Št. 162.
V Ljubljani, petek dne 19. julija 1918,
Leto II.
NAPREJ
: U Minsk Us Ml! M :
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9 —, za inosec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 14 vinarjev.
Kaj pa mir?
Delaivec — sioldrug <nam piše:
Ali ste opazili ? Talko daleč simo že. da se KOiviori o imiiriu, ‘kakor io reči, gllede kaltere simo •si visi edlimii v tam, da je vseeno mati io limaimo ali Jie. Tako smo poilni druigiih skrbi, idia se tmtti ne <o>-zndmio ,ma notice iv liiistiih, ikii govore o miru aiH •stvareh, ki ise tičejo miru. Naše ®o$poldliinde ne ^enainiieijo več v mir. Inče verjaimierio, tedaj pač le 'boilj meha«lično, iz navade, katar verujejo n. W. v sodnli dan.' Nje zamtoa iboilj jedilni il.iislt po'-sainnezmih apnovizačnih kamiiisiij lin cenik posa-iTnazmiiih taikioavanirh prostih trgovcev. Vsako juti o se zibude s skrbjo, kaij bedo skuhale za oibed in si 'liomiiio glave koj po obedu z vprašanjem, težkim im si kljun, alii bodo iztaknile iv kuhinjski (>niaiii kaj mrvic za večerjo. Aiko 'se nahaja:jo na-'s® gospodinje v položaja avstrijskega aproviza-c'ij<sk)ega ministra, so poistali maši možje itolvariiiši našega finančnega ministra z razliko, da nimajo dovoljenja tiskati morah bankovcev. Pravzai 11'i/ma takega dovoljenja iniiti maš finančni minister. vzeli sii je pravico, delati to, k a r je našim možem prepovedano. V (kavarni in gostilni se Pač sliiši kakšno besedo o miru, toda le tako nr-‘t.ogrede Scakor deajo m. pr. evropski imliniistrl in a raznih banketih.
Tudi ministri vse-lt eivrolpslkii držav si žele J™1™. Pravzaprav ni nihče tako (navdušen za mir i^kor miinisitni im državniki, lin aikio zahrepeni (|f uižisna siaieimašmeiga delavca pri .bornemu obedu niljru, odpirajo držaivnitoi sivcije glasbenie neigii-sb'e pri banketih zato, da pauidairjado isvojo prii-^ravijenost za mir im svoje prepričanje o dtobroiti 'ttilinti. Državnikom je žal iin tudi neprijetno dejstvo, da nočejo ljudje verovati, da, »če hočemo imeti mir, moramo delati vojsko«. Nam je pa žal to. da mam nočejo povedati državniki, koliko ca-Sa bomo morali delati vojno, da pridemo do miru. Na to vprašanje iddigdvore maviadmo splošno talko: Tcfliko časa, da dosežemo časten imiii. l u vstavijo lin zastonj iščeš zmameniia, ki bi ti pojasnijo, kaj ie in kakšen je ta časten nilii. 1 r.i takih pogovorih sc obrne človek nehote v Brest-Litovisk iin se kmalu zave, da bi oisiivel preij inieia.' bi imišetl <v idotličnem te samo senco čaLslbnega miru. Pa mani kljub temiu 'govore neprenehoma im šepetajo m a ušesa, da moramo vzitrajati, da mo>-raino »durcbhalten« da si izvojmiemo calstem niiir. Kaj pa mi mogoče, da imajo maši državniki wav? KjdiO ve? Morda iie res »treba, da) vztraja-
mo, da isi izvojujemlo časten irmir. Toda časten za nas, za .nas delavce, za maše družine in mašo daoo.
Govorite vendar glede na cenzuro jasno besedo!
Plod tem zaglaivjem piše »Arbeiteriea«: Načelniki strank razumejo, dal je maji važnejše njihovih posvetovanj, kako se napravi glede m a cenzuro parlamentu jasnost. Raziuirmejo ponižanje •ljiudskelgai zasitopstva, posilancev, ako pariliamen-tariionie razprave še madaije ostanejo poidi cenzuro, tako da vlada vse, kar ji popolnoma1 ne ugaja, more ipotljnbno zatreti. V to zadevo miora pritii red, in ako državni ztbor tega mi v stanu, ako bo dopuščal drzmoslt cemiz-ure še nadalje, tedaj utegne nastati ikratkomaio za vlialdo zelio neprijetno razimenje.
Zamoilčanje govorov iin vprašanj, ki tvorijo uisitavnii deil razprav v cfržavmem ziboru, je celo nedopustno. To 'Ste je že neštetokrat ugotovilo. Ako državna zbor me more 'Odstraniti ite nezakonitosti zase, ki se mu prizadeva, kako naj pa odpravli proti držaivjjanomi inapeirijene pravne 'nekorektnosti? Ako prenaša masšsitva proti samemu sebi, kako bi utegnili malstoipaiti zoper najtemnejšo siilio sploh ? Da se odistranii cenzura v parlamentu, zahteva že ugled parlamenta, in zato bodii državni zbor v tem olzinu neizprosen.
Naj se ne pustimo motiti pred prazniim 'izgovorom, da so viprašainja iin govori po-tirebmi oenzurc radii bojevanja'iin radi liintermaaiosiatoega poiliožaja! Da je 'to neresnica, je jasno. Treba je že zagrešena črtanja govorov preiskati. Iz tega bo državni zibor talkofi uvidel, kaj 'zasleduje v resnici cenzura: da se vojaška inpravia, kli v največji mieri provizroča kritiko, iznebi vsake kritike ;in sli prib rani, da bi ise Obelodanili visi nedo-staiflkl, neprav Urnosti 'iin medoviolllincisifii. Breiz svio-boide poročanja >o razipraivah državnega zbora je pa vsako govorjenje iin interpoliiranje posilancev neplodno,, je panlairnontariona kritika brez>po-lnembna. Cenzura v parlamentu me isnue osltati.
Vpraša se, kaj pa more državni zbor 'tu /storiti? Inmlisllii se, da mirna u*)nniočlka, dtai bi odstranil cenzuro. Ali ga res nima? 1 reto a le, da se ilz-iavi, da ne bo madaije razpravljali o proračunskem pravtizoriju, dokler vlalda ne da zagotovili o, da ise bodo spoštovali privillegiSi zbornice. Vidello se bo, kdo bo moičniejši, allii cemziuriai, ki je
nepostavna, ali državni zbor, ki ima na strani poistavo-. Tedaj ilc pogiuimino 'in nenpoigljliivo naprej!
Za vojne invalide in svojce padlih.
Državni zbor je sklenili zakon, pa katerem imajo potrebni invalidi in mjiiihovii svojci kakor tuidi preoisitali paldlliih ipiriaviieo do posebne državne podpore. Ta zakon je bi .proglašen že dne 28. marca 1918. v državnem zakonilkiu št. 119, a je vizillic temu širši javnosti še popollinoiniia nepoznan.
Zinan nam je slučaj, da je neka sitramka pri nekem okiraljmem glavarstvu zahtevala tiskovino, ki je predpisana za prošnje za podpore v smisllu navedenega zakona, a so ji odgovorili, da takih tiskovin siplioli nimajo, ker se dosiedaj še ni niiliče iogllaislitl za tako podporo. In vendar je v omenjenem dkrafineim glavarstvu :ako n.e na 'tisoče, pa vsaj na stotine oiscb, ki imajo pra-vlieo do poidlpoire v smislu navedenega zakona. Tako bo bržkone tudli drugje. Zato se nami zdi potrebno, da objavimo tu glavne določbe omenjenega zakona.
§ 1. se glasi: Vlada se pooblašča, da do-violii v slučaju potrebe podpore dioili navedenim osebam: a) Osebam moštva avstrijskega državljanstva, glede kateriih je dokazano, dia so, vsiled tekary sedanue viujme izvršene vouaške službe izgubile najmanje 20 iod 100 zmioižniosti za izivrševamie sivoiiega poklica in dobivajo vsiled tega invalidno polkiojniuno. b) Svojcem takih oseb moštva, c) Preostalim po osebah moštva avstrijskega državljanstva, ki so o priliki izvrševanja ikalke vojaške službe tekdm sedanje vojne padli pired isovraižnikoim, jse pogrešajo ali so umrle vsiled v vojaški službi dobljeno podšlkodtbe ali vsiled te službe povzročene alli poslabšane bolezni. Pod b) in c) omenjenim svojcem in preostailfum gre ta podpora vendar •le tedaj, a/ko nimajo praMiec, da se jim še dalje izplačuje vzdrževalni ptfisipevek v stmistin S 4., odstalviek 3. in 4., zakona z dne 27. julija 1917, drž. zak. št. 313. Isto velija tudi za avstrijske državljane, ki sio se v avstro-ogrskli monarhiji pritegnili k osebni istLužibi za vojaške namene, kalkor udi za one, Iki <sio se porabili za prostovoljna dela in službo te vrste, (kakor tudi za njih svojce in preostale.
LISTEK.
Nekaj o Sibiriji.
I.
'>«seaui ie veljala Sibirija Zahodnoevropcjcu kot de-žela tisočerih strahot, kot ozemlje neznanske puščobe in neznosnega mraza, o njej so se Culi obupni vzdihljaji in polaščal se ie smrtni strah vsakogar, ki je b-1 tjakaj Prognan, a obenem živ Pokopan. Sibirija je bila pekel, ''czdno ,iz katerega sta vstajala obupanost in strah. I o- I
Počasi se je začelo vendarle spoznavati., da slika, ka- j >ero smo si ustvarili od nekdaj o Sibiriji, ni bila povsem j ^''avilna. Ko so časopisi vedno in vedno poročali o elit- j 'lili polkih, katere je pošiljala Sib.rija v boj, ko sc je zdel sibirski človeški rezervoar kot ncizčrpljiv, smo se vpra-^ali, kako more dežela strahu in biča pošiljati v boj tako hrabre in navdušene čete, dočitn je veljala le kot red-ko s' hudodelci in preganjanci naseljena ledena puščava. Ce sc ozremo še na notranji politični razvoj, ki ga je Sibirija zavzela v okviru revolucije, ako pridejo k temu ^"eksionistična poželjenja, katera razne velevlasti bolj ‘l'i manj razkrivajo, tedaj se pojavlja z največjo upravi-°e'>ostjo vprašanje: Kaj je Sibirija danes?
Sibirija od danes je pač najinteresantnejši in najbolj Poučen kolonizacijski problem sedanjosti. Zanimiv zara-
di globokejših vzrokov kolonizacije in prav tako zani- j miv zaradi svoje metode in zaradi svoje bodočnosti.
Resnica je, da je bila Sibirija do nedavna svetovno- j politično le malo upoštevana zemlja, naselbina, katera nam je imponirala po svoji površini — njena površina je obsegala vštevši Turkestan pred izbruhom vojne okolo 16 milijonov štirijaških kilometrov, to se pravi, trikrat tako velika je kot evropska Rusija, tridesetkrat večja kot Nemčija — naselbina, katere razvojne možnosti so sc zdele edinole pripravne za ustvaritev take kazenske naselbine.
Sibirija spada obenem ined najstarejše osvojitvi? carske države; že okolo leta 1581. ie pripadla Rusiji. Pol stoletja pozneje je bila osvoj.tev prave Sibirije končana, in Rusija je stala ob Velikem Oceanu, katerega je dosegla prej, kakor Vzhodno morje, prej, kakor Crno morje. Ponovljeno prodiranje je privedlo Ruse začetkoma devetnajstega stoletja vedno’ bližje srcu Azije, Stepe Kirkizov in Turkestan so bili podjarmljeni, Chiva in Buhara sta postali ruski vazalni državi. Na vzhodu so Rusi sistematično prodirali v ozemlje Amurja in Usurija n si osvojili čez sto let severno Mandžurijo.
Ta imperialistična politika carstva, ta nikdar utola-ženi glad po zemlji, je moral v interesu varstva kolonialne posesti dovesti do ograditve Sibirije, nato pa do priklopitve v gospodarski skupni organizem države. Zanjke upravnega omrežja so se spajale vedno tesneje.
Uradniki in vojaštvo ter mnogobrojno spremstvo so se naselile na vseh važnejšh točkah. Predvsem je šlo, da velikopotezno omrežje skupno zveže vse ude ogromne kolonialne države. Nadalje se je stremilo, da se zagotovi popolna zveza med evropskim in aziatskim morjem.
Temu namenu služi velika sibirska železnica. Kljub premnogim pomanjkljivostim, ki so se pojavile že v načrtu, pa tudi pri izpeljavi, spada sibirska železnica med največja podjetja devetnajstega stoletja. Od Cjeljabinska, začetka sibirske železnice, do Vladivostoka je nad 6500 kilometrov. Ta železnica, ki sc je gradila oktobra leta
1896.,	rabi kolikor mogoče tik vse svoje proge varstva. Manj seveda vojaškega kakor gospodarskega varstva po naseljenikih, ki preskrbujejo železniško osobje in obenem upravne uradnike, ki naj pomagajo pokrivati z od-pošiljatvijo svojih produktov in dostavljanjem svojih potrebščin troške naprave in obrata železnice. Posebna komisija se je izpostavila, da bi študirala možnost naseljevanja kmetov tik proge te čezsibirske železnice. Na poročilo te komisije je sledil odlok postave, vsled katere je bila prosta naselitev v Sibiriji dovoljena in istočasno omejeno prognanstvo.
Vzroki za tak način notranje kolonizacije leže pa istočasno v razmerah, ki so nastale v evropejski Rusiji. Naseljevanje kmetov v Sibiriji je bilo varstveno sredstvo, ki je služilo carstvu, da si je zopet utrdilo svoje gospodstvo in da ukroti pretečo pošast agrarne revolu-
§ 2. se gilasi: Podpore se imajo -dovolitii od dirneva vefevniosti tega zakotna), ato je pa Mia priznana tiiruva/Lildma pokojnina ate je nastopila smrt, joZinoma se pogreša datičm ‘oseba mnoštva šelle po tej dobi, od dneva priznanja vojaških preste rbovaltniite pristojbin bi -ato te ne pridejo y poštev, od prvega dn-eiva, teli sledi smrti ali pogrešanju. Osebam, ikti so dosodaj uživale državinio podpo/ro, v smislu § 2. cesarske raaredibe dne 12. juinlija 1915, drž. zate. št. 161, ise morajo podpore priznati 'uradnim po~ toni, idrugim ile na prošnjo. Podpora se mora dovoliti le, dokler ne ibo na novio urejena vojaška preskrba.
§ 3. (Se glasi: Določbe § 10. drž. zate. z dne 27. julija 1917, drž. zate. št. 313, veljajo tudi za ta zateion.
§ 4. se 'glasi: I’a zakon stopi v veljavo 1. aprila 1918.
V smislu § 1. izvršilne uaredbe domobranskega ministrstva v spo-razumu is prizadetimi ministrstvi z dne 29. marca 1918, drž. zalk. št. 120, imajo pravico do teh podpor: 1. V S 1. .črke a) zakiona označene osebe moštva, brez ozira na to, če propadajo po poklicu vojaškemu stanu ali ne. 2. Svojci takih oseb moštva. Kot svojci ,v smislu § 1, črfka b), zakona se imajo smatrati zakonska žena, zakonski oče tel ded, zakonska ali nezakonska mati ali babica, dalje zakonski oče nezakonske imatere. 3. Preostali y s 1., ohka c) zalkiona navedenih oseb moštva. Za preostale v isuniislu te določbe zakona s& smatrajo: Vdova, zakonske ali potzaikoinjesie sirote, nezakonske sirote, zakonski oče in ded, zakonska ali nezakonska mati ali babica, dalije zakonski oče nezakonske matere. S svojči pogrešanih se ima postopati kakor s preostalimi padlih. Dio podpore imajo pravljico isiamo oni, ki so v resnici potrebni.
Ta 'podpora znaša: Pri popolni nezmožnosti za delo: Za onega, iki je popolnoma .nesposoben za delo in uživa iinivaMditna pokojnino: a) ra Dunaju lin izven avistro-ogirsike mornar-hiije mesečno 90 K b) v krajih prvega 'in drugega razreda aktiivitetmlih doklad ali izven avstrijskega državnega ozemlja, -vendar v ((notranjosti avstro-togmske monarhije 81 K mesečno; c) v vsakem drugam kraju avsrtiilitesteega državnega ozemlja 72 K, za vsakega svojca sečnio. Aiko se je zmanjšala možnost za ddo cmeag, -ki uživ-a invalidno ,pokojnino za 60 do 100%-pod aj 60 K, ped b) 54 K lin pod1 c) 48 K mesečno; enako tudi za vsakega svojca. Ato znaša '©sposobnost za dalo vsai 40%, van-dar marnje nego 60% pod a) 48 K, pod b) 45 K lin pod c) 42 K mesečno; enako tudi za vsakega svojca. Ato ise je zmanjšala zmožnost za dalo vsaj za 20%, vendar man j e nego za 40, pod b) iln c) 30 K mesečno fin enako tudi za vsakega svojca. Ato je mož padel, umrl alli se pogreša za vsakega svojca pod a) 60 K, pod b) 54 K in -pod a) 60 K, pod b) 54 K in i>od c) 48 K une-pod c) 48 K .mesečno.
Kar dolbiva-jo svojci 'storo brez tlzjeme vz-državanino, ima ta zakon pomen v prrvi vrstii za invalide. Te opozarjamo, da se zglasijo pri županstvih, a -županstvoim ij>riponočamo, naj naročijo tiskovine A-zakona z dne 28. marca 1918, drž. -zak. št. 119, oz/ir. imlitn istrske nared-be
cije. Obsežna agrarna reforma je bila najnujnejša naloga. Toda tako carizem kakor buržoazija sta se bali pred njo kakor pred prijemom razbeljenega železa. Od leta 1862. sc je prebivalstvo evropske Rusije podvojilo, v nekaterih pokrajinah celo potrojilo. Toda površina obdelane zemlje je ostala enaka, stavbena tehnika na deželi je v Rusiji imela komaj viden napredek. Na posamezne kmetske družine je prišlo le po pet hektarjev, kar je pri običajnem intenzivnem gospodarstvu v Rusiji in v še zelo preprosti tehniki v poljedelstvu odločno premalo. Tretjina zemlje bi komaj zadoščala. Toda razdelitev privatne in kronske posesti ter cerkvenega posestva ni mogla trajno zadovoljiti potrebščin prebivalstva, če se ne bi ves obrat intenzivnejše vrti! potoin racionelncjšega gospodarjenja in polom uporabe modernih agrikulturnih metod.
Carizem pa se ni pečal s takimi temeljitimi reformami. Mar mu je bila le »preskrba«. Kakor je v devetnajstem stoletju tisoče in tisoče nezadovoljnežev izkušal napraviti neškodljivim s .»silovitim razgnanjem ;<, s pro-gnanstvom v najbolj oddaljena ozemlja Sibirije, tako naj bi bil vsako kmetsko revolucijo, ako že ne popolnoma udušil, pač pa vsaj zavlekel za kolikor mogoče^ dolgo dobo. Od leta 1896. so obračali guvernerji posameznih pokrajin svojo pozornost v smislu prej omenjenega zakona na izseljevanje v Sibirjo, od leta 1908. pa je imela v rokah naselitev Sibirije s kmeti vlada in ji je po .velikopoteznih načrtih sistematično napravila pot.
(Konec jutri.)
. z dtn-e 29. marca 1918, drž. zak., št. 130. Prošnje treba! -nasloviti m a okrajno ' vzdrževalno fkiotmh-sijo, tei se ho czinaila ile na pneišnje, ki so sestavljene irta ipredpii-sainii ti-skavteili.
Politični pregled.
T. Splošna delovna dolžnost v vojni V ,po-sianski_ zbornici jc predložil uministrski predsednik načrt zatona -o splošni delovni dolžnosti v vojni. Med vladnimi .predlogami se nahajajo nadalje mirovne pogodbe z Rusijo RuaimtinJiiio im Tinsko.
i T f,uyn ministrski predsednik? Krakovska »Novva Reforma« je -izvedela 'iz haj-e zanesljivega vira, da bo v slučaju odstopa Seidler-jeiviega kabineta gaJištotniu namestniku grofu nuynu poiv-erj-eina naloga, da sestavi ministrstvo.
. . .% OdPUft treh najstarejših čmovojniških letnikov. I oSlamoa Kadlčak (in -Navratil sta! bila pro domobranskem imiiniistru ter sta intenverni-
ških	trctl 'nai^ta:reifših čmavojni-
steult letnikov. Domobranska (minister -v. Czap
Sateim-a 06 ŽC jfdaI <Mrodbo' v 'kateri ie določen tenmin za odpust teh letnikov ter -je ob-
lj-ubil. da s-e -bo ta odredba tudi gotovo -izvedla
Razmerje strank v avstrijskem držav-
* .f ru fe 'Uu^feidntje: Ceski svaz 96, Zveza net i us k o-ti ac i ort ate riti strank 94, Nemški krščanski sooialoi 67, Poljsko kodo 64, Nemški socialni demokratje 42, Jugoslovanski iklub 31, Ukrajinci 28, iitailijani 14, Pioiljiski-socialisti 8, Vse-poiluakii 7, Rnmuimi 5, Vsenetnoi 3, Divjaki 7. Skupaj 466 poslancev.
p, h^i DlJžavna stranka. Dunajski listi -poročajo. da bodo nemški škofje, ki so člani gosposke zhonmce, i-zsitopHi iz »desnice« ter pristopite novoustanovljeni »državni istnainkli«
natnestrhk^Jr* ?,!,eidlerifvi yladl	gališki
srn hit?! h BobrzyirMkl m »rof Tamovsk-i h itaCesarja ^Prejeta v po-se/bni avdijan-tTivmr J1' ,p:r!ipijSujf 'velika politična važnost.
ipo,2vial1 :(jba omenjana politika v avdienco, dai se posvetuje ž njima o -razim, v)-poljskem 'kluibu. Poslanca sta izjavila cesarju, da pod vlado viteza Seidle-rja -ni niiiti misliti na redno delovanje parlamenta.
= Izmena ujetnikov med Anglijo in Nem-
. O- Do Poročilih holandskih listov so pogajanja m-ed Nemčijo in Anglijo glede izmene vojnih vjetmtov končana iln sicer z zadovoljivim u-speh-otm. Ratifikacija dogovora se bo 'izvršila cum prea, tako -da -se z izmenjavanjem v jetnikov prione že prihodnji tedein.
= Tisza in Wekerle. Debata o reformi vo-hlne pravice v -ogrski zbornici -bo irnenda danes končana. Značilno 'je, da ministrski predsednik VVekerle, ki je do skrajnosti oklesti! svojo vodilno prdilogo, samo da pstreže Tiszoivi stranka in da vsaj ina videz reši vladini -prestiž, ni izvajal konsekvence 'iz dejstva, da je Tiszoiva večina \ ecjtm delom zavrnila njegove -predloge, ztlast-i tudi (predlog, da se pod -gotovimi pogoji podeli ženskami volilna pravica. Mlin istrski -predsednik se je uklonil grofu Tisži -in tako ije Wekerlejev režim za nekaj časa zopet rešen. Trajno pa jc -■tak položaj -nevzdržljiv. Vsaka (manjšinska vJadia mora streiniti za tem, da si ustvari -večino. Če ji to ni mogoče, potem je izgubila pravico do obstanka.
— K sklicanju internacionalne konference socialistov. Strankino predsedstvo socialnih demokratov na Nfemškem je izdalo pismo na Muysmansa naslednje vsebine: Kar se tiče sklicanja internacionalne konference socialistov v nevtralno deželo, smo pripravljeni, da se udeležimo le take, za kakršno smo pripravljeni vedno med vojno, da podpiramo stremljenja, ki vodijo do sestanka socialističnih strank. Stranka sc je že večkrat izrazila o svojih mirovnih pogojil: in) se je zavzemala po svojih govornikih v državnem zboru in v javnih oklicih za sporazumni mir, ki se naj sklene brez aneksij in kontribucij na podlagi samoodločevalne pravice narodov, kar se tiče stališča stranke glede vzhodnega vprašanje, je razvidno iz poročil o državnozborskih razpravah, da so bila soci-alnodcmokratična mnenja zastopana z vso odločnostjo.
O vojnih smotrih Nemčije je izvajal neodvisni socialist Gayer v nemškem državne! zboru: Vojna ni bila nikdar obrambna vojna. Bila je in je osvojevalna vojna, ki zasleduje imperialistične smotre. Vodstvo države krije in pospešuje počenjanje aneksionistov. Izprememba v državnem tajništvu zunanjih reči iznova Potrjuje, da določa volja vojaške stranke smer politiki. Rusiji in Romuniji so vsilili mir sile. Ne glede na sklenjene mirovne sklepe se je v resnici vojna nadaljevala po sklenjenih mirih v Veliki Rusiji in na Ukrajini. Narode, ki so jim z velikimi besedami obljubili svobodo, v resnici zatirajo in izkoriščajo. Pravica o samoodločevanju se naravnost zasmehuje, iz zasedenih ozemelj so vzeli vse sirovine,
—---------------------- Štev. 162
živ-la, stroje. Z vojaškim nastopom v Finski, izvedenim z namenom, da v krvi zatro delavce in kmete, je dokazala nemška vlada, da ščiti protirevolucijo, kar je pokazala tudi s svojim nastopom v Ukrajini. Povsod je uničen ugled nemške države in zaupanje v odkritosrčnost obljub vlade. Večinske stranke državnega zbora, ki podpirajo vlado, so v polni meri odgovorne za politiko vlade. Dosegle so, da gospoduje tista vojaška avtokracija, ki zasleduje tudi nasproti velesilam na zahodu nasilno in osvojevalno vojno. Ker se prikriva to razmerje moči, ni mogoče objaviti jasnega, nedvomljivega mirovnega programa. Vlada zato tudi dosedaj ni razglasila pravice Belgije do nedotakljivosti, samostojnosti in neodvisnosti, marveg je podala dvoumne, zvite izjave, ki onemogočajo uspešnih mirovnih stremljenj. In vojna se vleče zato llal)1 ei’	ne vidimo konca. Grde orgije slavi ž njo do-
bičkaželjnost. Velikanska imetja nastajajo, srednji stan se izroča uničenju, ljudske množice pa lakoti. Lakota i« beda uničujeta, česar ne uniči pomorska vojna. Oblegovalno stanje in cenzura vežeta svobodno besedo in varata o pravem občutju ljudstva. Nadaljevanje vojne privede do obubožunja Fvrope. Imperialistične vlade in vladajoči sloji ne dobe -izhoda iz zmede strašne revščine. se reši človeštvo pogina, jc bolj kakor kdajkoli potrebno, da se oprostc vsi narodi kapitalističnega gospod-stva in nasilstva militarizma.
= Nova nemška ofenziva se vrši v -dveh adseiklh med Ghat eau-Thie rry jetrn in ReimsoH 11 ter me/d Reimisotm .in Ghiailamam: Kakor -poroča pariška Agemoe M a-vas, je ogromna -množina -nemških čet zbrana -med Donmanisorn im Rohn--som, .kjer je deloma že izsilila prehod čez Marno. V vojaških krogih so mmen-ja, da hodei0 Nemci -osvojiti R-eim-s s -stilnim; smukom z (boka, •da-se potem obrnejo proti Ch-allian/s sur Marne tet proti Bpeniay-u -ter 'prebijejo zvezo uned francosko severno in -vzhodno -armado. Grmenje topov je tako silno, da se sliši v Pariz.
= Vseruski sovjetski kongres. »Pravda« pnioibauje ta-le sikilc-p (vseruskega sovjetskega kongresa: Organizatorji dri -uidetl-ežniiki na umoru veleposlanika in na -vstajah so zlorabili isivo>-jo ipoziaijo kot sovjetska stnauka tin uradno po-zioijo svojih članov. Kongres zahteva strogo kazen za zločince. Sovjetu -pripadajoči socitial-;n,i irevotLudijaniatrji ilovice iso sotlldarični z zločinci Za itaike -origamlirzait-oira-e mA prostora v soivjetMi -odposlancev Glavna naloga sovjetske oblasti Je vzdržati mir. Samo v islliučaju tujega prodiranja je dolžnost viseli delavcev, kmetov lin -poštenih 'tneščaniav, če -branijo -deželo -pred 'imperialisti.
= Amerika poimiožuje svojo mornarico. Rilovibena -komisija Zdniižemih -držav je inaročila pri 'jaipanistkih ladjedelnicah 300 -tovornih m.-kav in -pri ladjedelnicah B-etie-h-emskc tvornic2 jekla v KaAiforniiji 20 trani&poiltniili -ladij.
Stavka v Idriji.
Sta/vka v Idriji je billa, ika/kor smo že poročali, odgodena za osem dini. Ce -se v terni času zahteve delavstva -ne vresmičijo, se -stavka dne 19. juitija zopet obnovi. Tako je bil sik,lep dda\ -st-va na z-a-dn-jeim sh-o-du. Med -t-e/rn- časom so so vršila -med -delavskim isvetoim tim. zastopn-ilki nuid-nilka pogajanja. Do is(klle-pa ni -prišlo. Mliniistrstei zastopnik, svetnik Pohtl, iki je dne 17. t. m. zvečer 'nenadoma prihiteti iz Dninai-a, je 18. t. m. dopoldne zopet obravnavali z delavskim sve-tom. Obljubil je zvišanje -dragi-njskih doklad z;t 15%, torej od 55 na 70% ter -izredne doklade na vsake tri mesece -po K 180 do K 320 -po ka-tegorijali. Delavski svet je te ponudbe .vzeli samo formalno -tia znanje. Obenem -pa predložil ob tretji -uri -popoldne -gospodu zastopniku -n-istrstva po treh članih del. -sveta sletdteičo izjavo:	,	—
»Blagorodnemu igiospoidii svetoilku Pahlu, zastopniku c. kr. imlimiisltnstva za (javna dela, v Idriji. Podpisani »Delalvskli svet v I-dniji« jemlje, dne 17. julija 1918 '(»brav-uavartc -koiniceisi-je f-or-itneilnio tna z-nan-je. Pridrži ipa si pravico detfitni-'tivuiie odločitve glede -staivillieiniih delavskih zahtev in istavljoniih ipogotjev po Vas kolt zasboa>-nik-tt visokega c. ikr. (miiinistrs-lva za javna dola za 'obravnavanje z -delegati -delavskega -sveta ter zastapniik-i rutdartslke uiniitie -in državnimi p' • (Slanoi pri itoszadeivnli razprav-i v imimiistnsltvu nat Dunaju, katera ralapnatvia j-iaij -se sikliče brez 'Otdloga. Del a viski svet iiiz javil ja, da bo med tem časom na (delavstvo poitniimjevatlno vplival, da se bode do končne -odločitve dalo pri rudnik;t nemoteno 'nadaljevalo.«
Sočasno je razobesil delavski svet tna delavstvo oklice, naj delo nadaljuje -nemo-teno, d -kler (pogajanja ntiso pri imimistrstvu liin def-iini-tiivno končana. Delavska 'dolžnost 'je, dia -se teinu navodilu pokori, ker svoje zahteve, če tudi
Stev. 162.:
v manjšem oibselgu vresniui mirnim potom, je vendar bolje tat spravljati posameznike v nesrečo, ki lahko pride vsled nastopa vojaške sile za malenkosti. Na drugii strani pa je dolžnost vseh poslancev, ki količkaj z delavstvom čutijo, da masitolpiffo ne saimo pri ministrstvu, atm~ £>ak če potreba tudi v državnem zboru, ida se delavstvu da, kar mu po praivici ,za življenjski °bstoj gre. Onožništvo }e naznanilo delavskemu svetu, da se mora vsaka brzojavka, kii bi jo holtial delavski svet kam posllati, prinesti orož-nStvm v potrjenje. Lepe razmere! Poslanci kje ste?
Dnevne beležke.
Rekvizicija perila. V mestu se razširjajo vznemirjajočo vesti, češ, da hodijo komisije po stanovanjih in re-fcvirirajo perilo. Notice, ki so bile v vseh ljubljanskih *'iiovniklh pod naslovom »Nabori«, so imele namen, vzbuditi one, ki imajo preveč perila, da ga prostovoljno nekaj oddajo. Ako kdo pride in pravi, da je prišel perilo re-^vtrirat, naj se takoj pokliče policija, da ga aretira, ker <ak človek je goljuf, ni pošten. Pravice rekvirlrat perila, Bitna do sedaj nikdo.
— Proč z beračenjem! Včerajšnji »Slovenec« objavlja oklic, v ikaitereim prosi darotv za llf>o&o slovensko industrijsko delavstvo, ki je i<z-rocemo roajhiujšeiniu pomanjkanju. Oklic se obnaša posebno ina kmetska srca, da naj darujejo žtf-v,u za slovensko delavstvo. Ideja je navidezu jn^a -T ^ T0 l?otoiv'' da ima itudi dober mamien.
1 u 0 razre<Jno zavedno de/lavsltvo se pa ega ne 'bo iviesdiilo, iker je to čiisto navadna be-aoija, ki ni iv čast -slovenskemu zavednemu de-jyV|*!V'U’ !klateri0 'Odlklanja beračijo ter si hoče fe-l- > 0va*'i |Pra,v'i|°o do življenja. Delavstvo je pisti fakltor, ki nosa največje b:reme v vojni, zato una tiudn pravico, da dobi za svoje delo pošiteno Mačiilo in ne miloščino, ki bi ne bila nič drugeiga ^alkor potuha kapitalistom, za večje izkoriščanje. S. L. S. bi napravila zlato delto, če bi na Snetih vplivala, da bi tistim delavcem, ki pridejo živež kupovat, dali živež po zmernih cenah in za denar, ker delavec nima ničesar, kar bi zamenjal, iker delavske družine so same nage in bose. Delavec dobi za svoje delo paiprmait de-T?* lisi tega hi inioral tudi kmet vzeti za živež.
ravnost sramotno je. da danes, ko vse trdi, -a 'je juigjosiliovaniski narod emoiten in soiMdarep, da slovenski kmetje tako oderuško ravnajo s svojimi brati slovenskimi dielaivioi, da je slovenskemu kmetu ljubša vsaka tržašika .branjevka, ki kupuje živež, da žnjiiim odira druge, kakor pa jačni silovcnski delavec. Tukaj naj S. L. S., ki itna veljavo ipri kmetih napravi svojo imioč in Prepriča ikmelte, da je njihova narodna in človeška dolžnost, da slovenskega delavca z živili Podpira — ne da mu daruje temveč, da mu po Pošteni ceni proda. Le na ta način se reši sionsko delavstvo pogina — z beračenjem Pa ne.
— Izpokorjen grešnik. Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar je v včerajšnjem ^Slovenskem Narodu« napisal uvodnik pod zaglavjem »Da smo si na jasnem!«, v kate-1 em lned drugim piše takole: »Več nego štirideset let ti-eini v političnem življenju in naravno je, da sem v tako ' nl"em^času zagrešil toinono napako. Huda moja preneha je j,lla, da sem iz politično ozkosrčnosti nastopal Sv°Jčas pr,)ti splošni in enaki volilni pravici. To pregre-'!o danes odkritosrčno priznavam«. Vsekakor treba, da :;e tn Priznanje ne pozabi.
— Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič se je podal ' slej sklepa deželnega odbora v velevažnih deželnih zahvali na službeno potovanje v inozemstvo. — Tako podajo »Novice«. Radi bi vedeli, katere so te vele važne ''cželno zadeve.
—8 Kui iu vzrok? Zanimiv je kruli, ki sc je delil n. Pr. v sredo pri Bonjjarju; to »pecivo« ie še tretji dan popolnoma mokro, prvi dan pa je bjl naravnost »pečen "očnik«. Oblast naj bi tu napravila vendar /.e enkrat temeljito revizijo, kajti naravno je. da je takega kruha hi-^ ’ Predpisana teža, polegtega je povsem nevžiten in ie NHolt škoda za moko. Ako je enotna moka, zakaj bi ne ':i tudi peka domalega enaka? Vsaj po drugih pekari-lal1 ie kruh — kakor smo se informirali — okusen. v Ploh jc z omenjeno firmo že odnekdaj »križ«.
~ PodražeiiJo britja in striženja las na Kranjskem.
^ 'druga brivcev in sorodnih obrti na Kranjskem ie imela ,r!‘nu!i torek v mestni dvorani v Ljubljani svoj občni ^'Or, na katerem se ie sklenilo uvesti s 1. avgustom ne-^°liski počitek in od tega dne tudi zvišati cene za britje striženje las. Od I. avgusta naprej bo veljalo britje
striženje las s strojem pa 1 K 20 vin.
Samomor zaradi nesrečno ljubezni. Snoči sta se ^ Rožnikom pri Ljubljani zastrupila 201etni vojak Fr. *rfčnik iz Tržiča in 2Uletna Ivanka Ropret iz Zgornje ‘ ls1;e. Pismo, ki sta ga zapustila, pravi, da sta šla v 1,11 radi nesrečne ljubezni.
N A P K E J.
—• Prva jabolka so začeli prodajati na ljubljanskem trgu.
■ Zgorela sta kozolca posestnikov Franca in Jerneja Hribernika v Puštalu pri Škofji Loki. Škoda je znatna.
— O gostovanju hrvaške opere v Trstu smo dob'li iz tržaških slovenskih krogov naslednji dopis: Gostovanje kraljevega hrvaškega gledališča v Trstu je bila edina dobrota, s katero nas je oblagodarila vojna. Nam Slovencem je bil ta srečen dogodek v dvojno zadoščenje. Predvsem umetniški užitek, kakršnega smo pogrešali tržaški Slovenci tudi v predvojni dobi. V nemalo veselje nam je bilo pa dejstvo, da se je obnašalo italijansko prebivalstvo napram hrvaškim umetnikom in njihovim uprizoritvam tako korektno, tako spoštljivo kakor nismo pričakovali mi, ki smo bili vajeni sovraštva in ščuvanja proti vsemu, kar je dišalo po slovenskem in hrvaškem, od strani izvestnih italijanskih nacionalističnih krogov. Ves čas gostovanja se ni čulo iz ust tržaškega italijanskega občinstva niti ena žal beseda proti hrvaški operi ne v gledališču ne izven gledališča. In ne da bi bili postali radi tega pristaši »Lavoratorija« priznamo odkrito in radi, da je vplival ta prav mnogo na to, da smemo danes pohvaliti splošno obnašanje italijanskega ljudstva napram jugoslovanskemu gledališču. Spoštovanje na strani italijanskega ljudstva je rodilo navdušenje pri mnogih hrvatskih umetnikih pevcih, ki so, v znak hvaležnosti za hvaležnost, zapeli pri nekaterih italijanskih operah nekoliko italijanskih arij. Noben pameten Slovenec ni videl v tem nikakršnega narodnega pregreška, nihče si ni mislil, da so postali radi tega hrvaški umetniki izdajalci naroda. Le gledališki reeen-zor tržaškega dnevnika »Edinost« se je začel spodt.kati nad posameznimi umetniki in nad ravnateljstvom gledališča radi par v italijanskem jeziku petih italijanskih arij, a spodtikanje pa ni bilo slučajno. Bilo je, zlasti v poznejšem času, skoro dnevno iti je imelo značaj kam-panije proti posameznim hrvaškim umetnikom in proti ravnateljstvu. Tudi je izgledalo, da je tržaškim narodnim Slovencem žal, ako ni prišlo radi gostovanja hrvaškega gledališča, do kakih političnih demonstracij, kakor da je tržaškim' Slovencem žal, da se ni noben italijanski list, noben Italijan spodtaknil nad hrvaško opero. Postopanje cenzorja »Edinosti« je bilo nekorektno in nepošteno tem bolj, ker je imelo izključno osebno ozadje. Tržaški Slovenci pa ne moremo biti odgovorni niti ne moremo nositi pokore zato, ako ni vžival dotični recen-zor pri gledališkem ravnateljstvu nobenih simpatij. Radi tega odklanjamo najodločneje, da bi si kdo jemal pravico govoriti v imenu nas Slovencev, kadar gre le za njegove osebne zadeve. Vsem hrvaškim umetnikom in vodstvu smo tržaški Slovenci hvaležni za njihovo gostovanje pri nas enako, kakor smo hvaležni italijanskemu občinstvu in italijanskemu časopisju, da se ni, povodom tega zares umetniškega gostovanja, spuščalo v malenkostne zakulisne prepire ne v politično spletkarjenje. Naj bi služilo to gostovanje tudi v dokaz slovenskemu in italijanskemu ljudstvu, da ni sovraštva kjer ga nihče ne goji in, da je mogoče sožitje med dvema narodoma, ako so tu elementi, ki tako sožitje pospešujejo. Edinosti pa priporočamo, naj se zave enkrat svojega delikatnega položaja in naj uredi 'radi tega svoje uredništvo tako, da bo v čast in korist njej in tukajšnjim Slovencem.
— Tržaška aprovizačoa komisija ni dala tekoči teden občinstvu skoro ničesar. Eno četrtinko kilograma testenin za cel teden in eno jajce pa osminko kilograma marmelade. Zato pa nam da eno osminko litra kisa in eno steklenico mineralno vode. Se nam zdi, da bi bilo odveč govoriti o položaju bednega občinstva, ki nima j denarja, da bi nakupovalo potrebščine pri dragih ode- j ruških prekupčevalcih. Nič mleka za otroke, nič moke, ne fižola, ne ječmena, ne kaše, ne krompirja. Zato pa dobimo botiljko mineralne vode. Zakaj? Kai se zdi gospodom, da ima ljudstvo še premalo teka? Položaj je skrajno obupen. Prišlo je, vsled pomanjkanja in pa vsled dejstva, ker se je smatralo, da se hoče aprovizačna komisija norčevati z občinstva z ono botiljko mineralne vode, do pouličnih demonstracij. Ali naj se morda našim ženskam radi tega kaj zameri? Ali naj gledajo matere svoje otroke gladu umirati. Je lepo rečeno, — kp-misija nima in zato ne more dati ničesar. S tem se ne | nasiti nihče, a jesti morajo ljudje klub temu. Pomirje- j valne besede ne pomagajo več ničesar. Ljudstvo je j lačno. Ne mara več besed, marveč jela in jela in /.ivije- j nia in predvsem konec razmer, ki so nas spravile v ta j obupu položaj. Pa nam dajo mineralno vodo. Bog se nas ■ usmili, mar bi nam dali ricinovo olje.
— Hvaležnost za hvaležnost. V znak hvaležnosti za j korektno obnašanje tržaškega italijanskega občinstva j napram hrvaški operi v Trstu, prirejajo Hrvatje v Reki j dnevne simpatične ovacije osobju tržaške italijanske j gledališke družbe, ki gostuje sedaj v Reki. Iz hvaležno- j sti in navdušenja so tudi nabrali reški Hrvatje med I seboj veliko svoto denarja za tržaške dobrodelne na- : mene.
— Poslanci so se morali umakniti generalu. Ko so se i
gosposkozbornični člani dr. 2ažek in poslanca Navratil in Charvat peljali iz Olomuca na Dunaj k otvoritvi državnega zbora, jih je železniški izprevodnik pozval, naj so umaknejo iz voza in napravijo prostor generalu. Oo-
 	Stran 3.
spodje niso hoteli ugoditi pozivu, nakar je izprevodnik poklical kolodvorsko stražo, ki je poslance z nasajenimi bajoneti iztirala iz voza. Domobranski minister, ki je o stvari že poučen, je odredil preiskavo ter bo klical krivce na odgovor.
—- Promet z nahrbtniki. Štajersko namestništvo je sedaj zopet prepovedalo promet z nahrbtniki. Nadzorstvo je zefc natančno.
— Stradajočega vojaka ubil. H kmetu Ka r u ljicteoherju v Wellemmu je prišel te dni vojak, kli je prašil za kruli. Najprej se je oglasil doitični viojiak pri kmetu Jožefu Leschki, kjer je dcfcil rezljaj kruha, (katerega je hotel plačati z dvema kronama, a Leschka mi hotel vzeti denarja. Nato se je podal vojak, ki je pravil, da je vdovec in oče petero oltnolk, k Liebscherju. Ta ®a je odkile-nii'1. Kmetica je pravkar spekla kruli. BorahiVsi ugodni trenutek, sli je prisvojili vojak hlebček im hotel ž njim izginiti, pa iga je kimat ustavili. Naenkrat vojak zbeži lin na begu vrže hllefačak proč. Kmet ga je vjel lin na neusmiljen način premikastil. Prijel je črnovojnika oetz pas lin ga vrgel na tla. S povzdignjenima rokama je pr i vojak prizaneslljivositi, iKijubljal je sirovemu kune tu koleni, toda to ije kmeta) še bolj razburilo; suval je moža z molgama 'Ln z v iroki držečimi grabljami, izvil mu lobsltranslko orožje in sekal vojsčalka na zverinski način do krvi. Divjaku sta pomagala njegov isiin lin poimdčnlik Karel Jel-lirniek. Ta siravioslt je zbudi/la v Občini največja ogorčenost lin to tembolj, ko se je zvedello, da se je raztepeni vojak pni samotarski kapelici v Lc-bositzu zigrudil in umrl vsled dobljenih poškodb. Liebscher je oproščen vojaščine. Tako poroča klerikalni list — kakor se dalje poroča, je vojak v resnici umni ivisiled poiškodb. V njegovem žepu so našli pišimo njegovih otrok, ki prosijo očeta, naii jim, če imogoče, prinese kaj jesti, ko pride na dopust.
Iz stranke.
Za vseslovenski delavski shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. t. m. v Mestnem, domu v Ljubljani, vlada med sadrugi splošno zanimanje. Vse naše organizacije bodo poslale svoje številne zastopnike. Tudi sodrugi iz posameznih krajev, kjer ni organizacije se bodo vdel e žili, ken-vedo, da bo ta shod velike praktične važnosti za našo bciiclčncst.
*	*
Vse zunaii«^ sodrtige, kii žele da se jiim preskrbi za obed dne 28. t. im. naj to takoj naznanijo strankinemu tajništvu. Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, 1. nadstr.
*	4-
Vsi sodrugl iz Ljubljane itn okolice, ki se žele vdeležitii shoda im ki niso od nobene organizacije delegiram, naj to naznanijo strankinemu tajništvu.
Voina.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 18. julija. Uradno se razglaša: V Italiji nobenih posebnih dogodkov. V Albaniji se je sovražnik približal našim novim pozicijam.
Italijani bombardirali Pulj.
Dne 17. julija rano zjutraj je priplulo nad Pulj več zračnih flotil j, obstoječih iz pomorskih in kopnih letal, ki so bombardirala Plulj 'ter vrgla na rnesito in okolico nad 200 bomb. Dva civilna delavca sta bila ubita, več oseb je ranjenih. Mate rijalna škoda je neznatna.
Nemško vojno poročilo.
Berili m-, 18. julija. Aumadna skupina kra-Ij^viča Ruprechta: Severno Lyse im vzhodno Villers Bretoneux simo zavrnili sovražne krajevne napade. Po .dnevu zmerno bojmo delovanje je proti večeru oži velo (ter je jugovzhodno Villers Bretoneuxa ponoči naraslo do vellilke Ijti-tosti. Ob živahnem poizvedovanju smo violi večje število sovražnikov. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Armada generala Bioelt-na je 'izvojevala včeraj težke boje. Z novo pripeljanimi divizijami ojačen, jo sovražnik po večurni 1 jutii artllijerijiski pripravi srdito napadel celo našo fronto južno reke Marne. Proti večeru ie bila bitka končana s porazom sovražnika: njegovi napadi so se razbili z izredno težkimi izgubami. Jugovzhodno Miareui/lla, ikijer je bil sovražnik vdrl v naše jarike, smo ga v protinapadu vrgli zioipet veti. Tudi na severnem bregu roke je sovražnik poskušali ustaviti maše prodiranje. Pri naskoku na nek igorski hrbet južno Rourev smo vjoli njegovo posadko s polkovnim
paveljnliikioim .vred ter uipleinliili ndkoMko topov. Vzhodno Reiimsa je ostali položaj ineiiizprernemjen. Sovražni napadi severazapadno Maisisiges so se zlomili v našem oignjn. V zračnem bolju srno zbffi včeraj 28 sovražnih leital.
Boji ob Marni.
L o n dom , 18. giuliifla. »Daiiily NewS« poročajo s francoske fronte, da se je Francozom poisre-čito ustaviti prodiranje nemških čet vzhodno Reimisa. Zapadno Reiimsa pa soNeimlcii ižsiililli prehod čez Miarnio, Glaivmi deli armade pa je še na severnem bregu reke. Francozi so vrgli v boj znatne rezerve. Iz dosedanjega riaživoja bojev se da sklepati, da je prehod oeiz Miarnio glavni cilij nemškega armadnega vodstva.
Pariz v nemškem ognju.
Ženeva, 18. julija. Obstreljevanje Pariza z ineunškiimi dalekostriefinliimii tcipolvi se ‘.nadaljuje. Brzojavna zvieza med Parizom tim Žcimeivio je da-nas vsileid oibsitrdjeivania pretrgana._________________
Zadnje vesti.
Seja poslanske zbornice.
Dunaj, 18. julija. Poslanska zbornica je danes nadaljevala debato o proračunskem provizoriju v zvezi z nujnimi interpelacijami. Prvi današnji govornik poslanec M. a r k h 1 (nemški nacionalec), izjavlja, da bo prebivalstvo klicalo parlament na odgovor, ako zbornica ne bo storila ničesar za izboljšanje prehranjevanja. Ne mara pa takih tozadevnih odredeb, ki bi vojno samo podaljševale. Govornik zavrača trditev, da je vlada pod pritiskom Vsenemcev pritirala Slovence v suženjstvo. Da smo Nemci naklonjeni Seidlerjevi vladi, smatramo za svojo dolžnost, ker ima ta kabinet kurz, ki res nastopa proti vsakomur, ki je sovražnik države.
Poslanec Smo dlaka (jugoslovanski klub) v daljšem izvajanju konštatira, da imajo Jugoslovani vzrokov dovolj, da so s Seidlerjevo vlado nezdovoljni. Razpravljal je nadalje o žalostnih dalmatinskih razmerah. Poslanec Knirsch utemeljuje nujnost vprašanja, ki so ga stavdi poslanci nemške delavske stranke glede prehranjevalnih razmer. Zahteva popolno izboljšanje in preureditev teh razmer. Izjavlja, da bo glasoval za budget in vojne kredite.
Poslanec F r a n t a (Česky svaz) je polemiziral proti izvajanjem ministrskega predsednika ter izjavil, da je seč kot- ironija, ako trdi Seidler, da se Cehom ne godi krivica. Slovani smo tvorili dosti dolgo hrbtišče te države, a smo za to želi samo nehvaležnost. Sedaj sc vlada pač ne sine čuditi, ako so zoper Seidlerjev sistem ne s.uno Čehi, ampak sploh vsi Slovani. Slovani mislijo danes drugače, kot so mislili svoje dni.
Poslanec Fort vidi stvarno zrno v vladnem eks-ppzeju samo v toliko, v kolikor je vlada med vojno prvič čisto neprikrito in jasno govorila o svoji istovetnosti z vsenemškim kurzom. Delitev Češke v okrožja je sad tega kurza in znamenje časa je, da se je ta kurz pojavit ravno sedaj. Nihče ne mara proti Nemcem vladati, najmanj na Češkem, toda delitev Češke v okrožja je v treh ozirih ponesrečena stvar. Prvič je to nepostavno dejanje, drugič je delitev v upravno-tehničnem oziru poslabšanje javne uprave in tretjič je v političnem oziiu, mesto da bi rodila narodno zbliževanje, podrla vse mostove. Ta naredba ni postavna, gre se tu satno za politično-na-rodnc cilje. Za Čehe je boj proti tej protiustavni delitvi zapoved ohranjevanja samega sebe.
Grof Barbo (nemški agrarec) je dejal, da mora dr. Seidler skusiti isto, kar so skusili že njegovi predniki kot ministrski predsedniki, da se namreč Slovenci nikdar nočejo zadovoljiti le z drobtinicami, temveč'da prihajajo vedno zopet z novimi zahtevami. Jugoslovanska agitacija je že tako razširjena, in je dobila že tako lice in tak obseg, da mora vsakomur odpreti oči. Veleizdajniških govorov, kakršne so govorili slovanski poslanci tu v zbornici, Nemci ne smeo več trpeti. V nadaljnjem govoru se je zavzema) gospod grof za večjo prijaznost do viteških (!) Madžarov.
Ob pol 7. zvečer je bila seja zaključena. Prihodnja
se vrši jutri ob 10. dopoldne.
* *
Seja klubovih načelnikov.
[) tun. a j, 18. ‘juiliiija. Dainies zvečer se bo vršila seja k-lubovih načelnikov, »al kateri ise bo razpravljalo o delovnem programu prihodnjih sej poslanske zbornice. Šlo bo predvsem za ho, ali naj bo. sobota posvečena plenumu allli pa proračunskemu odseku.
Dve važni češki interpelaciji.
Dunaj. 18. julija. Na jiuitniišnjii se® poslanske zbornice bodo vložili Čelni dive interpelaciji. V prvi vprašujejo, ali je bil ministrski piredsod-nik Seidler za svojo odredbo o okrožni razdelitvi Češke pooblaščen od cesarja, v d/ruigli, ali so glasovali za to odredbo tudii;poljski ministri dr. T\vard!ofwskli, dr Cwiikliin8ki in dr. Horba-
czewsfci in ako odgovarja to dejstvu, kake posledice nameravajo izvajati iz tega.
Nesoglasje v ententi?
Berlin, 18. juliia. V zadnji ententini konferenci v Versaillesu je prišlo do resnih nesoglasij. Štirje zastopniki dominionov so izjavili, da ne prevzamejo za stališče krmilarskega moštva nobene odgovornosti, ker so izgubile čete zaupanje v končno zmago aliirancev. Zahtevali j so, da se ta njih izjava sprejme tudi v protokol. Seja je | bila nato prekinjena. Lloyd Georgeu se je posrečilo pre- ] govoriti svoje tovariše, da so se odrekli vsaj protokoli- j ranju te izjave.
Nemci bombardirajo Chaiohs.
Berlin, 18. julija. Wolffov urad poroča:	Naša
zračna ilotilja je bombardirala danes velike kolodvorske naprave v Clialons sur Marne. Nastal je velik požai. Dovoz francoskih vojaških transportov zelo oviran .
Italijansko poročilo o bombardiranju Pulja.
R i in , 18. julja. Štab admiralitete poroča: Pretečeno noč je ilotilja italijanskih zračnih ladij zmetala na Pulj nad 1000 kilogramov razstreljevalnih snovij. Bombe so padale na vojaške naprave v Pulju in na vojne ladje v pristanišču z vidnim učinkom. Vkljub ljutemu obrambnemu ognju, katerega so podpirali mnogobrojni reflektorji, so se naše zračno ladje nepoškodovane vrnile v svoje pristanišče. Opoldne je veliko število bojnih letal in zračnih ladij vnovič z uspehom napadlo Pulj. Naša letala so se vrnila nepoškodovana. — Tudi ob .srednji Adrfji je bilo letalsko delovanje zelo živahno. Z uspehom smo bombardirali vojaške naprave na otoku Lngosta.
Dogodki v Rusiji.
Moskva, 18. 'julija. »'Novaja Žizin« poroča, da je guberuirjiski izv rš ovalni odbor v inur-mainsikem ozemlju vsiled očiitmih sovražnosti eu-tetrnili oelt priotii sbvjetski oblasti odredil takojšnjo delno imioibliiizaoijo visiah itcipiniškiih an ženh sikih čet, .prepovedal protirevciliuciionaroo aglta-cijo in odredili izročitev orožja. »-Pravda« oipi-pisiuje dogoidikc v Jaroslavu, 'kjer so profiireivo-iuoianarji ubil tri boiljševiiike. Lisa naglasa potrebo 'Strahovlade imaš, ki bo najboljše sredstvo preti biuiržoaziifli. Lisit zaključuje: V Uralu 'je are- j tirala sovjetska vlada številu© cidBiične zastopat - i ke buržoazlje kot taile. Prisitaši Ceretelijal organizirajo -proti nam odpor; mi bomo odgovorili s strah ovil adio mas v vsej deželi.
Mirovna pogajanja s Finsko.
S t o c k h o 1 m, 18. julija. Iz Hefeingfairsa se poroča, da se bodo na predlog filmske vlade pričela miroivna pogajanju z Rusijo dne 21. t. m. i v Revialu.
Lakota na Finskem.
S t o c k h o 1 mi, 18. julija. »Svemaka 1 )ag-; bladet« poroča liiz Heilsiingforsa: Z ozirom na o-biiipne razmere glede prebrane namerava vlada | pnisillnliirrt pobom liziprazinilti .več gosto obljub emu krajev in mest. Izprazniti'S:c namerava tudi glav_ j no mesto Hefaingfors.
Japonska vojna ladja potopljena.
P ar i z . 18. julija. Agence Hajvais poroča Iz I Tokiija: Japonska vojna ladja »Hanraitsii« je v za-| livu Takiuijaima v sled eksplozije zletela v z-uik | ter se je .potopila. Od poisadke se pogreša o •mož.
Aprovizacija.
Meso na zelene izkaznice B prejmejo stranke po znižani ceni v soboto, dne 20. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600, od 5. do pol 6. štev. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. štev. 1801 do 2000, od 6. do pol 7. štev. 2001 do 2200, od pol 7. do 7, štev. 2201 do konca.
Mast za IV. okraj se bo diellia v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu:' V sobota diopoldtne št. 1 dio 500, v soboto poipoilidmie št. 500 dio 900, v ponedeljek dinpoldinc št. 900 d .o 1300, v ponedeljek popoldne št. 1300 dio konca. Mast dobe, — po 20 dkg za osebo., — izključno le Otte stralnlke, M iimaljo nakazilo za ina-st s ku-piouoiiu iza imiesiee julij. Cena K 48 za kg. Posodo je prinesti seboj.
Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja, ki niso pri nobeni ubožni akciji udeležene, dobe v soboto, dne 26. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti zgodnji krompir. Oddajal sc bo na nakazila za mast po naslednjem redu: od 8. do 9. štev. I do 200, od 9. do 10. štev. 201 do400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, od pol 2. do pol 3. štev. 6 do 800, od pol 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4- t l> pol S. štev. 1001 do 1200, od pol 5. do po! 6. štev. 12' do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kilogiam« krompirja, kilogram stane 1 K 20 vin.
Kavina mešanica na zelene izkaznice A. Stranke 'r-zelenimi izkaznicami A prejmejo v soboto, dne 20., t. m-popoldnc od pol S. do pol 6. ure kavino mešanico. Stranke dobe za vsako osebo po 1 zavitek te kavine mešam cc za 1 K.
Kavina mešanica na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo v soboto, dne 20. i. m-kavino mešanico. Določa se naslednji red: od 8. do • štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11-štev. 801 do 1200, od pol 2. do pol 3. štev. '1201 do 1606-od pol 3. do pol 4. štev. 1601 do 2000, od pol 4. do pol štev. 2001 do konca.
Petrolej. Stranke, ikd so »c	oJ«	'
petrolej, pa sc niso dobile meseca julija rutka-z-ill za petrolej, naj se takoj :zglase v mestni PO' sveitovaliniiai, iker se bode isliioer petr,dleti Obdali L biisitim cpravBoeinicem, ki so se pravočasno zglasili. Petrolej se dobi v trgoiviiinah takoj.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip F e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
\ Kavarna „(JNIONE" j
^ trst
Velika zbirka političnih in leposlovnih i	revij in časnikov v vseh jezikih.
/	Shajališče sodrugbv vseli narodov.
■M	__
\
i
v
KINO CENTRAL
Petek 19. in sobota 20. julija vsakokrat ob
4.,	pol 6., 7. in 9. zvečer:
Šumeči akordi.
Fran Hoferjev igrokaz
liijor na ienlvanfeni potovanju.
Izvrstna voseloigra.
Kijev, glavno mesto Ukrajine.
Krasni naravni posnetki.
Ni za inladSno._____________
Nedelja 21. julija ob pol 11. dop. >n 3. popoldne, pondeljek 22. julija ob 4. popoldne
velike družinske predstave.
 	.._____   I
Nedelja 21. julija ob pol 5	6.,	pol	8. in 9.
zvečer, pond. 22. jul. ob pol 6.,7. m 9. zvečer:
Potovanje cesarja Karla in cesarice Cite v Sofijo in Carigrad.
Čarobno lepi naravni posnetki.
Močnejši. pS'»m“usofiK"1
Kdor se poslednji omeja, se najboljšo smeja.
Velika veseloigra.
Ni za mladino. ___________________
Torek 23, julija in sreda 24. julija, vsuko-krat ob 4, pol 6., 7. in 9. zvečer :
ta vete log. n;™r
Ni za mladino.