Zvezek IV.
V Gorici 10. maja 1883.
Leto III.
ŠOLA.
O lit Milo Ooi-l^lvili uoiteljov.
Izhaja v zvezkih po 25 kr. — Dopise sprejema V. Čeruic, učitelj v Št. Petru pri Gorici; —naročnino pa Tom. Jug, naduč. v Solkanu.
Obraz iz družinskega življenja.
Kar tukaj povcin, godilo se je v brdovitem kraju naše dežele, v kraju kjer raste žlahtna vinska trta, v prosti kinet-ski hiši — pri Košutnikovih. Ta družina ni bila ravno majhna. V družini bila sta oče in mati, ki sta imela troje čvrstih otrok. Imeli so tudi deklo, ki je materi pri gospodinjstvu pomagala. Stari ded čepel je vso zimo za ognjiščem ali v gorki sobi, ter si staro obleko za leto popravljal; le o lepih dnevih zlezel je na solnee. Po leti je štiri živinčet pasel. Zraven teh, pomagal je še očetov brat kmetijo obdelovati.
Čei avuo ste užc dve slabi letini zaporedoma ta kraj obiskali, vendar ni bila ta družina, kakor druge, v dolg zabredla. Oče, priden gospodar, mati pa, skrbna gospodinja, znala sta uže tako obračati, da premoženja nista zadolžila. Oče se je varno ogibal vseh prepirov in tožeb kakor tudi vseh nepotrebnih stroškov pri kmetiji ; pečal se je le s kmetovanjem in družina šla mu je pri delu na roko. Zadnje leto še kaplje vina niso pridelali, tim več pa so naželi žita in druzega živeža, da so do prihodnjega pridelka lahko izhajali. Vsak čas, po leti in po zimi. če jc le vreme bilo ugodno, našel si očeta in njegovega brata v vinogradu ali na polji — vedno sta imela dovolj opravka. Večkrat je djal oče: Pohajkovanje gospodarja na beraško palico spravi. Imeli so pod hišo vrtič. V tem je mati pridno zelenjavo gojila, in ker ta kraj ni bil ravno daleč od mesta, skupila jc za njo
vsak čas lepe novce. Še celo po zimi pošiljala je deklo z radičem v mesto, ki si ga je v hlevu umetno izredila; tako je bila tudi spomladi prva zelenjad na njenem vrtu. Mar-sikteri malomarni, klepetavi gospodinji stavilo bi se jo lahko v zgled.
Starejši fantič in deklica hodila sta uže v šolo. Mlajši deček imel je še le tri leta. Mati je sinka in hčerko večkrat nagovarjala, naj v šoli lepo ubogata in se pridno učita. Oče pa ju je vsak večer vprašal, kaj sta se ta dan v šoli učila in dal si je pokazati naloge, ki sta je otroka za naslednji dan izdelovala. Vestno sta morala doma vse povedati, če je bil kateri njiju v šoli opominjan, ali če morda ni znal. Pravica je Bogu in ljudem ljuba, djal je oče večkrat, vidva se morata pridno učiti in nimata časa pohajati. Lenoba in pohajanje nič dobrega ne rodita. Kedar sta imela prosto in nista šla v šolo, morala sta na polji, ali materi doma pri delu pomagati, ali pa mlajšega bratca varovati.
Zvečer ko je oče iz polja domov prišel, pospravili so najprvo orodje pod streho, ki so je isti dan rabili; dekla pa je kravi pomolzla. V tem ko je mati večerjo kuhala, bila jc družina pri ognjišči zbrana. Ko je bila večerja kuhana, zbrala se je družina v priležui sobici k večerji. Otroci posedli so na odločen kraj mize, ter so skupaj večerjali. Pri jedi so morali molčati, prepirati se med seboj niso smeli. Pred jedjo in po jedi molil je vselej starejši fantič naprej. Po večerji znosila jc deklica posodo z mize v kuhinjo, kjer jo je dekla omila, a ona pa jo na odločeno mesto pospravila. V tem pa je šel oče še enkrat k živini v hlev pogledat, kamor mu jc sinek moral z lučirno svetiti, da bi sc uže zgodaj opravil pri živini navadil. Tako se je — rekel bi — redno vsak večer pri tej hiši godilo. Družinski pogovori bili so vedno lepega naravnega zadržaja. Oče in mati sta vedno na to pazila, da ni nikdo ktero nespodobno besedo izustil. Bil bi zato gotovo ojstro grajan. Zato pa družili ljudi opravljati ali smešiti, še nobenemu na misel ni prišlo. Stari ded je marsikaj čudnega in smešnega v svojih mladih letih doživel, in to je pogostoma pri večernih pogovorih v pričo otrok pravil. Zraven pa je vselej dostavil še nauk ali svarilo.
Necega večera, bilo je meseca marca, zbrana jc bila
družina po večerji v sobici. Zunaj je bilo, kakor navadno v tem času, mrzlo in deževno vreme. Stari ded je sedel v kotu pri peči. Starejši fantič vzame bukvice v roko, deklica pa tablico, da bi si nalogo za drugi dan napisala. Oče pri-sedejo k fantiču, ter ga vpraša kakor navadno, kaj se je danes v šoli učil. K'o smo danes zjutra vsi skupaj oJmolili, pravi fantič, me g. učitelj pokliče, naj povem pesmico, ki smo jo za danes na pamet dobili. Jaz vstanem in jo veselo povem. Ali jc bil g. učitelj s tabo zadovoljen, vpraša ga mati? Kaj pa, reče fantič. Povej nam še enkrat ono pesmico. Fantič stopi sredi sobice in čvrsto pove pesmico iz II. berila: „Pot do kruha". Kaj ste pa potem delali v šoli, vpraša ga dulje oče ? Ko je nas kacih deset to pesem pevedalo, ukazal nam je g. učitelj bukve djati pod klop in to pesem iz glave na tablice prepisati. Jaz som jo dobro zapisal. Ko smo to vsi končali, bila je 9. ura. O. učitelj kazal nam je potem mere in uteži in izdelovali smo razne računske naloge — prvo na pamet potem pismeno. Ob 10. uri prišel je g. kaplan v šolo ; vsi smo lepo ustali in ga dostojno pozdravli. Kerščan-ski nauk trajal je eno uro. Deklica pravi: Tudi jaz sem bila danes popoldne v šoli vprašana. Oitali smo v berilu o goveji živini in njeni koristi. Djal nam je g. učitelj, da na copernije in vražo pri živini ne smemo verovati. To je istina, oglasi se stari ded pri peči. V dokaz temu povedati vam hočem resnično prigodbo.
Pri uekej hiši se maslo na noben način ni hotelo delati in tudi ne smetana na mleku zbirati. Vse so uže poskušali, a vse zastonj, le mrvice masla iz mleka niso dobili. Gospodar je dolgo a zastonj ugibal, kedo mu je mleko začaral. Neki dan pride še precej mlad berač v to hišo prosjačit. Gospodinja potoži tudi beraču svojo nadlogo. To vam je gotovo kak hudoben človek naredil, pravi zvit berač, mleko je začarano; le nieiie poslušajte in pomagano vam bo koj. Berač da si prinesti dolgo vrvco ter vkaže gospodinji naj pokliče gospodarja. Z vrvco obveže hlev kjer so bile krave. V tem pride tudi gospodar. Berač ga pošlje v vaško cerkev po volno od velicega zvona. Gospodar gre, a kmalu se žalosten brez volne povrne. Berač mu pove, da zvonovo volno naj ne išče na zvonu, ampak ua vrvi ki je pri-
vezana k zvonu. Gospodar zopet gre, a v tem gospodinja pripravi beraču dobro južino. On hitro poje ter ji zapovč, da ne sme se besedice črhniti, ko bode on coprnika odganjal. Zdaj se vrne gospodar in prinese volno od zvonove vrvi. lierač si izposodi lonec v kuhinji, vsuje v vanj žerjavice in gre v hlev. Tukaj dene na žerjavico volno, pokadi ž njo krave, mrmra neke nerazumljive besede, pokadi enkrat in še enkrat potem da gospodinji lonec naj nese žerjevico v kuhinjo veleč ji, naj na tej ogenj zakuri, da bode dim Copeniike za vselej od njih hiše odgnal. Za plačilo zahteva od gospodarja štiri desetice, in ko mu jih ta da, prereže vrv, ki je bila ovita okoli hleva, zvije jo v klobec ter vrže v grapo. Na to se poslovi od gospodarja iu gospodinje in brzim korakom odide. Uže čez par dni sta se gospodar in gospodinja morala prepričati, da beračevo odganjanje ni nič zdalo, ker smetana na mleku se le ni hotela zbirati, in tudi masla niso mogli iz mleka narediti. Čudita se pa, ko zvesta, kako je berač oba za plačilo opeharil. Ne dolgo potem gre gospodar po opravkih v vas in sreča g. učitelja. Gospodar toži tudi njemu svejo nadlogo in pove mu ono dogodbo z beračem. Učitelj mu pove, da berač je bil kak malopriden slepar ter mu svetuje, naj gre po živi-nozdravnika, ki mu bode gotovo za bolezen povedal in če le mogoče tudi bolne krave ozdravil. Gospodar stori kakor mu je učitelj svetoval. Živinozdravnik mu je v kratkem krave ozdravil. Na mleku se je jela zopet smetana zbirati in maslo prav rado delati.
Ne dajte posluha nikdar pohajačeui in neznanim ljudem, in ne podpirajte jih. Zapomnite si pa to, kar vas uči g. učitelj in kar slišite od pametnih ljudi, in po nauku teh se tudi ravnajte. Tako je sklenil ded svojo pripovest.
Po tacih pogovorih odmolil je oče z družino sv. rožr.i-venec. Otroci in vsi voščili so si lahko noč in šli k počitku. To družino naj posnemajo posebno oui roditelji, ki pravijo, da današnja šola nič ne koristi.
— 101 — Netopir ali mračnik.
(Spisal: Anton Leban.)
(Učitelj). Živalico, kojo tukaj vidite (v naravi ali na sliki), gotovo vsi poznate. (Otroci dvigujejo roko; eden jo imenuje). Kje si jo videl, Tonče ! Ivedaj ? (Zvečer). V kakih večerih vidi se jo zelo pogostoma? (V jasnih, gorkih večerih). V katerem letnem času jo vidimo največkrat? (Po letu). Kaj delajo netopirji zvečer? (Prhutajo po zraku). Kako se njih letanje označuje ? (Z mnogimi, brzimi obrati). Na katerega ptiča nas spominja? (Na lastovko). Kaj lovi lastovka po zraku? (Lovi mrčese). Kaj pa netopir? (Lovi tudi mrčese). Dobro ! Netopir lovi po zraku žuželke, zlasti nočne hrošče, metulje in mušice, katerih brenčanje že od daleč sliši. Ali je tedaj netopir človeku škodljiva živalica? (Glej N. P>.) (Koristna). Zakaj? Zaradi tega, ker veliko onih škodljivih mrčesov polovi. Da, istina, to zapomnite si dobro in povejte doma, da ne bodo ljudje te koristne živalice preganjali, kajti dandanes nekoji mislijo, da sc netopir rad zapraši človeku v glavo in da se mu zaplete v lase. Tudi pravijo, da je slanino in mesnino, a to je laž, to je bajka. Izmišljatina je torej, da nam netopir škoduje; če ga pobijamo, ne delamo sebi haska. *) Netopir sicer rad leta v shrambe, kjer se slanina shranjuje; a ne, da bi žrl slanino, ampak lovi in hrusta razne žuželke, molje, muhe m druge—mrčese, ki se v mesu in slanini redijo. Ali nahajamo povsod netopirja? (Ne, moramo ga iskati). Kje ga dobimo ? (V vsakeršnih luknjah, votlinah, po duplili, v starih zidovih in dimnikih, pod strehami, v zvonikih in drugod.) V kaki legi najdemo netopirja ? (Držeč se za krempeljci visi na zadnjih nogah na kakem tramu). Netopir ni lepa živalica, a vender je zelo čudno ustvarjen. Nekojim se ta živalica gnjusi, a to le zbog tega, ker je nijso od blizu opazovali. Opazovati jo hočemo danes z bliža. — Kaj je pri netopirji posebno označeno ? Jože! (Dolgi in goli uše-
*) Saj še hudiča slikajo z netopirjevimi perhutami. Pis.
si; prednji nogi sti daljši, nego zadnji; palec je kratek in nosi močen zakrivljen krempelj; med podaljšanimi prsti je razpredena tanka gola mrenica, kakor na dežniku tkanina med šibicami; čeljusti ste globoko razklani in polni ostrili zob). Kje se prične ona mrenica ? (Mrenica se začne na vratu, razprostira se med prsti, gre ob truplu do zadnjih nog in obdaje tudi rep). Kakšne barvo je netopir? (Sive, ali rudečkastorujave). V katero vrsto bodemo stavili netopirja po navedenih znakih? (K čveteronožnim sesalcem). Še nekaj: netopir dobro vidi, a tudi dobro voha, neznano tanko sliši in izvrstno čuti. To ga menda tudi po noči vodi. Netopir ne more s tal kvišku zleteti, kakor ptica; on mora prej splezati na drevo, ali na zid, potem še le zleti. Hodi pa nevkretno, a leta izvrstno. On je zelo požrešen; ducat hroščev mu ni še za južino. Nasitivši se, uapolui si še žrelo z mrčesi in odnese jih domov. Iz tega razvidite, da je netopir zelo koristna žival; tedaj ne preganjajte ga nikdar, kajti netopir ima itak med živalstvom dosta sovražnikov. Najhujši sovražnice so mu sove, mačke in tudi podlasice.—'Če primemo netopirja, začvrči, odpre močno svoje žrelo, žugajoč nas ugrizniti. Če le more, tudi ugrizne, ne da bi vprašal dovoljenja. Njega ujed pa ne škodi.—
Netopir je v sorodu s sitnim, v južni Ameriki živečim vampirjem. **) Imenujejo ga tudi krvoloka. Ta netopir je skoro tako velik kakor je naša veverica in ima hudo navado, da konjem, govedom, oslom in tudi spečemu človeku kri pije; — od tod: krvolok.—Na Nemškem živi tudi netopir, kojemu Nemci pravijo „Hufeisennase" (Rhinolophus fer-rum ncquinum). Slovenci mu pravimo: veliki mračnik, ali veliki netopir.—
Nos ima podkvi podoben, odtod v Nemcih: „Hufeisennase".—Največji netopir je pa „leteči pes", ki v vzhodnji Indiji živi. Pravi se mu „leteči pes*, ker je psu podoben. Ta velikan med netopirji živi posebno na otoku Java (učitelj naj pokaže na zemljevidu) in meri 1 meter z razprtimi peruti.—Živi se od vsakojakega sadja in malih pti-
**) Vampir jc južnoamoriknnski netopir. Srbi mu pravijo „volkodlak", a Ru»i „krvoses".	Pis.
čev. Prebivalci otoka Jave ga streljajo, ker jim daje njegovo meso dobro—sladčico.—
Netopirje ali prhntarje uvrstujemo med opice in deroče živali. V mrzlih krajih spé netopirji zimsko spanje. — Znanstveni izraz našega netopirja slove: Vespertilio muri-nus.—(Ponavljanje; pismene vaje).
N. B. Namestu „živalica" piše se lahko — in to še pravil -nejše — „živalca", ker samostalniki ženskega spola, končujoči se na t i h n i k, dobodo v deminutivu samo „ca" (mestu „ica"). N. pr. živaZ (živalca); Iu«* (lučea); noc? (nočea) itd.	Pis.
v
(Italije |MMlago£ii'iiili klasikov.
(Sp. Anton Leban.)
Resničen je pregovor: kdor mnogo pije, malo pije; t. j. kdor mnogo pije, malo časa živi. —
In marsikdo živel je mnogo let, dočakal je visoko starost, pa vender lahko trdimo, da je živel malo časa, ker svojega življenja ni dobro uporabljal. —
Ravno tako smemo smelo trditi, da je marsikedo veliko in marsikaj čital, a konečno vender malo ve o tem, kar je čital. —
Tak človek je šel skozi gozd, pa ni dreves in drugih rastlin opazoval; šel je le zbog tega, da se jc v senci ohladil in okrepčal. — Nikdo ne bode sicer trdil, da moramo vsako knjigo znati ad verbum ua pamet, kajti si m iu tja čitamo tudi knjige, ki so nam namenjene v razveseljevanje in v duševni počitek. — Tudi čitamo večkrat tako knjigo, koje jedro ali snov lahko brez škode pozabimo. —• Dandanes pa nekoji hitro bero in konečno ne vedo, kaj so čital i; še glavnih potez nam ne znajo navesti. Iz tega sledi, da marsikomu čitanje vender le malo sadu donaša; ono razvija le cvctjc.
Ce so omenjene okolnosti veljavne pri posameznem človeku, toliko večo veljavo imajo pri — učitelji. — Malo časa nam učiteljem za čitanje preostaja, da, večinoma moramc za čitanje porabiti le pouočue ure. Utrujenim zbog celo-
dnevnega dela, nam je duh celo opešal, zaradi tega nam knjiga, ki nas misliti sili, ne ugaja. Vzamemo tedaj knjigo, ponujajočo nam snov v zabavo, a dajočo nam le malo duševne hrane, če pogostoma dobivamo tako slabe duševne hrane, s časom duševno tako oslabimo, da ne bomo mogli prebavljati več teže duševne brane. Duševno oslabeli podobni bodemo šibkemu človeku, ki večinoma le od krompirja živi. Učitelju — treba pa je dobre duševne hrane. Nemški pedagog pravi o tem : „Gerade der Lehrer, der täglich Enttäuschungen erlebt, täglich einen harten Kampf mit Berufsliebe und Beri^fsbiirde kämpfen muss, der seinen Schülern ein stets gefülltes Füllhorn des Wissens sein und es verstehen muss, über den Geist der Zeit stehend, dennoch die Kinder kindlich zu behandeln und für den „künftigen" Geist der Zeit zu erziehen, gerade er soll eine Wunderquelle besitzen, aus der er täglich Verjüngung und Schöpferkraft, Ausdauer, Glauben an die Ideale der Menschheit schöpfen, in welche er sich tauchen kann, um gereinigt von Vorurthei-len, von falschen Auffassungen über Erziehung und Menschenbildung kräftiger und kräftiger daraus hervorgehen." —
Poleg drugih znanstvenih knjig, so za duševno hrano učitelju najprimernejše pedagogične knjige, iz kojih naj on zajema zaklade svojega nadaljnega naobraževanja. Kako pa naj učitelj take knjige čita, da bode zamogel dotično snov dobro razumeti in dobro porabiti? —
Predrznem se o tem nekoliko spregovoriti. To bodo sicer le migljaji, posamezni kažipoti, sicer nič novega. —
Čitatelj pedagogičnih klasikov naj se ravna po naslednjih točkah:
1. Kakö tolmači ta in uni pisatelj bistveno odgojo in poučevanje, kakšne namene ima odgoja ? Odgoja ima seveda prav za prav le cn namen, a kakö različno se ta tolmači!— 2 Različen je pouk o odgojenji in različen tudi način odgojevanja. Katera načela zastopa moj pisatelj ? V čem so razlikuje od drugih ? V čem je sličen z drugimi ?
3. Različni so tudi nazori o človeških glavnih nagibih in človeških duševnih močeh. — Ti nazori pa določujejo načela pri odgoji. Za to naj čitatelj pazi na nauke, ki jih
pisatelj v knjigi naslikuje, ker oni so temelj razvijajoči razpravi. —
4.	Za vsako dobo človeškega življenja niso enaka pravila, enaka pota, sredstva. — Vsak pisatelj ne razločuje enako drugemu ; redko kedaj se dva v tej zadevi ujemata. Za to : kako razdeluje življenja dobo ta in nni, in katera načela stavi za vsako dobo posebej ? —
5.	Člo vek ne potrebuje le odgoje, on rabi tudi znanosti in spretnosti, potrebuje pouka. Nekoji dajó odgoji prednost pred poukom; drugi zopet ponku pred odgojo, tretji smatrajo oboje za enako. Kakó razmerjuje naš pedagog odgojo in pouk ? —
6.	Kakó si znanosti in spretnosti prisvojimo odvisno je od učnega gradiva, drugič od načina, kako naj bi si to gradivo mladina prisvajala. Katero učno snov zahteva tedaj ta pedagog in katero metodo priporočuje, kakó določuje zopet drugi o tem in kakšno snov si želi v to namero?
Konečno : V čem so si pisatelji jedini, v čem se razlikujejo njih načela glede na poučne zakone? kaj se je spremenilo na polju odgojiteljstva za časa onega pisatelja do sedanje dobe ? V čem se ujemajo nazori najveljavnejših pedagogov stare in novejše dobe?
Na te točke naj bi učitelj pazil pri čitanji pedagogi čn i h klasikov. — Potem pa naj sam o vsaki prečitani knjigi izreče svojo sodbo. — Za to pa mora važnejše poteze načrtovati, tako, da ima v malem jedro one knjige pred seboj. — Sploh naj se čita vedno „s svinčnikom v roki;" to zahtevajo: Dittes, Ohler, Schumann, Niedergesiiss, Kehr in drugi pedagogi! —
To priporočujem osobito učiteljem, ki niso še dostali učiteljskega izpita; sploh pa bi to nikomu ne škodovalo, kajti s tem se vadimo v razsodnosti in bistroumnosti. Tako početje nas sili, da čitamo počasi, a s tem dobro prebavimo snov, katera postane naša lastnina. —
Se ve, za to treba je vztrajnosti in velike vaje ; s časoma dosežemo oboje, če le hočemo. —
Ljudske šole na (loriško-Ciradiščanskeni
1. 1881.82. Javnih ljudskih šol je bilo:
V okraju:	deških:					dekliških:						mešanih:		š. za silo	rednih:						vseh šol:
	6	5|4|3|2|!				6!5 4 3j2|l						4	|3| 2 i 1		6!5 4| 3 2| 1						
	razrednih														razrednih						
Tolminskem Goriškem Sežanskem Gradiščanskem |Gorici												3	1 2 8 . 1 9 19	27 18 0 10	1	1 1	3 2 4 O O	1 9	2 12 1 15 1	8 32 22 19	41 62 39 58 6
																					
	-	1	2 3	1	J. • 1 -1-	1	1	-	2	2	1	2	- 1 22 6 13 17 - 1-								
jSkupaj: |-;l|5|l| I|1 l| -1 2|l|7;7 29|7»| 64															1 > 12,10 811811 201						
V	Tolminskem okraju se je trirnzredni ljudska šola v Kobaridu in Bovcu razširila v štirirazredno; dvorazrednica v Cirknem )>a v trirazrednice. Ker se pa v tem poslednjem kraju nova šola še o pravem času ni mogla dozidati, učil je podučitelj začasno na Ravnem. Dalje se je enorazrednica pri sv. Luciji razširila v dvorazred-nico in v Št. Vidu ustanovila redna enorazrednica. Uže leta 18S1. ustanovljeni pomočni šoli v Sedlu in Otaležu namestile ste se z rednimi učitelji.
V	okraju Goriške okolice se je:
1.	Leta 1880. ustanovljeno mesto učiteljice v Rifenbcrgu namestilo in vsled tega šoln spremenila v dvorazrednico.
2.	Enorazrednice v Šempasu in Dornbergu spremenilo v dvoraz-rednice.
2. Pomočna Šola v Kronbergu seje preustrojila v redno eno-razrednico.
4. V Plaveli se je na novo ustanovila enorazrednica.
V	Sežanskem okraju se je pomočna šola v St. Kocijanu preustrojila v redno enorazreduico; pomočna šola v Dutavljeh pa vsled smrti tamošnjrga č. g. vikarja zaprla.
V	Gradiščanskein okraju se je nn mešani dvorazrednici v Kari ustanovilo še eno mesto za učitelja, in vsled tega se je Šola preustrojila tako, da so bili otroci v prvem razredu mešani, v drugem razredu pa so se poučevali razdeljeno po spolu v dveh paralelkah. Enako se je preustrojila šola v Gradu, ki šteje sicer tri razrede
a jc kvalificirana le kot dvorazrednici. Ni trorazrednici v Ogleju učili so štirje učitelji, ker je tretji razred bil razdeljen |>o spolu v dve pnrnlelki. Okrajni šolski svet v Gradišči smatra 10 v tem sporočilu navedenih pomočnik šol k»t redne, ker so te šole pa le v principu ustanovljene in z rednimi učitelji ne še uameŠčeue, vpisane so tukaj v rubriko polnočnih šol.
Na šestra>.redni dekliški šoli v Gorici se v šestem razredu (7. in 8. š. I.) za rad pomanjkanja učenk ni učilo; prejšnji peti razred (5. in 6. š. I.) obstoječ iz dveh oddelkov, razcepil se je v dva razreda in za 5. š. I. ustanovilo dve paraldki.
Iz navedenega je toraj razvidno, da se je šolstvo v vseli okrajih, uledč na zunojiio uredbo, znatno zboljšalo.
Učni jezik jc bil slovensk na vseh šolah Tolminskega. Sežanskega in Goriškega okraja, izvzemši v Ločniku v poslednjem okraju, kjer se je poučevalo v italjauskcm jeziku. V Gradiščanskeni okraju se je učilo na i) šolah v slov. učnem jeziku, na 49 pa v italjanskem jeziku. V Gorici je bila ena slov.-immškn in ena itnl -nemška deška vaduica pa ena ueruška dekliška vaduica. Ostale ljudske šole v mestu so bilo itnljanskc.
Tedaj je bilo leta 1881.82
1. slov. ljudskih šol.......145
2- i tal. . ........53
3.	slov.-nemških........ 1
4.	¡tal -nemških ........ 1
5.	nemških.......... 1
U C I L 0 SE JE:	celodnevno	pohlnev-00
1. V Tolminskem okraju (na rednih šolah)	4	10
2. V okraju Goriške okulice	3	41
3. V Sežanskem okraju	3	22
4. V Gradiščanskeni okraju	47	11
5. V mestu	6	—
Skupaj:	63	84
V Tolminskem okraju se je v Tolminu šola preselila v novo š. poslopje: v Bovcu se je zidala š« ena š. soba; v Tribuši se je razširila; v Grahovem pa najelo prostornišo š. sobo. V Goriškem okraju najeli so se v Dombergu in Cerovem primernejši prostori za šolo.
— 108 —
V zdravstvenem obziru, dali bi se 6. prostori tako-le razvrstiti:
V OKRAJU :	prav dobrih	dobrih	srednjih	slabih	Z ventilacijo:
Tolminskem	4	6	14	15	9
Goriškem	11	21	19	10	14
Sežanskem	4	7	14	9	3
Gradiščanskem	10	12	27	7	1
v Gorici	—	3	2	1	—
Skupaj:	29	49	76	42	27
Šolska oprava je bila:
V OKRAJU:
Tolminskem . . . .
Goriškem.....
Sežanskem .....
Gradiščanskem . . . V mestu.....
dobra
zadostna
slaba
10 10 17
22 26 8
9 4
9
Učila branju, računstvu in zemljepisju imajo skoro vse šole, pomanjkujejo pa skoro vsem šolam nazorna sredstva za prirodoslovni pouk.
Privatnih šol ju bilo:
a)	s pravico javnosti......S
b)	brez pravice javnosti.....7
Glede na število razredov je bilo: enorazreduih . . 4 . * .	* . » dvorazrednih . . 8
n . » * „ . štiri razrednih . 1 ,	, . > petrazrednih . . 1
„ . .	„ „ „ sedemrazrednih . 1
Šolsko obiskovanje.
V naslednji skrižalki razvidi se število za šolo vgodnih otrok, kakor tudi onih ki so šolo drjaustveno obiskovali:
*	Štev. za šolo vgodnih otrok			Štev. otrok ki šolo obiskujejo.		■3 P o	01 s* ¿C. ai	JX VI JS o	• •	•n 00		Leta 1880. 1. je obiskovalo šolo :		"eo v
OKRAJ:	6 12	1314	S1 c.	6-12	13-14	co O «-»	O o o	40 4>	o X	M «				a 9 ■*-* ca
			M to		•	ce >	a •a -j	T3 Oj	S S					o C
						Sk	i-	ca	"O		••		••	O
	let starih :			let starih :		6-14 letnih otrok :				a>	>	S KO	o >	a v
Tolminski	4283	1501	5784	2630	766	2	18	8	?	3424	592	3025	52	7-65
Goriški	7917	2570	10287	6046	1495	8	182	44	10	7775	755	6737	67	532
Sežanski	3340	790	4130	3005	563	—	26	7	?	3601	863	2757	65	8-40
Gradiščunski	8217	1622	9839	6763	592	81	27	46	?	7509	76 6	7525	81	8-42
Gorica	2105	646	2751	761	160	386	287	108	?	1702	69	1671	60	10-96
Skupaj:	25862	6929	32791	19205	3576	477	540	213	10	24011	733	21715	68	—
Opoiunja. Ker je le 6 — 12 letna mladina postavno v šolo zavezana, ustanovili so se za 13 in 14 letne otroke nadaljevalni tečaji. Od 76G otrok, 13 in 14 let starih, je obiskovalo v Tolminskem okraju 551 vsakdanjo Šolo in le 215 (113 dečkov in 102 deklic) nadaljevalni tečaj. V obče se je š. obiskovanje v tem okraju znatno zboljšalo. Od 6 — 12 letne mladine je hodilo v šolo 6l'50/ft od 13 — H letr.e pa 51o/°. Obiskovanje se je v tem okraju primeroma s pretočenim letom za dobrih 7% nurastlo.
V sedmih krajih topa okraja (Ravno. Tribuša, Kreda, Trenta, Jageršče, Sebrelje in Staroselo) so bdi vsi otroci všolani. Gledč na to, da je v tem hribovitem okraju 1049 otrok, ki so čez e-uo uro oddaljeni od š"lskeg:i središča, ni upati, da fce bo kedaj vse otroke moglo všolati. Ako od vse šolske mladine odštejemo še 10S otrok ki so zorad slabosti od šole odvezaui, dobimo le 4G27 za šolo vgodnih otrok.
Od teh je obiskovalo
1. 2.	3.	4.	5.	6.	7-	8.
š. leto:						
| 900 723	584	470	320	275	117	89
Šolo ni obiskovalo 1207 otrok. Z*rad oddaljenosti nekterih sc-lišč, ni bilo možno posebno 6 letne otroke všolati.
V Goriški okolici je hodilo 6-5% otrok več nego prejšnjega leta. To razmerje pokaže se tem vgodniše ako se spodaj navedene nedostadke v poštev vzame.
Vseh otrok 6 do -14 let starih je bilo:	postavno oproščenih		o S š A =-9 — OS H	šolo je obiskovalo						
	zarad telesnih slabosti:	ker so bili čez 1 uro od šole oddaljeni :		1.	2.	3.		5. 6.		8
				š. leto:						
10287	259	622	9406	1653 1614 1143			j 1010819 566 i		254	1S2
Tudi v tem okraju obiskovalo je mno^o 13 in 14 letuc mladine še vsakdanjo šolo; le 521 dečkov in 441 deklic, vpisalo seje
v nadaljevalni tečaj. Da se ti tečaji čedalje bolj oživljajo in redniše obiskujejo, pripomoglo je sosebno: a) da se je jelo ljudstvo o koristi te naredbe prepričati; b) ojstro postopanje proti nemarnežein in c) omejitev nauka le na zimski čas.
V 9 krajih tega okraja so bili vsi otroci všolani; v 8 so otroci v obče redniše obiskovali šolo; v 15 dobro, v 18 le srednje in v 12 (Renče, Kanal Št. Florijan, Miren, Bilje, Lokovec, Grgar, Bate, Lig, Srednje, Tribuša) slabo.
ZAMUDE:
	do 10	do 20		
Šolo je zamudilo :			do 40	čez 40
	poldue-	poldne-	poldne-	poldne-
	vov:	vov:	vov:	vov:
Od (¡445 otrok vsakdanje šole				
5992 in sicer	3129	1441	971	451
Od 9G2 otrok nadaljevalnega				
teč. 919 in sicer	601	225	91	2
Iz tega je razvidno, da otroii še prepogosto brez postavno opravičenih uzrokov šolo zanemarjajo. Vsled sporočila okrajnega š. sveta za Gradiščanski okraj, videti je, da otroci v tem okraju zadnje dve leti Šolo redniše obiskujejo.
Od 2751 šolskih otrok, ki so obiskovali mestne šole, je bilo 1706 mestnih in 1045 ptujcev. Po narodnosti je bilo:
Lahov,	Nemcev,	Slovencev
Mestnih: 1045	22
J 2047
Ptujcev: 402	96
39
118
547
586
Od 13 — 14 letne mladine je hodilo 52% v šolo. Da se je do tega, relativno povoljnega vspeha, tudi pri mladini te starosti dospelo, pripomoglo je sosebno :
1.	Da so se zamude redniše vpisovale in nemarni stariši, oziroma namestniki kaznovali.
2.	Da so se š. voditelji točniše in zvestejše ravnali po §. 6. š. in uč. reda.
3.	Da je več občin, kterim je za ljudsko — šolski razvoj mar, zdatno podpirale šolske oblastnije. Glavna ovira v dosego popolnoma povoljnega vspeha je splošno uboštvo prebivalcev posebno na deželi. To sili starše, da otroke še pred izpolnjenim 12 letom doma obdržijo. Druga zapreka so nekteri krajni š. sveti, ki za povzdigo šolstva ne le nič ne store, marveč še celo š. oblastnijam kljubujejo.
V dosego rednega obiskovanja so se v posamnih okrajih la-le postavna sredstva upotrebovala:
V OKRAJU :	Določene kazni od 1. okt. 1881. do 15. sept. 1882.	L. 1881. 2 določ. kazni so prestali do 15. sep. 1882.			Pred tem časom določene kazni so prestali:		
	v denarji ' v za* poru	v denarji	v zaporu		v denarji		v zaporu
	št. | gl. |Ar.| ur	8t. | gl.	št.	ur	št.	d.	št. | ur
Tolminskem Goriškem Sežanskem Gradiščans.	•283 284 38 246 190 259 39 324 619 681 40 710 1476 17505---	84 85 22 32 44.65 33 148 18546 5oj 69 ojl4		138 322 710 84	37 196 71	43 75 207 71	17 138 112 1006 13 78
							
V mestu se niso vpotrebovola nikakošna sredstva v povzdigo šolstva, radi tega bilo je pa lavno tukaj šolsko obiskovanje relativno najslabše.
Učiteljev je bilo:
V OKRAJU:	1. se spričevalom učit. sposobnosti	2. se zrelostnim spričevalom :	brez sp svetnih	ričevala: duhov-•kih	skupaj
Tolminskem	13	8	_	29	50
Goriškem	35	14	3	15	67
Sežanskem	15	12	2	9	35
Gradiščans.	37	16		12	65
v Gorici	6	—	—	—	6
Skupaj:	106	50	—	—	223
Letu 1880.ll.	100	42	5	65	212
Učiteljic je učilo:
V OKRAJU:	\ se spričevalom učit. sposobnosti :	2. se zrelostnim spričevalom :	3. brez spričevala :	skupaj:
Tolminskem	3	4	_	7
Goriškem	3	3	1	i
Sežanskem	1	4	—	5
Gradiščans.	37	m 7	—	44
v Gorici	14	—	—	14
Skupaj	58	18	1	77
Leta 1880-1.	50	22	2	74
Učilo je tedaj:
1.	V Tolminskem okraju .
2.	„ Goriški okolici . .
3.	, Sežanskem okraju .
4.	„ Gradiščanskem okraju
5.	„ mestu.....
.	57 učit. moči
.	74
.	40
.	109
.	20
«	s
II	71
■	v
»	»
Skupaj : ¿00 učit. moči.
Glede ua to, da je na vsem Goriško-Gradiščanskem 32.791 za šolo zavezanih otrok, pride povprek na enega učitelja: 109.3 otrok. To razmerje je v posameznih okrajih tako-le:
V Tolminskem okr. pride na eno učit. moč 101.4 otrok „ Goriški okolici	„ B „ „139 „
„ Sežanskem okr. , . , , . 103.25 , „ Gradiščanskem okr. „ „ „ „ „ 90.2 „ * mestu	„ „ „ „ , 137.5
Omeniti gre tukaj, da mnogo mestnih otrok je obiskovalo državno vadnico ali ktero privatno šolo.
Ako le svetne učitelje v poštev vzamemo, pokaže se to-le razmerje :
V	Tolminskem okraju pride 200 otrok ua euega učit. „ Goriški okolici	„ 174 B „ „ „
„ Sežanskem okraju , 121 , , , „ „ Gradiščanskem okr. „ 101 „ „ „ „ Iz tega je razvidno, da bosta posebno Tolminski in Goriški okraj, ne-Ie zato, ker bi stroški skoraj neznosui postali, ako bi vsa mesta z rednimi učitelji napolnili, ampak tudi vsled tega, ker se v teh hribovitih krajih ue da povsod redna šola vstanoviti, Še dolgo pomočnih učiteljev duhovskega stanu neobhodno potrebovala, kakor tudi, da se pripravljavnica za učiteljišča v Kobaridu ne more šo ostaviti.
Po zadnjem ljudskem štenji 31. decembra 1880. šteje (navzočih) :
Tolminski okraj..... 36.459 prebivalcev
Goriška okolica..... 60.760 „
Sežanski okraj..... 27.167 „
GradiŠčanski...... 65.778 „
Gorica........ 19.357 „
Pride tedaj:
V	Tolminskem okraju na 1302 preb. eu svetni učitelj „ Goriški okolici „ 1030 „ „ „ „
„ Sežanskem okraju „ 800 „ „ „ „ „ Gradiščanskem okr. „ 680 „ . „ „ . mestu	„ 1383	»
Katehetov, postavljenih od š. ali od cerkvenih oblastnij in
verskih zadrug, je bilo :
V OKRAJU:	postavljenih od postavljenih od cerkvenih oblast-š. oblastnij: nij in verskih zadrug :		skupaj:
Tolminskem	—	43	43
Goriškem	—	GO	60
Sežanskem	—	35	35
Gradiščanskem	2	55	57 i
v Gorici	2	1	3 1
Učiteljic za	ročna dela je bilo:		
V OKRAJU	izprašamh	b. neizprašanih	skuhaj:
Tolminskem Goriške okolice Sežanskem Gradiščanskem v Gorici	1 5 3 5 1	2 9 2 9	3 14 5 14 1
Skupaj:	15	22	37
Ena izprašana učiteljica Goriškega okraja učila je še v treh šolah Sežanskega okraja ročna dela. Poleg tu navedenih, učile so ta predmet vse redne učiteljice.
V Goriškem okraju bili ste dve učiteljski mesti (Kal in Lig) nameščeni s pomočuimi učitelji; v Sežanskem okraju ni bila še nameščena z rednim učiteljem šola v Št. Danijelu : popolnoma prazno ostalo je mesto učitelja v Borgnanu v Gradiščanskem okraju in zraven tega učili so v 12 redr.ih šolah še pomočni učitelji.
Učni predmeti pa vedenje učiteljev.
Kerščanski nauk učili so povsod duhovni; le v Plavch učil je ta predmet, svetni učitelj, pa le začasno. Ročna dela so učile:
V OKRAJU
a. Ljudske učiteljice
b. učiteljice roč. del
izprašane
neizpraš.
Skupaj
Tolminskem	r>
Goriške okolice	7
Sežanskem	3
Gradiščanskein	?
v Gorici	2
Skupaj	
1
6
5 ?
1
2 9 2 9
8 22 10 44
2
22
87
Telovadba. Tudi v minulem š. letu omejil se je ta predmet zarnd pomanjkanja telovadnih priprav, le na proste in redne vaje.
V Tolminskem okraju ima le šola v Kobaridu primeren prostor za telovadne vaje. a manjkajo ji telovadne priprave, ker stare niso več za nobeno rabo. V Goriškem in Sežanakem okraju nima ni ena šoia telovadnice. Vsled tega učilo se je iz tega predmeta le proste in redne vaje v bolj prostornih š. sobah. V Sežanskem okraju se je le v 5 šolah prosto telovadilo; v Gradiščanskein okraju pa se je telovadba v 16 šolah pravilno učila.
Učenci 3. in 4. razreda mestne ljudske šole telovadili se v prostorih telovadskega društva. Vadnice imajo svoje lastne telovadnice. Po letu telovadili so na prostem pod vodstvom posebnega učitelja ; po ziini vadili so se v š. prostorih. Minulo jesen se je na moški vadnici priredila pokriti* telovadnica.
Šolskih vrtov je bilo:
V Tolminskem okraju.....7
„ Goriškem „......10
„ Sežanskem „......3
„ Gradiščanskein „......—
„ mestu......... • —
Skupaj : 20
Šolske vrte so imele te-le šole: Na Tol minskem, Bovec, Kobarid, Kred, Volče, Tolmin, Sv. Lucija, Cirkno; n a G ori šk e tu : Renče, Križ. Lokavec, Deskle, Gorenjepolje, Dornberg, St. Andrež. Ver-tojba, Karanje in Brje; v Sežauskem okraju: Toinaj, Povir in Sežana.
Ljudsko-šolske knjižnjice. V naobražeuje so znatno pripomogle ljudsko-šolske knjižnjice.
Teh je bilo:
V OKRAJU :	v šolah:	zvezkov:	izposodilo se je:
Tolminskem	38	3541	2660
Goriškem	50	3723	3585
Sežanskem	30	1196	?
Gradiščauskem	11	820	?
v Gorici	4	v	?
Razun tizikaličnih aparatov in prirodopisnih zbirk, so bile vse šole z učili dobro preskrbljene.
Splošne opazke.
a. Učni jezik. V minulem š. letu se je v tem predmetu boljši vspeh dosegel; vendar je bil pouk v slovnici in v spisji glede na učbo in vspeh v mnogih šolah še nezadosten. Posebno na razdeljenih enorazrednirah in dvorazrednicah bil je vspeh celo nepo-voljen. Priznati pa je, da v mnogih takih šolah je učitelju celo nemogoče doseči učni smoter; to mu zabraujujeta preveliko število otrok pa primeroma le malo učnih ur za ta predmet.
Nemščina se je učila kot obligaten iu kot prost predmet, in
sicer:
V OKRAJU:	a) kot prost predmet :	b) kot zapovedan predmet
Tolminskem	3	3
Goriškem	14	__
Sežanskem	—	7
Gradiščanskem	9	—
v Gorici	—	4
Skupaj v šolah :	26	14
Nemščina se je učila na poulagi ustmenih in pismenih prestavljanj z uporabo čitank, b. Računstvo.
Računstvo se je učilo po Močnlkovih metodičnih računicah. V več šolah, noBcbno na enorazrednicah. se v prvih letih ni doseglo učne svrhe; vendar so učitelji v višjih oddelkih, zamujeno zopet popravili in v zadnjem letu na podlagi IV. uK celo V. računice učili. V. račuuica služi navadoo v nadaljevalnem tečaju kot učna knjiga.
c.	Pisanje se jc v mnogih šolah s prav dobrim vspehom učilo; vendar je le malo šol, kjer otroci pravilno in gladko pišejo. Tudi pisanje je skupno vaditi. Kjer se ne uporablja metoda pisanja po taktu, tam navadno otroci le slabo pišejo.
d.	Realije. Od kar so se upeljala nova berila, zapaziti je tudi v tem predmetu čedalje veči napredek. Dobro vredjcna zbirka učil je glavni pogoj za krepek razvitek in napredek uka v realijah. Ali ravno v sestavljenji takih zbirk, so skoro vse šole zaostale. Tudi manjka nekaterim učiteljem, posebno starejšim, potrebnih študij za vspcšuo učenje tega predmeta.
e.	Risanje in zemljemerstvo napreduje le počasno. U^rok temu je, da so šole prenapolnjene in da se po večein le poldnevno poučuje, vsled česar je tema predmetoma le malo časa odmerjeno. Le malo učiteljev gleda pri rabi stiguiosrafičnih tabel na to, da se mejsebojua oddaljenost pik tako povečuje, kakor raste izurjenost učencev v prostoročnem risanji. Vaje je tako upeljati, da preide v pravem času od vezanega ali stigmografičnega risanja k prostemu risanju. Ne da se tajiti, da se je tudi v risanju boljši vspeh dosegel mimo prejšnjih let.
f.	Petje na uho, učilo seje vseh šolah — v nekterih celo s prav dobrim vspehom. Pelo se je eno — ali dvoglasno po sluhu; petje na note učilo se je le na treh večrazrednih šolah.
g.	Telovadba. Kakor je bilo uže pred omenjeno, omejil se je tn predmet le na proste in redne vaje; le v 17 šolah učila se je telovadba po leti pravilno.
h.	Ženska ročna dela. Nauk o ženskih ročnih delih učile so redne ljudske učiteljice v obče dobro. Vspeh ki so ga dosegle učiteljice ročnih del, bil je sicer po večjem povoljen, le da so se učenke preveč mehanično vadile, ne gledč na to, so — li to kar so se učile, tudi dobro in temeljito umele. Za učiteljice ročnih del ustanovil se je v Gorici dve leti zaporedoma naobraževalni tečaj in sicer s prav dobrim vspehom.
Vedenje učiteljev.
Po sporočilih okrajnih šolskih svetov bilo je delovanje in vedenje učiteljev hvalevredno. V Goriškem okraju se je le v enem slučaju proti enemu učitelju upeljala disciplinarna preiskava ; dalje sta bila po disciplinarnem potu en učitelj in ena učiteljica v Gra-diščanskega okraja premeščena.
Uradne učit. koufercnce so bile na Tolminskem, Goriškem in v Gorici kakor druga leta; v Sežanskem in Gradiščanskem okraju pa teh konferenc ni bilo, ker so se ravno ta čas novi š. nadzorniki imenovali. Na vseh večrazrednih šolah so imeli učitelji svoje redne domače konference. Sploh so se posebno učitelji Goriškega okraja močan prizadevali za njih nad al j-no izobražbo.
— 118 — Okrajne učiteljske knjižnjice:
V OKRAJU:	podružnic	Število knjig zveskov		med letom se je izposodilo
Tolminskem		147	260	29
Goriškem	2	454	722	116
Sežauškem	1	242	307	60
Gradiščanskem	3	700	1400	270
v Gorici	1	330	?	?
Izobraževališče za učiteljice v Gorici je bilo lazdeljeno na oddelke, v kojih se je učilo v slovensko-nemškem in italjansko-netn-škem jeziku. Na učiteljišču je poučevalo: 1 ravnatelj;
G (glavnih) učiteljev mej kterimi 1 katehct; 1 pomočili učitelj za risanje; 1 učitelj za telovadbo ; 1 poniočna učiteljica za ženska ročna dela. Všolanih je bilo 91 vzrejenk. Od teh je obiskovalo: 1. letni tečaj......28 vzrejenk,
II. ........18
HI. , .......23
IV. . . ...... 22
Po narodnosti je bilo:
Nemk.....6 vzrejenk
Slovenk ..... 33 „
Hrvatic.....4 „
Italjank.....48 „
Po veri:	,
Katoličank ... 85 vzrejenk Protestank ... 2 „
Židinj.....4 „
Državnih štip. po 100 gl. dobivalo je 7 uzrejenk,
» »»'•'On » »II „ Druzih „ „ 100 „ „ „5 V zvezi z obraževališčem so bili trije prosti kurzi. Obiskovalo je :
Italjanski tečaj .... 10 vzrejenk ■
Slovenski ......21 „
Hrvatski ......9 „
Koncem leta dobilo je 16 vzrejenk zrelostno spričevalo; tri vzrejer.ke pa so dobile zrelostno spričevalo z odliko. Dve vzrejeaki ste bili reprobiratii na 2 in 6 mesecev, eua ua 12 mesecev.
Izobraževališču je bila priredjena 5 razredna dekliška vadni-ca. Prva dva razreda sta bila razdeljena v slov. in ital. oddelke.
V	teh je bil slovenski, oziroma italjanski učni jezik. Nemščina se je učila le kot posebea učni predmet. V III. IV. in V. razredu pa je bil nemški kot učni jezik; slovenščina in italjansčina se je učila le kot prost predmet. Na dekliški vadnici so učile tri učiteljice in dve podučiteljici. Šolo je obiakovalo 180 učenk.
V	zvezi z izobraževališčetn bila je še stirirazredna deška vadnica z dvema paralelkoma. V prvih dveh letih se je tudi tukaj na podlagi materinščine učilo; v III. in IV. razredu pa na podlagi nemščine. Na deškej vadnici je učilo 6 učiteljev, en podučitelj, en suplent in en katehet. Šolo je obiskovalo 52S otrok.
Pripravljavnico za učiteljišča v Kobaridu je vodil tamošnji uadučitelj. Začetkom leta se je vpisalo 13 učencev ; trije so med letom izostali. Na tem zavodu so učili: voditelj, en učitelj in katehet.
Zavodi za predšolsko dobo. Hranilišč za male otro -ke pogrešajo še vsi trije slovenski okraji. V Gradiščauskem okraju je bilo takih zavodov 13. V Gorici je bilo eno hranilišče iu 9 otroških vrtov, in sicer pet mestnih in štirje privatni.
V	Gradiščanskein okraju ste bili dve v Garici pa ena obrtniška šola.
Kmetijskih nadaljevalnih tečajev, združenih z vsakdanjo šolo bilo je:
V Tolminskem okraju......14
„ Goriški okolici........42
„ Sežanskem okraju.......22
„ Gradiščauskem ........—
Kmetijski nadaljevalni tečaj je obiskovalo na Tolminskem 213, na Goriškem pa 521 čez 12 let starih učencev.
Obseg uka na kmetijskih nadaljevalnih tečajih do 1. maja:
1.	Kmetijstvo po 2 uri na teden ;
2.	Spisje „ 17« uro, „
3.	Računstvo „ 1'/, „ „ »
Od maja do sklepa š. leta omejil se je pouk le na dve uri v tednu.
Na dvo — in večiazrednicah vpeljali so se tudi nadaljevalni tečaji za 13 in 14 letne deklice. V teh so se učile poleg drugih predmetov tudi gospodinjstvo in ženska ročna dela po 2 uri na teden. V Goriški okolici jo obiskovalo 441 deklic ta tečaj.
Osnova nadaljevalnih tečajev je bila zaž tkoma sila težavna.
V	Gradiščauskem okraju se ti tečaji še niso vpeljali. V teh tečajih ni pričakovati takega vspeha, kakoršuega bi bilo želeti, dokler ne dobode vsaka šola primernega vrta iu posebne učne knjige.
Stroški za V2 država nje šol razvid ij o se iz sledečega :
v OKRAJU:	Letne plmie, petletnim» in opravilne doklade iz		i E £ C e H '■S	a o •o —' c - J« 5 -X > -3 O a § s č <J c 3 J' s	I ® š Š. B	a >■ i C. o	® o s t £		£ MA £ | z b	.. ? K 3 ¿e os
	dež. zaloga	zaloga okraja	!Jf - v E X "> o =		rsp E o X s	C J* '•Z a	C ■X .. ■ ej ~ C, 21	s •u s	► 1 9 trn — ; Z	
Tolminskem	620	11165	3300	3179	954	73S	480	55	* 27	26963
Ooritkem	186	2684 i	3708	«0*5	1791	500	720	16	1)0	41384
SeSanakom	655	17355	3150	422	1158	<$0o	290	2«!	40	30131
Oradi&anskeni	2844	38508	4536	11927	2229	?	?	e		6 >134
v Gorici	•-	11078	440	4182	580	85692	45692	716	340	18638
							¡Skupaj :		]	176250
Leta 1882/81 . . . . 169.161 gold.
, 1882 ..... 7.089 „ več.
Iz penzijske blagajnice za učiteljsko osobje se je leta 1882. izplačalo ;
1.	pokojnine učiteljem. . . .	5700 gl. —
2.	, učiteljicam . . .	330 „ —
3.	, učit. vdovam . .	785 » 41 kr.
4.	odpravki..............340 , —
5.	nagrade..............223 „ 33'/, „
6.	razui stroški . . . . . .	100 , —
Skupaj: 7478 gl. 74'/« »
Privatnih zavodov ni bilo v nobenem slov. okraju. V Gradiš-čanskem okraju sta bila dva, v Gorici pa Šest.
Delovanje kraj. š. svetov ni bilo tudi v minulem š. letu posebno hvalevredno. V Tolminskem okraju so se posebno odlikovali kraj. 6. sveti v Kobaridu, Bovcu, Tolminu, Podmelcu in Ovčah; na Goriškem, kraj. š. sveti v Banjšicah, Ceruičah, Gabrijah, Sovodnjah, Šmarjeb in ^Vrtojbi; v Sezausketn okraju, kraj. š. sveti v Sežani, Komnu in Št. Koncijanu. V Gradiščanskem okraju, krajni š. sveti v Tržiču, Ogleju, Fiuinicellu, Gradu, Campolougu, Tercu, Villavi-centini in Gradišči.
V OKRAJU:
štev. sej:
štev. obravnavanih vlog :
Tolminskem Goriškem Sežanskem Gradiščanskcm v Gorici
10 13 9 9 7
896 1367 560 646 157
Dopisi
S KRASA. Slehernemu, za šolski napredek vnetemu učitelju in šolskemu prijatelju je tesno pri srcu, ogledajoč si naše šolske knjige, osobito one za poučevanje začetnikov. Primerno uredjena knjiga ¡nore olajšati velike težave učitelju in učencu pri začetnih bralnih vajah, ter slednjega brez velicih naporov dovesti — v primerno kratkem času — do gladkega čitanja iu ročnega pisanja. Radi tega so se učitelji Sežansko — Komenskega okraja v okraj-nej konferenci 20. dec. m. I. resno poprijeli tega velevažnega predmeta. Naj mi bo dovoljeno glavne poteze debate, o Mikložičevej Začetnici v ozbiljni pretres drugim učiteljem slovenskih šol, z nek-terimi lastnimi opazkami, tukai objaviti.
1.	Knjiga ima za eno leto preveč tvariue, a za dve leti — premalo.
2.	Tisk je predroben. Knjiga, ki je namenjena začetnikom, ne smela bi imeti navadnega tiska. Ta naj bi bil tudi bolj odprt in razločen.
3.	V knjigi naj bi se ne nahajale uže hitro s kraja besede, ki obstojajo iz treh črk, ker to dela začetnikom velike težave, koje se pozneje ložje premagajo.
4.	Odstavki za posamezne črke so prekratki. Umnejši otroci se je hitro na pamet nauče, radi tega potem učenje zanemarjajo.
5.	Vse črke. ki s« pišejo med dvema črtama, naj ser vvrste pred onimi, ki leže med tremi. Izgleden je v tem oziru R. Z. Abecednik.
6.	Premalo je borilnih vaj v prehodu od malih k velikim Črkam.
7.	Neodpustljivo je vvrščenje velicih črk. Učitelj mora s tremi, štirimi in več črkami otroke v jednem poldnevu, ali bolje v poi uri seznaniti, sicer ne more dotičnih koščekov brati. S kakim vspehom bo pa to storil ? 1 Tudi v tem jo posneme vreden R. Z. Abecednik. Le posamezni koščeki za bralne vaje z velikimi črkami
naj bi bili obširnejši, da se otroci s posameznimi črkami v branji in pisanji bolj seznauijo.
S. V Začetnici so črke lične; vendar sein iz lastne skušnje odločno proti velikim črkam, ki imajo z malimi isto obliko. Razlikujejo se od malih le po velikosti in malo bolj zakrivljeni črti pri-četnici. Otrok nima do takovih črk nobenega veselja in ljubezni. Zato je bode, ker v njih nič novega ne vidi, vedno bolj in bolj zanemarjal in z malimi zamenjaval, osobito takrat, ko bode za vselej šolo oštavil. Otrok je radoveden, on hrepeni vedno po novem. Gorje učitelju, ki ne razpoloži svojej deci vsak dau kake nove cvetlice. Z veduim prebuvljanjem iste tvarine, malo koristimo mladini. Ko preide učitelj se svojimi učenci k velikim črkam, bode poslednjim posamezna delalala toliko manj težave, kolikor večje veselje imajo do nje. Tudi se ne morem sprijazuiti z obliko za: I J in T. Slednjo smo dobili bojda iz „severa." Prav je, da je črka jeduostavna, kolikor mogoče priprosta, a to do svoje meje; sicer postane anti-patična. Tudi preuzročuje otrokom ravno lična pri prostost velike težave. Zato posnvmajmo tudi v tem R. Ž. Abecednik.
i». Stavki so posebno v m-kterih odstavkih predolgi. Slovenščina ne ljubi dolzib stavkov. Se manj pa ljudska šola; a tu dobiš zloženi stavek, broječ 10 in več glavnih in odvisnih stavkov. (Glej: stran 61. I. košček; stran 64. VI. košček).
10.	Knjiga naj se ogiblje golega in suhoparnega naštevanja predmetov. (Glej: stran 40. 46.) To tvarino naj bi pisatelj uporabil v kratke stavke. Ti veliko bolj ugajajo začetnikom. Nagloma se izurijo v čitanji in služijo jim prav dobi o za prepisovanje.
11.	Knjiga naj bi se izogibala nenavadnih izrazov, kakor: oz-biljno, iz vestno, baš itd. in to še posebno v prvem delu.
12.	Knjiga je prav slabo vezana. Učenec jo aže v par mesecih raztrga, in vendar je knjiga namenjena za 1. in 2. šolsko leto. Kaj pa naj rabi učitelj 3. šols. leto? Znano je, da sc otroci jedno-razrednic. in teh je največ, razdele v dve skupini. Vsaka skupina je razdeljena v dva oddelka. V prvi oddelek nižje skupiue so vvr-ščeui začetniki: v drugi oddelek pa drugo — in tretjeletniki. Prvi oddelek višje skupine sestaja iz četrto in petoletnikov; drugi oddelek pa iz šestoletnikov. Slednjim je odločeno III. berilo; I. oddelku višje skupine II. bcr. in slov. Prvo in drugoletnikoin „Začetnica ;" za tretjeietnike pa pogrešamo primernega berila. „Začctnica" mora dosleduo biti sestavljena le za jedno leto; za drugo in tretje leto pa I. berilo.
13.	Oblika knjige naj bi ne presegala velikosti Abecednikove, kojega otrok lahko v žep vtakne.
14.	Papir jo pretenak. Osobito v prvem delu naj bi založnik posnemal R. Ž. Abc.
Mnogo bi se dalo še omeniti, a čas mi ne dopušča v daljno razpravo. Razjiduo je uže iz omcujenih razlogov, da je knjiga sil-
110 pomanjkljiva, da je celo nerabljiva. Zato se je čudom čuditi, da je večina naših definitivnih, sicer vrlih učiteljev, za njo glasovalo. (Provizoričnim in pomnožuiin učiteljem je g. nadzornik Q. glasovanje zabranil.
Tudi Razinger — Zuirierjev Abecednik ima mnogo označenih pomanjkljivosti. Vendar se rabi z veliko boljšim vspehom nego „Začetnica". Učitelj, koji ima poleg Abecednika dotične stenske table, bo 7. veliko manjšim trudom saj mesec popred, dovedel otroke do gladkega branja in ročnega pisanja ne?o po „Začetnici." To je sprevidilo tudi večina Kranjskih učiteljev, ki so ga z veseljem v svoje šole vpeljali. Zato ga norem z lahko vestjo najtoplejše priporočati slovenskim učiteljem. Dokler kaj boljšega ne dobimo, vpo-rabimo najboljše, kar se nam sedaj ponuja. Gospode spisatcije pa prosimo naj pri prihodnj h izdavah izvole odstraniti, oziroma popraviti. kar jim bodo merodajniši učiteljski krogi svetovali in kar bodo iz lastnega prepričanja za pravo spoznali.
Naj omenim še nekoliko o dopisu s Krasa v zadnjem listu. Glede mojega predloga: naj se leduik za celo leto naprej spisuje, je g dopisnik krivo poročal. Predlagal sem, naj bi vsak učitelj imel lastni tednik in v tem po učnih načrtih razdeljeno učno snov za celo leto. Po večletni skušnji in popravljanji bil bi takov tednik učitelju pravi kažipot. Ne vhajal bi zdaj na desno zdaj na levo. Oe nima učitelj učne snovi uže v dovršenem okviru v popalni sliki, mu bode logična zveza pri poučevanju posamezuih predmetov mnogo težja in sestava šolskega tednika često nepravilna, nelogična. Takov tednik bil bi vsakemu učitelju velike koristi. V šolski tednik pa naj učitelj vpisuje učno snov, kojo je med tednom se svojimi učeuci prebavil. Glede g. Lebanovega predloga, ki je z mojim vred padel, mi je opomniti, da je bil popolnoma opravičen. V zasebnem tedniku ima učitelj leto za letom priliko tu in tam kaj dostavljati, izpustiti, popraviti i. t. d. V šolskem tedniku so tudi opazke neizogibue. Radi hude zime, slabega vremena, kužue bolezni i. t. d. večina otrok izostane. Učitelj ue more in 110 sme naprej s tva-rino. Zato bode dosledno pruljal v tednik opazko, da mu ue bode treba se pri g. nadzorniku opravičevati, zakaj je ta ali oua rubrika prazna. Taki predlogi, ki učitelju iz začetku nekoliko več truda nalagajo, padajo navadno brezobzirno.
Koncem imam svetovati dopisnikom naših pedagogičnih listov, naj te ue polnijo z golimi poročili, koji zauimajo lc par oseb, a nikomur ne koristijo. Povzamejo naj kar je omene vredno iz posameznih referatov. To bode zanimalo in poučilo vse učiteljstvo. Prav lepo je vešči naš g. dopisnik omenil resolucije. Naj bi bil le nekoliko bolj obširen. Pokažimo odkritosrčuo naše mnenje drugim nasproti. Učimo se eduu od druzega, kajti le tako zainoremo vspeš-no napredovati na obširnem polji našega šolstva.
Berščak.
IZ KOMNA. (Šolska novela v državnem zboru, šolski prazniki, zdravstveno nadzorovanje šol, poštne hranilnice in naše šole, liandbuch der speciellen Methodik von Niedergesitss.)
Dosta hrupa preuzročevala je novA šolska novela v različnih krogih posebno učitelji so v pedagogičnih listih tnnogo o tem „pro" in „contra" pisali.—
Vsekako bile so debate v državnem zboru o tem predmetu tudi zanimive. —Jedro one novele je sledeče:
1. Mladina naj se „versko-nravno" odgojuje. 3. Predmeti ljud. šole so: verttvo, Čitanje in pisanje; učni jezik; računstvo v zvezi z geomtr. oblikoslovjem; najpotrebnejše iz prirodopisja, prirodoslovja, zemljepisja, zgodovine z posebnim ozirom na domovino in ustavo; risanje, petje; ženska ročni dela za deklice; telovadba za dečke obligatna, za deklice ni obligatna.— §.21. Šolsko obiskovanje se prične se šestim in traja do štirinajstega leta. Izstopiti sme otrok le takrat, če zadostuje terjatvam i;: verstva, čitanja ii: računstva.—
Po šestletnem šols. obiskovanju, uaj se mladini —na proŠDjo dotičnih odgojiteljev — obiskovanje olajšuje, *) t. j. da se dovoli poldnev. poduk, a ozirati se mora vedno na učui načrt.—
§. 48. Voditelji šol morajo imeti izpit tudi iz verstva. To je v kratkem—vse.—
Pri debati v 19. dan febr. je g. naučoi minister Conrad poslancem priporočal to novelo, ker se bistveno s tem nič uc spremeni; le §§. 21 in 48. se nekoliko spremenita. Poudarjal je, da bode to šol.-tvo še bolj pospeševalo. V dokaz navede, da je l. 1870. šolo obiskovalo povprečuo le 580/o za šolo sposobnih otrok, a sedaj pa—1882. leta—jih obiskuje že 87%. Vojaškik novincev znalo je leta 1870. povprečno le 4bO/0 pisati in čitati, a sedaj—1. 1882. pa že 67%. To jc vendar lep napredek. Mi pa si želimo vedno večjega napiedeka. ter kličemo z Gregorčičem: „Bog daj I Bog daj !" Povedal pa je pri tej priliki g. naučni minister, da s-; dandanes tudi nepoklicani vtikajo v šolske zadeve, katere spadajo le v področje šolskih gosposk in strokovnjakov. **) Možko in dobro I— Pri nas na Primorskem je za učitelje in za učečo so mladino četrtek postavni prosti dan. Pa saj ga tudi vsak učitelj zelo potrebuje. da se nekoliko odpočije od velikega truda — ter si v prostem času svoje ude nekoliko okrepča. Ta vpeljava velja pri nas brez razlike, t. j. ne gledč na to: je-li poduk celodneven, ali petdneven.***) Ta postavna določba velja tudi za druge pokrajine naše
•) Pri nas na Primorskem imamo žo tako nad. tečaj. Pis.
*) Vsak .otročajnar" žo dandanes kritikuje v časopisu uekoje šols. določbe, a broz da bi bil o tem temeljito podučen. Urednikom bi nasretovnl, da tako „umotvore* postavijo ad. aeta v kol. Pi».
*) Štajerski učitelji morajo nadomestiti v četertek one ure, ki jih vsled
praznikov izgube. Pis.
mile Avstrije. Zadr.je čase pa se niuogo o tem govori, čemu imajo učitelji v četrtek — praznik. — In v istini je nižje-avstrijski dež. š. svet vprašal vse njemu podložne c. k. okraj. š. svete: je-li u-me&tno, da imajo učitelj; in učenci, v kojili šolah je vpeljan polu-dnevni pouk. — v četrtek praznik. — Zelo radoveden sem, kaj bodo ti okraj. š. sveti odgovorili. Moje osebno mnenje je, da otroci, hodeči le enkrat na dan v šolo. imajo zadosti počitka ; tedaj bi bilo umestno, da bi imeli tudi v četrtek šolo. Kaj pa ubogi učitelj 'i Bi li ne bil s tem preobložen ? Saj je vsakemu učitelju znauo. da poludnovni uk zahteva za učitelja več ur na tedeu nego celodnevni pouk. — Vsak človek pod pretežkim bremenom obuemore. Zato: vederemo, kako se bode ta stvar rešila. Na vsak način pa bi utegnili otroci in učitelji zbog prevelikega duševnega iu telesnega napora — hirati — bolehati. — Da pa sim in tija že mladiua hira iu boleha, dokaz je novejša navedba c. k. okraj. š. sveta v Pragi, vsled koje se je vsem c. k. okraj, zdravnikom zau-kazalo. da morajo vsak mesec eukrat obiskati vse javne šole v okraji. Privatne šole pa morajo okraj, zdravniki vsaj vsak semester enkrat obiskati in o tem poročati. — Zuana je pa našim čitateljem oua določba visokega naučnega miniaterstva glede preoblaganja dijakov v naših sredujih šolah.
Vsakojako časopisje se dandanes zelo peča s poštnimi hrauil-nicami. Visoko ministerstvo notranjih zadev je po dotičuih namest-nijštvih dež. š. svetom priporočevalo take hranilnice ter povdarjalo, kako uaj učiteljstvo pri mladini pospešuje hranljivost iu štedljivost itd. Iu v resnici so dež. š. sveti okraj. š. svetom že poročali o tej zadevi. Na Primorskem so 1. marcija t. 1. začele različne pošte v tej zadevi svoje delovauje. Bug daj srečo !
Znauo je vsakemu priprostemu človeku, kako visoko stopinjo kulture so dandanes zavzeli Nemci se svojo gorostasuo literaturo. — Kaj zamorejo Nemci s,e svojo velikansko šolsko literaturo, to ve vsak priprost učitelj, ki se le. količkaj zanima za svoje nadaljuo uaobraženje. V najnovejšem času nas je Niedergesäss, c. k. šolski svetovalec in ravnatelj Sols. izobraževališča na Dunaji, razveselil z izvrstno knjigo, ki bo gotovo vsakemu po — duševni hrani hre-penečemu učitelju — dobro došla. Kujiga se sestavlja na podlagi učnega načrta, osnovanega za avstrijske ljud. in meščanske šole in izhaja v zvezkih po 25 kr. v zalogi A. Pichlerjeve vdove iu sina na Dunaji. Vseh zvezkov bode 25 do 30. Po takeui bode stala kujiga uad 7 gl. Do sedaj, ko to pišem, 18. aprila, je izšlo že 6 zvezkov.
Gg. kolege bode gotovo zanimalo, če jim tukaj navedem obseg vsakega, do sedaj izišlega zvezka.
I. Zvezek (brojeČ 48 strani). Einleitung; Die Lehrgegenstande der Elementarklasse im allgemeinen; Der Anschauungsunterricht nach seinen "Wescu ; Arten der Auschauuug ; Zweck des Anschau-
ungsunterrichtes; Der Lehrplan des Anschauungsunterrichtes; Der Lehrpluti dt-s Anschauungsunterrichtes ; Methode des Anschauungsunterrichtes; Der Lehrgung des Anschauungsunterrichtes; Die Lehrform des Anschauungsunterrichtes; Der Lehiton beim Anschauungsunterrichte ; Die Lehrmittel beim Anschauungsunterrichte; Zur Geschichte der Literatur des Anschauungsunterrichtes; Das Lesen u. Schreiben in der Elementnrklasse, Vorübungen, Lesemethoden.
II.	Zvezek (brojed 63 strani). Der Lehrgang des Leseunterrichtes ; Die Lehrform dos Lese (Schreiblese-) Unterrichtes; Der Lehrtou beim Lese-Unteriichte; Die Lehrmittel beim Lese-Unterrichte ; Zur Geschichte uud Literatur des Lese-Unterrichts ; Planmässig geleitete Übungen im Abschreiben aus dem Lesebuche; Das Memorieren in der Elementarciasse; Das Rechnen in der Elemen-tarclasse; Der Lehrgang des Rechenunterrichtes; Die Lehrform des Rechenunterrichtes; Der Lehrton ; Die Lehrmittel beim Rechenunterrichte; Zur Geschichte und Literatur des Rechenunterrichtes.
III.	Zvezek (brojcC 48 strani). Die specielle Methodik des Zeichenunterrichte $.*) Einleitung ; Zur Geschichte des Zeichenunterrichtes; Literatur des Zeichenunterrichtes; Zweck des Zeichenunterrichtes; Lehrplan.
IV.	Zvezek (brojeC 48 strani). Einige Bemerkungen über das Ornament; Das Zeichnen der elementaren geometrischen Gebilde im Räume nach der Anschauung ; Entstehung eines perspectivischen Bildes; Horizontalebene und Verticalebeue; Der Glastafelapparat; Perspectivische Erscheinungen; Aus der Farbenlehre; Leitende Gesichtspunkte.
V.	Zvezek (brojeö 50 strani). Darstellung und Darstellungsarten ; Verzeichnis der Lehimittel; Apparate und Modelle. Methodik des deutschen Sprachunterrichte s.**) Sprache und Sprachunterricht Überhaupt. Ziel des Sprachunterrichtes in der Volksschule ; Zweige des Sprachunterrichtes. Allgemeiner Theil (A. Die Sprache in der Volksschule. 1. Schriftsprache und Dialect. 2. Die Sprache des Lehrers; Die Sprache der Scbüler.;(B. Der Leseunterricht.) I. Methodische Gesichtspunkte. II. Das. Lesebuch.
VI.	Zvezek (brojeC 48 strani). III. Die Verwertung des Lesebuches. 1. Das Lesebuch — ein Studierbuch für den Lehrer.
2.	Zum Lehrplau für den Leseunterricht. — 3. Uber die Behandlung von Lescstückeu (C. Die Sprachübuiigeu in der Volksschule.) 1. Der orthographische Uuterricht. 2. Der grammatische Uuterricht.
3.	Die Stilübungen. G. Citatelj iz tega razvidi. da se v tretjem zve-zeku koneuje "die Specielle Methodik des Unterrichtes in der Elementarklasse". Potem sledi metodifua abravnava o risauji. V pu-tem zvezeku pa dobomo „Methodik des deutschen Sprachunterrichtes in ta predtuet se uadaljuje tudi v Sestem snopiöu. —
•) Obravnava gospoda Urandauerja. Pis.
*) Obravnava gospoda II. Sommcrta, vadn. učitelja na Dunaju. Pis
Ker je poleg lepe snovi knjiga tudi sim in tija ilustrirana, priporoča se tembolj. —
Kdor le more, naj si jo omisli. Oni	kraški učitelji, ki si jo sami omisliti ne morejo, dooe to knjigo v	okrajni učit. bukvarnici, ker jo je slavni c. k. okraj. š. svet sežanski na predlog podpisanega za našo bukvamico naročil. —	A. L.
v
Šolski ogled.
(Našim učiteljem) priporočamo sledeče:
1.	(»Schematismus der Volksschulen Steiermarks pro 1883) izdal c. k. dež. šols. nadzornik A. Rožek v Gradcu. Knjiga stane 50 kr. in čisti dohodek namenjen je v b o g i m štaj. učit. pripravnikom. Dobiva se pri pisatelju v Gradcu. V knjigi najdemo vse šolske oblastnije ; navedene so tudi vse šole in ravno tako vse učit. osebje. Za vsak okraj so šole m dotični kraj šols. sveti posebej navedeni. Pri učiteljstvu najdemo tudi rojst. leto in rojst. kraj vsr-kega posameznega učitelja. Koncem knjige se nahaja; „Alphabetisches Verzeichnis der Lehrindividuen" in temu sledi: „Alphabetisches Verzeichnis der Volksschulen.u Ke: je čisti dohodek namenjen ubogim učit. kandidatom, to knjigo priporočamo vsem onim, ki se sploh zanimajo za šolski razcvit in nap-.edek.
2.	(Mittel zur Erreichung einer guten Schulzucht von Fr. Jaeger, Bttrgerschullehrer in Wien.) Ta knjiga broji le 52 strani in ugajala bode posebno mladim učiteljem. Pisana je v jako umevni nemščini. Oblika je lepa in dopadljiva. Dobiva se v zalogi Jul. Klinkhardta ua Dunaju.
3.	(„23 Wandtafeln für den Handarbeitsunterricht von Mart. Gadei; Hiezu ein Leitfaden.") Te steuske table stanejo 4 gl. 80 kr. ter sc dobe tudi v Klmkburdtovej zalogi. Ugajale bodo gotovo našim učiteljcam ročnih del. Tablam pridejani „Leitfaden" nam podaja vso učno snov od stopinje do stopinje ter navaja tudi metodično obravnavo v tej stroki. — Table pa — in teh je 23 — vam predočujejo: kvačkanje, pletenje, inreženje i. t. d. Te table priporočamo slavnim c. k. okiaj. šols. svetom, naj bi oni skrbeli, da se v naše šole uvedo. Visoko naučuo ministerstvo je te table že z odlokom dne 18. aprila 1881 L za pouk kot dobre spozualo in dovolilo, da se smejo v naše šole uvajati. —
Visoko c. kr. ministerstvo za trgovin no je določilo, da se ima rabiti za metrične mere spodaj navedene kratice.
Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje zaukazuje z visokim ukazom 26. marca t. 1. štev. 5485, da se ima rabiti te kratice pri računanji ter da se ima mladina s temi seznaniti. Kratice sc postavljajo vselej številu ne desno, in pri številu z desetin-skimi drobci, za poslednjo številko v isti vrsti.
	— 128 —		
		II. Ploskovna mera;	ta:
I. Dolgostna mera;	za :	kvadratni kilpineter .	. km-'
Kilometer ....	. km	„ meter . .	. m?
meter.....		„ decimeter .	. dm?
decimeter ....	dm	„ centimeter .	. cm2
centimeter....	cm	„ milimeter .	. mmž
milimeter ....	. mm	hektar.....	ha
		ar......	a
III. Kubične mere :tza :		Votla mera; za:	
kubič kilometer. . .	km3	hektoliter ....	hI
„ meter . . . .	m:{	liter......	1
„ decimeter . .	dm:1	deciliter.....	. dl
„ centimeter . .	cm3	centimeter ....	. cl
„ milimeter . .	mm3		
Uteži; za:
bečva (tona).........t
metrični stot (cent)......q
kilogram..........kg
dekagram.........dkg
gram...........g
decigram..........dg
centigram.........eg
iniligram..........mg
N. pr. 4™ — štiri metri
6.4US- šest, štiri-desetinke kvadratnih metrov; ali:
šest celili, 4 desetinke kvadratnih metrov. 8.2m3 — osem, dve desetinki Uub. metrov 5.47h* — 5 celih, sedem in štirideset stotin hektarov ; i. t. d.
Abecednik za slov. ljud. šole. Sestavil A. Praprot-uik, naduč. in voditelj I. mestni 5 razredni deški šoli v Ljubljani. Založil ter prodaja Matija Gerbec, bukvar po 20 kr. To novo šolsko knjigo je ravnokar visoko ministerstvo za uk in bogočastje z z ukazom od 2. aprila t. 1. št. 1722 za rabo v slov. ljud. šolah potrdilo. Abc. je sestavljeu po najnovejših pcdngogičuih načelih, ter obsega v najložji obliki vse, česar se ima učenec prvega šols. leta v ljudski šoli učiti.
Posebno prednost ima Abc. v tem, da ima pri vsaki črki primerno tvarimo ; da so posainni odstavki pisani v kratkih stavkih in slednjič da so berila kratka in tudi po vsebini vtroške-mu umu primerna.
Želeti bi bilo, da bi naši učitelji po njem segli in ga v svoje šole vpeljali.
V. CERNIC, založnik. —
Hilarijanska tiskarna v Gorici.