenov. Z zadnjimi močmi - se je po vseh štirih splazila na l prosto, ko se je spomnil na njo - GospodarČev Polde in jo odne-n sel na varno. -o- Rad bi bil mojster V Mariboru je hotel pred kratkim polagati mojsterski izpit pred mojstersko izpraše-!- valno komisijo neki čevljar, ki v je kljub svojim 26 letom p<\-)- poln analfabet. Čeprav prebiva i- v neki vasi blizu Laškega, ne 3- zna ne pisati ne brati. Komi-i- sija je seveda njegovo prošnjo i- odklonila, ker je veliko takih, ic ki so dobro izučeni v branju in i- pisanju, a jih tudi odvržejo. AMiiitik&ftšš« SLovenec Četrtek, 14. septembra 1933 Dokler bo ameriški kapital na Kubi, ni niti misliti, % bi Združene države dopustile, da bi na Kubi zavladali radikalni elementi, ki imajo namen preklicati vse obveznosti in začeti nanovo gospodarsko in politično življenje na Kubi. * * * Nekdo mora biti neprestano v ospredju. To je človeška narava. V Evropi sta za enkrat Hitler in Mussolini. 14. septembra, kar ni prav, ker piknik bo v nedeljo, 17. septembra. — Druga pomota je ta, da je v istem dopisu brati, da je bila v bolnici Ivana Lulek, kar seveda ni prav, ker je bila v bolnici Ivana Lukek. — To v prijazno popravilo, da ne bo zamere ali nesporazuma glede piknika.—»Pom. ure«!. to mow DETEKTIV USTRELIL BAN DITA Chicago, 111. — Več blokov daleč sta dva detektiva zasledovala preteklo sredo neki avto, o katerem sta sumila, da je ukraden, dokler ga nista končno dohitela na Independence Blvd. in 5th Ave., kjer se je moral ustaviti zaradi rdeče luči. V avtomobilu sta sedela dva moška in detektiva »ta ju pozvala, naj dvigneta roke kvišku, ter jima obenem povedala, da sta policista. "Idi k vragu", sta dobila detektiva za odgovor in voznik je obenem s| tako naglico potegnil avto nazaj, da je enega detektiva skoraj podrl, na kar je takoj oddrvel naprej. V nyslednih trenotkih sta handita zadela v tri druge avtomobile in, ko je bil njih avto poškodovan, sta skušala uteči peš. Policista pa sta otvorila ogenj na nju in enega od njih, 25letnega E. Harrisa, ubila; drugi je ušel. ---o- NEVARNI IZUMI Ugleden španski veleposest nik je sklenil postaviti v svoj: graščini spomenik največjemu dobrotniku človeškega rodu." Po dolgem ugibanju se je odločil za Mr. Gilleta, znanega izumitelja varnostne britve. Plemeniti Španec je imel najbrž veliko posla z lastno brado. A razen tega je imel še druge vzroke. Vsi izumitelji so .človeštvu povzročili veliko gorja. Utemeljitelji verstev so izzivali verske vojne, medicinska odkritja imajo na vesti neštevilna življenja, mož, ki je izumil tisk, je odgovoren za vso bedarijo, ki jo moramo čitati. Skratka, izmed vseh je največji še Mr. Gillette, ki je človeku omogočil naglo in varno britje. Kje in kdaj je povzročil nesrečo?! Spomenik je bil zgrajen. A kmalu potem so priobčili dnevniki krpto vest. Neki mladenič v Avstriji je izvršil samomor z tem, da je požrl Gilletovo varnostno rezilo. Izumitelj je onečaščen. . . Najbrž bo neizprosni Španec sedaj razdrj njegov spomenik. Res ni nobenega izuma, ki ne bi utegnil na ta ali oni način postati za človeka u-soden! —r—o- 70 JLEf BORBE ZA STRATOsfero Sedemdeset let se že vrši boj za stratosfero in šele prof. Pic-card je imel srečo, da je dosegal v tem pogledu pozitivne uspehe. V zgodovini boja za stratosfero so najvažnejše naslednje letnice: L. 1862. sta se dvignila Glai-sher in Coxwell v prostem balonu ter dosegla 8500 m. t &MERIKANSKI SEOVENEC fgjrjn in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene jpLIif tist v Ameriki. Newspaper in America. KI Ustanovljen leta 1>91< Established 1891, ' I*haja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon- fkljkov in dndvov po praznikih. day and the day after holidays. j? Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. ' Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: £849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Jelefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 ftMI'fc --„ ; Naročnina: Subscription: Za celo leto_____________$5.00 For one year ...........................$5.00 Za pol leta________2.50 For half a year------------2.50 Za četrt leta___________________1.50 For three months ----------------- 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto__!___.$6.00 For one year--------.$6.00 Za pol leta____3.00 For half a year -----3.00 Za četrt leta_____1.75 For three months---1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kuba Pečena gos. — Gospoda Golob in KovaŽ sedita v gostilni in '^cvautata. PrismoM se jima za hrbet kibic in z velikim zanimanjem gleda njuno igro. Čez čas si dovoli vprašati, za kaj kvartata. Ko zve, da za pečeno gos, pravi, če sme -tudi on zraven igrati, kar mu tudi do-volita. Nazadnje pa kibic igro izgubi in vpraša, «e -naj zdaj gos naroči. 'Onadva mu pa odgovorita: Gos sva že pojedla. Kvartala sva samo še za to, kdo naj jo plača. Težka pomoč—Sodnik: Pri vas je to že enajsti slučaj, da ste ukradli damsko torbico. _ Obtoženec: Če pa v njih nikdar nič ni bilo, g. sodnik. * * * Svarilo. — Žena : Ali ne ču-ješ gospoda župnika vedno pridigo vati : Pijanci pridejo v pekel ! In ti se ne poboljšaš! — Mož: Pa ti kaj čuj-eš, ko včasih vmes povedo: Kam mož, tja žena! -o- »4RITE *AME*. SLOVENCA'M naj pove že takrat ko se vpiše, v Čem se misli izučiti. (Metropolitan Newspaper Service) $ ap.iaal: E©GAR RICE BURROUGHS . . . ."""(j.,,J mil'i I'll HJJl B—1■ . .... .. ............ -r-............- •TARZAN IN ZLATI DENAR pošiljamo y Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnetn kur?u. Zadnje dneye dinar stalno raste in se cene pogosto »spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, 1to denar prejmemo. Včeraj sp bile naše cene.: Pinarji: Za izplačila y dolarjih: Za $ 3.00 ............Din 130 Za $ 5.00 :pošljite....-$ 5,75 Za $ 5.00 ............Din 225 Za $10.00 ®p«ljite.:..$.10,?5 Za $10.00 ............Din 465 Za $15.00 pošljitc....$16.00 Za $10.-60 ............Din 500 Za $20.00 po^ljite....$21.00 yAl $20.00 ............Din 955 Za $25.00 pošljitc....$26.00 Za $21.00 ............Din 1000 Za $40.00 pošljite...^ 1.25 Za $50.00 ............Din 2420 Za $50.00 pošljite....$51.50 Vsa pisma an pošiljatve naslovite na: S 1931, by Edgar Bic« Burroughs. Inc. All rights.reserved. Welti neveden divjak je pristopil bližje in pravoverno buljil v čarovnika, pa zopat y poglavarja Obebe. Tedaj reče Obebe: "On je Tarzan od opic." "Vodni bog je, ki je prevzel na se Tarzanovo podobo," trdovratno zatrjuje čarovnik. — Spor sta prenehala šele, ko je Obebe našel pravo mise,l. "Botnp videli," je dejal. "Če je vodni bog, se bo lahko 5am rešil, ker je duh. Če je pa Tarzan od opic, se bo pa zaman skušal rešiti." Velike priprave so se vršile v taboru divjakov, radi bližajoče gostije. Mrzel pot je oblival Estebana, ker jp le predobro vedel, kw ppmeni velik kotel in pp ogenj, ,ki so .ga burili. — JTe-daj sc je čarovnikovo prerokovanje začelo izpolnjevat'. Velik krokodil je namreč napadel in požrl nekega črntiga dečka. "Vidiš Ojrobe, ali nisem pravil," je zmagoslavno razlagal čarovnik poveljniku. "Vodni bog je že pričel obiskovati z nesrečami tvoje ljudstvo. Spravili so ga z drevesa, še preden je mogel pomisliti, kaj je z njim. "Aha, Tarzan, mož od opic, navsezadnje sem te le vjel," se oglasi vodja Obebe. Seveda, Esteban ni razumel niti: besede. — Ko so ga divjaki privlekli v naselje, je zavladalo med ljudožrci nepopisno veselje, češ, da bodo imeli imenitno pojedino. Le stari čarovnik je nevoljno stresal z glavo in preroško govoril: "Vlovili ste vodnega boga. Sedaj ne bomo mogli vloviti več nobene ribe in velike n Cfitra hniln nriulp nori nat", _.. .. . Kakih sto krepkih divjakov je potem skrivaj s.premljalo Estebana ob bregu, dokler se deblo -ni vstavilo ob nizkem ,obredju. Na srečo, kakor 'je mislil Španec, je ravno tam segala močna; veja nekega drevesa, prav do vode. Potrt in tlačen je po veji splezal :m drevo,_ ne ive-doč, da se pod drevesom skrivpjo divjaki. — Špomn-j se na dijamante. Še jih ima. "Navsezadnje ! sem vendar le srečen," se glasno nasmehne in tedai Ka naskočijo .divjaki. John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 ,W. jtroka, ker oče ni mogel plačati stroškov. Sodnik pa je odločil, da se mora ptrok takoj vrniti očetu, poleg tega je pa še zagrozil ravnatelju bolniec z ječo. V uradu "Amer, Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od Americjiu Express Company; —lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč ,in .plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o ,potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski'in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. OTROKA DOBIL NAZAJ AMERIKAN5KI SLOVENEC Četrte If, 13. septembra 193S tolicanoy je samo na Havajskih otokih nad 100.000. bodo ameriškim tovarišem odslej gotovo zelo Sadili, kajti "mornar", ki ne kolne, je bolan", pravi neki njih pregovor. Izpod Golice PREKLINJANJE V AMERIŠKI VOJNI MORNARICI Preklinjanje, ki je mornarjem vseh narodov že stoletja "ljuba navada", je vrhovni poveljnik ameriške vojne mornarice admiral Leigh postavil sedaj pod kazen. Vsem častnikom je zapovedal, da morajo z disciplinarnimi ukrepi nastopati proti podrejenim mornarjem, ki bi kleli. Mornarji drugih dežel se SLAVKO SAVINŠEK — Istanbul, Turčija. — V nedeljo je prispel semkaj grški min. predsednik Tsaldaris, da podpiše prijateljski pakt, sklenjen med obema deželama. Ministru se je pripravil slavnosten sprejem. Povest z gorenjskih planin Ivan išče s prosto roko po bajonetu, ker ga v dno duše zaboli Matevžev očitek. Toda že ga Stanko zgrabi za drugo roko in potegne za seboj. Fantje narede pot do vrat prosto, Matevž še vedno drži Ivana za roko. Šele ko vidi, da stražnik ves trepeta od sramote in togote in da ga Stanko vleče šiloma ven, ga spusti in gleda za njim, velik, ponosen, močan!" Pri durih se obrne Ivan. Bled je ko smrt, pot mu stoji na obrazu, ali oči so mu dva kresova, da pali iz njih v Matevža. Tako si stojita za hip nasproti oba dva, ki se od tega trenutka dalje sovražita do smrti. Z drhtečim glasom sika Ivan v Matevža, ki stoji sredi sobe s prekrižanima rokama: "Še se srečava, fant, a drugače ko zadnjič! In takrat ti plačam, čuješ, plačam, da boš pomnil, potepenec tihotapski!" Tedaj sune v Matevža rdečica, že se mu pre-tegne mlado telo v višino, da bi ko ris planil na nasprotnika, ko se njegovih rok ovijejo mehke Cilkine roke in njen glas zaprosi: "Matevž, nikar, radi mene ne!" V Matevžu se prelomi na dvoje, da skoro o-mahne. Pa se vnovič vzravna. Kakor žarek zraste v višino, z levo roko prime Cilkino desnico, z desno pa sune proti Ivanu in mu vrže v obraz: "Zahvali Cilko, da te ne pobijem ko psa! Zdaj pa zgini, brž, tam so vrata! Ven!" krikne Matevž in se zažene proti durim, toda Cilka ga ovira in Stanko potegne Ivana za seboj skozi vežo. Lipovšek jima široko odpre vrata, nato pa zapre za njima in tako zadrži Matevža, ki se je otresel Cilke in skočil za financarjem. Šele v* v«gi se Matevž osvesti, iz težke omotice, proseče pogleda Cilko, ki je pritekla z njim in se v ustnice ugrizne od neznosne bolečine, ki je v njem. Lipovšek odpre vežna vrata in vse se vsuje vanje, da vidijo financarja, ki gresta po glavni cesti v dolino. In pikre lete na račun Ivanov, dočim imajo o Stanku vsi najboljše mnenje. Pa kmalu je med fanti pozabljena vihra, zopet so veseli, rajajo in pojo. Toda Cilka in Matevž pa ne najdeta več miru. Fant je preveč razburjen. Cilka prosi njega in Jane-Za' ^assl 0dr^:nej0 domov. In res Matevž uboga. S polnim kozarcem napije dobravskim fantom in dekletom, potem pozdravi in vsi trije odidejo. Tisto' popoldne si je Matevž pridobil srca vseh Dobravcev in Dobravk. Na Hribarjevem se je zamudil Matevž prav do trde noči. Težko se1 je umiril in samo Cilka je mogla utolažiti ihto, ki je vrela v njem. Že se je mislil posloviti in oditi, ko naenkrat plane v sobo Tine: "Matevž, beži, žandarji te iščejo! Doli k Li-povšku so zdaj-le prišli in po tebi vprašali. Gotovo te je financar naznanil in jih naščuval na- stopita v hišo. "Kje je Matevž? Ali ni tu?" vprašata. "Ne več!" odgovori Tine mesto Cilke, ki skoro ne more govoriti od preplaha, "je že odšel nazaj!" "V katero smer pa je odšel ?" vprašujeta dalje orožnika. "Dol je zavil po Jernejčevem kolovozu in bržkone na Lovrača. Menda ima še pri Bregar-jevih opravka," hiti zatrjevat Tine. Orožnika odideta iz hiše ter zavijeta proti Lovraču. Janez jima skrivaj sledi in se vrne čez čas nazaj ter pove, da sta orožnika res nasedla in odšla dol v graben. Vsi se oddahnejo, posebno Cilka, ki je bila vsa trda od strahu. Toda oplaši jo zopet Tine: "Paziti mora Matevž! Nocoj tudi Tilna love! Toda Matevž se bo že izmazal, saj ga drugače nimajo na sumu!" Ko so odšli in je prišla Cilka v svojo sobico na vrhu, je stopila k oknu in skozi zamrzle šipe zrla proti Golici, ki je ležala vsa v megli pred njo, težka, velika kakor skrb v njenem izmučenem srcu. Doli od Lipovška pa je hreščala harmonika in vriskala ž njo vijolina, da s6 je trgalo v Cilkini duši. In bridko je jokala z glasom gosli v zimsko noč. y ENAJSTO POGLAVJE. "Tine, stopi noter!" kliče Cilka raz prag Ra-zingarjevega Tineta, ki misli zaviti proti Jer-nejevcu. "Mana je notri!" Tine si ne da dvakrat reci.. Saj je itak menil iti k Hribarju, a se je spotoma domislil,da ima pri Jernejevcu opravek, zato je hotel najprej tja. No, šel bo kasneje, Jernejevec mu ne uide, Mana pa bi znala prej oditi domov. Urno stopi Tine za Cilko. Mana je v hiši, pri peči sedi in željno gleda v vrata. Slišala je, da je Cilka poklicala Tineta. Vsak dan zdaj hodi sem gori k Hribarju, kjer se često dobita s Tinetom. Cilki je dolgčas, pravi, pa vidi rada, če pride Mana, ko z materjo balo pripravljata in je šivilja v hiši, Carmanova Rezika. Mana le bolj posluša čebljanje obeh deklet, malo govori, samo sanja. Oče ne marajo ničesar slišati o Tinetu, čeprav se Mani počasi vrača zdravje in so tudi trenutki brezumja redkejši, tako da je upanje, da o-zdravi še letos popolnoma, kakor meni zdravnik. Pravi tudi, da je mnogo k ozdravljenju pripomogla Cilka, ki je dan za dnem vabila Mano v hišo in ji govorila vse mogoče, da jo je raz-treslo. Zdravnik je mnenja, da bo popolnoma ozdravela, če se poroči s Tinetom. Ker Cilka mu je že spočetka razložila, kako je prišlo do Manine bolezni ter mu vse povedala o Tinetu, Mani, Jermanu in vseh razmerah. Zato je stari gospod vedno prigovarjal Jermanu, naj popusti in da dekle Tinetu, če hoče, da bo hči popolnoma zdrava. Ali starec je trmast in svojeglav za tri Dobravce, pa noče prav nič odje-njati. Tine še vedno ne sme v hišo, da bi stari vedel. Zato je pa neizmerno hvaležen Cilki, ki mu daje priliko, da more priti z Mano skupaj, vplivati nanjo, jo tolažiti ter tako blažiti njeno bolečino, kar vse vpliva na dekletovo bolezen, ki se vidno boljša. (Dalje prih.) -o- Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerikan. ikem Slovencu"! Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! JESENSKA razprodaja plošč DO YOUR PART — S TEM, DA KU PITE SLOVENSKE PLOŠČE PO ZNIŽANI CENI! Razprodaja traja samo do 7. oktobra I Cene vsem produktom se dnevno dvigajo. I ClZOlf Zagotavljamo, da tudi slovenskih gramofonskih plošč ne bo več prilike kupiti za to nizko ceno. Zato je v vašem interesu, da si za zimo nabavite od nas v tej razprodaji čim več plošč morete. Tri plošče za $t.©@ V tej razprodaji imamo na prodaj sledeče plošče: COLUMBIA PLOŠČE: Štev. 25091—VSI VERNI KRISTJANI vzhodu od Velikonočnega otoka, morda celo do Južne Amerike. V dobi, ko so Kartažani boječe prodirali ob obalah, so se Poli- i nezijci podajali na večmesečne vožnje po brezmejnem oceanu, ki je le v velikih presledkih zakoličen z nekaterimi skritimi o-toki, ki jih je še danes z modernimi navtičnimi pripomočki težko najti, ker se deloma komaj vidno dvigajo iznad morja. Ne da bi bili poznali kako pismo, so I imeli Polinezijci svoje pomorske j zemljevide, napravljene iz paličic, ki niso kazali samo razpoznavnih točk, marveč tudi glavne vetrovne smeri. Niso imeli modernih sekstantov ne busole Krištofa Kolumba; poznali so samo zvezde in s pomočjo svoje "magične tikve grljanke", ki še danes vzbuja zanimanje narodo-piscev, so s svojimi pirogami na jadra z lahkoto našli mikrosko-pično majhne otoke Pacifika. V dobi Kartažanov je njihov Irapanga prevozil ogromno razdaljo od Indonezijskih do Havajskih otokov: 6000 milj! Od tega na neizmernem odprtem morju brez vsakega kažipota 2000 milj. Kupe se je odpravil iz Tahitija in odkril Novo Zelandi-Cookom. V teku stoletij so se jo tisoč let pred Tasmanom in Polinezijci številnokrat odpravili s Tahitija na Havaje (2380 milj). Na teh potovanjih so pri- : šli v stik s prebivalci Havajskih otokov in polinezijskimi kolonisti Nove Zelandije (razdalja znaša 8000 km); to se je zgodilo davno prej, nego so Normani prodrli do Greenlandije. Polinezijec Hui-te-rangiora je V 7. stoletju na veliki dvopirogi, ki je bila okrašena s kostmi njegovih sovražnikov, odrinil na pustolovsko vožnjo do Južnega Ledenega morja; ob povratku je pripovedoval o svojih vtisih: vi-jdel je neznane živali in iz opisa | 'je lahko spoznati arktično živalstvo; videl je zmrznjen led, noč, iki ne mine, celo južni sij. In tri j sto let pred Krištofom Kolum-jbom je križaril Uenga po Juž-inem morju kakor po domačem bajerju. Prevozil je tako nad 4000 morskih milj. Izračunan je zgodovinskih dogodkov ne dela težav, ker navaja polinezijsko izročilo natančen rodovnik. | Potem se je Polinezijcem pogum polegel. Vendar so prebivalci Tongasa v Novi Kaledoniji obiskali Nove Hebride (4500 j km) še za časa, ko so začele evropske ladje prodirati v Južno morje. Zadnjič so potovali Polinezijci iz Tahitija na Novo Zelandijo pred 250 leti. A tudi danes so še Polinezijci odlični pomorščaki. Njihovo veliko vlogo na morju pa so prevzeli v novem času misijonarji, ki sicer ne iščejo pu-stolovstev ali novih dežela, pač pa duše. Prvič so prišli med Po-linezijce sredi 16. stoletja frančiškani, a vzhodno-oceanski apostolski vikariat se je ustanovil pred točno sto leti. Danes šteje ap. vikariat tri vikariate in eno apostolsko prefekturo z 82 duhovniki, 74 brati, 209 sestrami, 236 katehisti ter 22.341 katoličani domačini; inozemskih ka- KRAFT American Cheese (packaged, pasteurized) has full, natural flavor! O TEM IN ONEM