LETO VI. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO SREDO STBV. 11 Poštnina plačana v gotovini SREDA, 18. MARCA 1953 S dinarjev MMK '//Av/vs//. mmml Zdravnik: »Gospod De Gasperi, vale stanje je zelo resno! Tripartitni mrzlici se je pridružila še londonska vročica.« OB TRUOI »Kdor je šel preblizu truge, ta se je nalezel kuge!* — Takšno pesem so slišali peti nekoga, ki je bral, da je šel za Stalinom še Gottwald in da ja tudi Pieck zbolel. Mao Tse Tung je iz previdnosti ostal doma in mu žila bije normalno. VERODOSTOJNOST Vest, da so jugoslovanske čete vdrle v Albanijo, C italijanski časopisi objavili z velikimi naslovi prvih straneh. Poznavalce italijanske resnico-12ibnosti je že to dejstvo prepričalo, da je ta vest izmišljena. DELIRIJ De Gasperi je te dni pobesnel. Vzrok temu ja galeb, ki je mirno plaval po morju. NE POZABI MBl Na Madžarskem so sklenili uzakoniti čuvanja opomina na Stalina. Ko so to zvedeli v Sibirijo deportirani Madžari, so enodušno priznali, da ga vse življenje ne bodo pozabili. LUC NA INDEKSU Na Poljskem sme vsak državljan porabiti mesečno samo 30 kilovatnih ur električne energije. Pravijo, da se bo spričo takšne omejitve svetloba tistim posvetilo v glavi, ki se jim dosedaj ni. RAČUN, KI NE 8TIMA Fenomenalnega računarja imajo v Zahodni Nemčiji. V eni sekundi je na pamet izračunal, kdaj bo vzhodna Nemčija brez prebivalstva. Vedel je namreč, koliko je tam .prebivalstva in da pribeži vsah ^an 1000 oseb čez mejo. Njegov račun je bil požrešen le v toliko, ker ni upošteval tistih, ki jih Rusi sami odstranijo. Tako se je v računu zmotil nekaj let. DOBER 8UROGAT ^ Rimu je pri neki nesreči odletela glava ml a-ernu študentu. Z veščo operacijo so mu na vrat Prišiti zeljnato glavo in dejali: »Za demonstracija 0 fant še zmeraj dober.« IHTA Upi današnje Italije so splavali po vodi — po Hfnzil Tito je prispel v London! RIMSKE BOLEZNI 20. marec v Trstfu OGORČENJE Dva pijanca sta se spoprijela na cesti. Mimo pride policaj in ju strogo pokara: »Takoj narazen! Kaj mislita, da smo na manifestaciji!« Eden pa se kljub temu še razburi: »Pomislite, tale porca ma-ledetta mi je rekel, da sem zatajil fašizem!« Policaj modro razsodi: »Ampak vseeno ga ni potem treba tako mlatiti. Saj vendar ni — Slovenec!« RAZUMLJIVO »... giorno, signora Balbo! Kje pa imate moža? Kaj on Osnutek za strahotno logičen scenarij v štirih kadrih z manjkajočim epilogom Nastopajo: Crknjeno tele, zavarovalnica z monopolističnim položajem, kmetijsko posestvo in nedolžni grešnik. 1. KADER Crknjeno tele: že eno podjetje peče "“Volj slab kruh! - so rekli. 2e, že — sem se bra- 1 — ampak odslej ne bo tako hudo. Kar potola-te se, saj vas bosta oskr-, "Van s slabim kruhom r — dve podjetji.. YSE ZA KULTURO! sem si v Grižah ra-vedno ogledoval nedo-ajeni zadružni dom, so ^ nekateri vaščani dejali, hLSe lahko z njim kar pod s°m obrišem. V^»šalUka3 Pa? “ SCm 3ih ^~ Zakaj? Zato, ker ga nam , Potpkujemo, saj vanio kulturno udejstvo- Wiln 03tujejo naSc ~ MUZA IZ LJUBLJANE (Piše Stef Bezlaj) EPITAF V cvetu mladosti tu spet jc ugasnila reklama, kratek jc bil njen drget. Žalostna neonska mama. POMLADNA Pomlad je tu. Drevesa zelenijo, iz Afrike že lastovk trop frči. Pomlad je tu, izkušnje nas učijo: saj Narodna se banka spet seli! PANTA REJ .. QUO VADIŠ? Vse sc suče, vrti, Oirokriicijji »IVlude of je relativno spoznanje, Gradis«, v splošnem vrtenju stoji javnost sprašuje: »Gradis, le - stanovanjsko vprašanje! quo vadiš?« ONI IN Ml (Piše Ivan Žebljiček) mariborskih kolegov, vendar tega nismo mislili popolnoma resno. S to potezo smo hoteli — ker smo videli, da so Mariborčani v stiski za glasbo — samo dvigniti ceno (ne ugled, da ne bi kdo napačno razumel) našemu orkestru. In uspeli smo; kar smo hoteli, to so nam tudi dali. Celo avtobus! Kar se tiče avtobusa, je bila pa tudi samo taktična poteza. Ne glede na to, da je izredno velika razdalja med Mariborom in Ljubljano res preutrudljiva za muzikante (saj smo še kljub avtobusu morali delati precejšnje odmore), držimo sedaj v rokah karto, ki ima vsaj tako veljavo kot pri taroku škis! Kajti če bodo morda Imeli kdaj akademski ples v Kočevju ali Novem mestu, bomo rekli, da dolenjske ceste za tako fin in moderen Putnikov avtobus niso primerne in bomo zahtevali helikopter! Tudi govorice, da smo pustili na cedilu barski orkester, ki je pripotoval z nami in ki je po pogodbi moral igrati do petih zjutraj, mi smo jo pa odkurili že ob treh, ne drži. Tem mladeničem, ki so nam kolegi i kot študentje i kot muzikantje, smo hoteli dati samo priložnost, da v nedeljo dopoldne po neprespani noči obiščejo vse prijatelje in znance, ki so si jih pridobili med dvomesečnim gostovanjem v Mariboru poleti preteklega leta. Upamo, da je s to našo Izjavo sedaj ta zadeva razčiščena in da smo s tem vsem obrekljivcem zamašili usta. Z glasbenimi pozdravi! Stanko Saks Tone Truba Tine Trombon Ce si uslužbenec ljubljanske klavnice, se zvečer naješ mesa, ki si ga prejel po nižji ceni ali zastonj (to se imenuje v ilegalnem delovnem pravu deputat) — in ne moreš zaspati. V trebuhu ti kruli, tl pa premišljuješ: kako zaspati? Pa ne gre in ne gre, ker ne moreš sproti prebavljati tolikšne količine mesa. Sele potem, ko se spomniš, da v drugih podjetjih ne prejemajo deputatov, sladko zaspiS. Tedaj pa sanje — hude sanje ...: vidiš rdečeličnega blagajnika, ki ti tišči v roko presežno plačo — 28.000 dinarjev. Iz daljave se pa vali proti tebi protestni val potrošnikov. Kričijo, mahajo s pestmi. O. groza, tl pa imaS išias in ne moreš bežati...! Oh, sreča, zbudil si se! Potrošnikov nikjer, spomnli se pa. da si prejel več, to jc 33.650 dinarjev presežne plače. Drugi večer greš zopet spat. Deputat je bil tokrat premasten. Presežna plača je že splahnela. Kako doseči novo? Jasno, praktično in ekonomsko: zvišati ccne! In zopet sladko zaspiš. Toda. zakaj so vendar sanje na svetu? Sanjaš, da si zvišal ccne mesu in da ga nihče noče kupovati. Klavnica je polna mesa. ki se že kvari, smrdi, črvi se plazijo po policah in se ti smejejo. O, gro*a, blagajnik ti ves obupan Izplača le 80 odstavkov plače. Oh, sreča, zbudil ■ si se: kakšna ekonomska duhovitost jc monopol! Vsi kupujejo vedno dražje meso. Naša klavnina je najvišja v Sloveniji, zakaj ne bi izplačali presežnih plač? In presežne plače dosežejo 6 milijonov dinarjev. Sčasoma se človek navadi na deputat. Nekega dne te želodec uboga In takoj krasno zaspiš. Toda sanje so zopet hude: blagajnik ti izplača le običajno presežno plačo. V sanjah se obrneš dvakrat na levo In na desno — podzavestno, da bi še od nekod nekaj padlo. Oh, sreča, zbudiš se in se zaveš, da bo poleg presežnih plač danes na seji delavskega sveta malica in nato izlet na Bloško polico na račun podjetja. Kakšna razlika med tem uslužbencem in tabo — ljubi mesni potrošnik! Ti pa sladko zaspiš, oh sreča, ker si pojedel, o groza, le grižljaj mesa. Nato sc zbudiš, o groza: meso je še dražje! Ko pa greš v mesno podjetje, o groza, tl zaračunajo meso s kostmi vred kot meso brez kosti. Toda, oh sreča, potolaži te in ti prežene vse morebitne materialne predsodke svetopisemski Izrek: prah si bil (meso in kosti) in v prah se boš povrnil (meso in kosti)! SADNI ŠKODLJIVCI — POZOR! Društvo prijateljev sadnih škodljivcev poziva vse ameriške kaparje in druge njim podobne specialiste, ki se v svojem sedanjem prebivališču čutijo na kakršen koli način ogrožene, naj nemudoma pospravijo svojo ropotijo in se odpravijo v Predoslje na Gorenjsko. V tamkajšnjih sadovnjakih bodo lahko živeli v rajskem miru in dočakali visoko starost, kajti svetovalec za kmetijska vprašanja pri »Totem listu«, Zlajfarjev Tine, je iz zanesljivih virov izvedel, da vaščani v Predosljah vse do leta 1999 ne nameravajo poškropiti svojega sadnega drevja. Pri vašem izredno humanem prizadevanju za dvig slovenskega sadjarstva vam želi Društvo prijateljev sadnih škodljivcev kar največ uspehaI ZGODBA O USTREŽLJIVIH KOLPORTERJIH — Peter, zakaj si pa kupil toliko časopisov? — »Glas Gorenjske« je razpisal velik nagradni natečaj za rešitev dveh križank, pa sem sklenil, da se ga bom tudi jaz udeležil. — So križanke težke? — Tega pa ne vem. — Ne veš? Kako to, saj vendar vidim, da si jih že rešil. — Nisem jih rešil jaz, ampak prodajalec časopisov. Veš, pri nas na Jesenicah so kolporterji tako vljudni in ustrežljivi, da kar sami rešijo vse uganke in križanke v časopisih. In pomisli: niti napitnine ne zahtevajo za ta plemeniti posel KATEGORIZACIJA »Pravkar sem se prijavil za B izpit...« »Vraga, saj vendar že imaš C izpit!« »Saj prav zato moram napraviti še B izpit, potem pa še A ...« »Čudno! Pri vas je pa vse narobe ...« »Zakaj? A kategorija je vendar več kot B!« »Več?! Potem pa pojdi najprej v ljubljanski »Slon«, ki je A kategorija, nato pa še v kranjsko «Evropo«, ki je B kategorija, naroči v obeh praško rižoto in videl boš, da je kategorija B za tri kovače več kot kategorija A!« VOLK JE SIT, KOZA PA CELA — Kako pa kaj uspeva pri vas na Vinskem vrhu Ljudska univerza? — Odlično! Imeli smo že štiri predavanja. — Kudiča?! Kako pa sta to napravili? — Cisto enostavno. Trikrat so prišli na predavanj c zadružniki, pa ni b.lo predavatelja, četrtič le prišel predavatelj — pa ni bilo zadružnikov. M®;; (■ M® Zaljubljeni fakir II Miro ljub: HEROJSKA ODLOČITEV Možje v Stockholmu se zediniti ne znajo, komu za mir nagrado Nobela bi prisodili! Ce gre za mirovanje — nam posluh naj dajo: 81ovenski književniki bi Jo najbolj zaslužili! SODOBNA NAGRADNA UGANKA — SAMO BREZ NAGRADE (Gre le za čast!) Zd&j ti ugankar neugn&ni ug&ni, kaj bčlj je Jun&škoi Napr&viti film al’ kritiko zanj napisdti kolj&ško? PLAČANA POEZIJA Sejm bil Je živ — prodal i on le svoj ponos, da Pegaza bi s tem podkupil. A glej, kako v računu jo je skupil: Ko Pegaza pogledal je — je videl, da je — bos . . * Kvaka. »GLAS DRUGEGA ...« (Filmska orc-na v verzih) Kdo v filmu tem ubil Je komponista, ki operete ni do konca spisal? Kdo s svetik ga Jc nesramno zbrisal? Tu sum pokaže brž na libretista Morda ga Jc ubila primadona? (Mladost, ki lju.*l, ne pozna pardona!) Na živce šla ji je njegova pleša? V umor še miadi glasbenik se vmeša! Poseg ljubimca Vmes je neizbežen. (Saj Amor v slčherno Je zgodbo vprežen) Nastopa še direktor gledališča. (Poroštvo, da bo v zgodbi mnogo vrišča.) Naravno, da Jc komisar še zraven, galanten mož. Iti je celo zabaven. To v grobem so vsi glavni filmski liki. (Mcnd4 dovolj — ker stroški so veliki!) Ko pevka se na odru onesvešča, (neumnica — zakaj pa poje tešča!) ko odpovedana Je premiera, zožuje se morilcu kariera! V finalu, ko dovolj jc že norčije, magnetofonska plošča ga odkrije. To res Je dragoceni instrument! Sledi kot običajno — »hepiesid«! * Vendar se skriva v filmu tem odlika, ki me kot kritika resnično mika: Ta film iz Inozemskega Je trgal Zato naj se ga, prosim, nič ne trga! 8 produkcijo domačo smo domači! Le naj Jo kritik biča In krtači! Pred filmi, ki so polni tuje slave, domači kritiki, sklonimo glave! Čenča: HOMO BIROS KRATIKUS Kariera Je minljiva, včeraj bil si ie gospod •e sprehajal, komandiral, da so liail se povsod. Eh, navzdol ■I dobro stiskal in uradnike krotil — a navzgor? — sl pete lizal, da bi se naprej prerll. Na vseh sejah si opletal, kar si slišal kje drugod, s tujim perjem sl se lišpal — kakor zna pač demagog. Vtikal nos si v vse zadeve, bil si skratka mali bog. hvalil, grajal, da.lal nauke — vedno tulil v svoj rog. Včeraj »glavca«» danes nula! — to je logičen kontrast saj če noro<5 dviga glavo, sonce zliže lažno mast. Kogar čas je že povozil, se zaman bo v javnost drl: »Toti list Jc regresiven, on oii slavo Jo požrl!« Z MARSA IN BLI^E Urana »auiu za enega. — Sem ti pravil, da to ni bil cilj! — Da, dra„_ oom prišel na sestanek. Da pa me boste lahko spoznali, ll bom zavezal rdečo kravato z rumenimi pikami. — Veste kapitan, tako je bilo. ko le je ladja potapljala, je bila tema... — Je kaj narobe, doktor? — Vaša ura! Zaostaja za 13 mi- nntt — Kolega, zbudi se! Zdaj Mm jaz na vrsti! ■pod, ki Je v kinu sedel mano. IM (Neverjetna zgodba iz sedanjih dni) Maksi Zdraha: RAClJN, TRIJE OPOMINI IN ARHI S RAŽA MODERNA RIMSKA VOLKULJA Kot so na svetu ljudje, Ki se trdno držijo svojih principov, tako so tudi podjetja, ki neverjetno vztrajajo na principih. Tako rekoč iz principa. In eden takšnih principov je tudi točnost v poslovanju! Zamislite sl tore) takšno podjetje s principi in vi naročite pri njem — recimo obešalnik za obleke. V bistvu ni obešalnik za oble .e nič neprincipialnega in zato vam v podjetju tud; obljubijo njegovo izdelavo. Mineta mesec in dan — obešalnika od nikoder Plašči se valjajo po stolih In če hočete sesti, jih morate položiti na pisalno mizo Ce pa hočete potem pisati, iih morate zopet obesiti na vrata, kadar pa hočete skozi vrata, jih morate položit, zopet na stol. Skratka, položaj postaja zapleten! Dvignete slušalko telefona »Halo. kako je z našim obešalnikom? Veste, naše obleke « »A tako,« pravijo na oni strani, »takoj ga dobite!« — in zaprejo telefon In res, kmalu pride — račun. »Ho!« smo si dejali, »račun je dober znak! Kmalu bo obešalnik tukaj!« In smo z obnovljeno potrpežljivostjo prelagali plašče s stola na mizo in z mize na vrata Mineta zopet mesec in dan. Račuri Je tu, obešalnika pa ni. In na račun pri najboljši volji ne morete obesiti suknje da o Jankovem -^'obuku sploh ne govorim. Tega je namreč obžrl pes," ki spada" kot model v naš Inventar. Ker pa je umski delavec — Janko namreč, ne pes — potrebuje klobuk za kritje svojih proizvodnih naprav Zato posežete še enkrat po telefonu »A tako — oprostite,« pravijo na oni strani. »Račun gte dobili Dobro, tako1 dobiie obešalnik!« In zaprejo telefon. Resnično, kmalu nato pride — opomin: »Pri pregledu naših knjig Pričakujemo takojšnje plačilo S spoštovanjem . « Hks*, Ker pa tudi na opomin ne kaže obešati sukenj, čeprav nastajajo takrat, če na njih sedite, dodatni stroški zaradi likanja, posežete znova po telefonu: »Halo.« pravite še vedno vljudno, »tako in tako, dobili smo opomin, obešalnika pa ne!« »Tako, tako!« pravijo zopet oni. »Opomin ste torej dobili. Dobro, takoj vam pošljemo obešalnik.« Prihodnji dan, kot po naročilu — pride drugi opomin: »Pri pregledu naših knjig vas opominjamo... v tzogib posledic .. fbrez spoštovanja!) Kako tudi — spoštovanje do takih nerednih plačnikov, ki so samo s stroški opominov zvišali svoj dolg za pol obešalnika! Da. saj res, obešalnik . Minila sta zopet mesec in dan, obešalnika pa namreč *e vedno ni! Račun, dva opomina, eden s spoštovanjem, drugi brez — vse v redu, prosim, toda obešalnik, obešalniki NI hudik, zopet zgrabite za nesrečni telefon. »Dva opomina ste dobili in račun tudi? Potem pa je vendar vse v redu' Zakaj torej ne plačate? — A tako obešalnika še niste dobili Malenkost! Takoj!« Kdo bi sl mislil — ne minejo trije dnevi — evo tretji opomin Ne bom dejal: surov — toda brez vsake trohice spoštovanja prav gotovo. In pa z arbitražo! Bratje — na arbitražo pa celo ne kaže obešati klobuka — to bi mejilo na nespoštljivost, bogami Toda obešalnika še vedno nimamo! Pa kaj bi vam pripovedoval še dalje! Naš odgovorni urednik mi je dejal: »Napiši to zgodbo,« ln pomigal s svinčnikom, s katerim piše honorarje, »to Je zadnje sredstvo, da pridemo do obešalnika. Ce pa še to ne bo pomagalo,« Je Pomembno dejal, »bomo drugič napisali, katero podjetje je to .« Sedaj pa sem resnično radoveden! STVAR BODOČNOSTI Mlad književnik jc prišel k slavnemu francoskemu Piscu Trlstanu Bernardu in ga prosil, naj mn odkrito Pove svoje mnenje o njegovem delu. Ko je Tristan Bernard prečita) tekst, ga je vrnil mladeniču in dejal: — Mladi mož, takšne stvari boste lahko pisali, ko boste že slavni. Prej pa morate napisati še kakšno ®»bro stvari Eden od treh: »Ce bi pa prišel neki Josif iz Moskve tn hotel korigirati naše knjige, ga vrzite ven!« PREVENTIVNE MERE FILOZOFSKE DEFINICIJE Peter Je fliozot. Ne verjamete? Poslušajte? Nekoč se je Peter sprehajal pozno ponoči sam po ulicah. Nenadoma priteče mimo njega moški, zu njim pa miličnik, ki kriči: — Primite razbojnika! Primite razbojnika! Peter pa je mirno šel dalje in pustil razbojnika mimo sebe! Miličnik je ves razjarjen pritekel do njega in mu dejal: — Zakaj ste pustili razbojnika, da vam je pobegnil? Ali veste, da ta človek ubijal? — Ubija? Potem pa Je verjetno mesar? — Ah, kje! Saj ne ubija živali, temveč ljudi! — Potem pa je vojak! — Ne, vendarl Saj ne ubija med vojno, temveč v mirnem času! — Torej je gotovo krvnik! — Pa kako ne razumeš, človek dragi, saj ta ne ubija obsojencev, temveč mirne državljane! — Aha, potem pa Je gotovo zdravnik, kajne? — Kakšen zdravnik neki! Žrtvam, ki sc ne morejo braniti, pobere vse, kar se mu zdi! — Potem pa ni drugače, kot da Je to — banka! BOŽJI I»AIWESI«1Č& V Italiji izišll knjigi »Mussolini diplomatico« Je njen avtor opisal tudi fašistično dejavnost tržaškega škofa Santina Novinar: »Presvetli, zdaj tožite pisca knjige lini diplomatico« zaradi obrekovanja?« Skof Santin »Mussolini je mrtev, nekdo pa ga ven-« dar mora tožiti« ' OZVSŠ&NIN9 CBNAH r V LETOVittlH MESARSKA Dva Zužemberčana sta se srečala na poti v Ljubljano. — Hej, Jaka, kam pa ženeš vola? — V Ljubljano — k mesarju! Kam jo pa tl mahaš? — Tudi v Ljubljano — po tri kile — govedine! So pač čudna človeška pota, če so mesarji v domačem kraju preveč — »aktivni«!! SESTANEK NEKJE NA DOLENJSKEM (Zadeva se v samem Novem mestu ni zgodila!) Začeli so ob 21. uri z referatom. Ob 22. uri je po referatu nastopila groba tišina. Poziv k diskusiji je zadel v prazno. Zavladal je molk na kvadrat. Ob 23. url je bila situacija še nespremenjena. Možu, ki je sestanek vodil in imel referat, je bilo tega zadosti: »Dokler ne bo eno uro diskusije, ne gremo domov!« Ob 24. uri je bilo še vedno tiho. Ob enih ponoči pa je bilo tihim nediskutan-tom dovolj sestanka. Vse roke so švignile navzgor. Pričela Je enourna diskusija. Ob dveh ponoči so šli domov. ' (Zamisel je dobra. Patent je doma nekje na Dolenjskem Pišite ponj! A ne v Novo mesto, tam njegov izumitelj resnično ni doma!) TURISTIČNO DRUŠTVO NA KVADRAT... ... imajo v Novem mestu, kajti Izredno agilnim odbornikom je uspelo dvakrat zaman sklicati občni zbor. Prvič se ga je udeležilo sedem ljudi, drugič pa devet. Predstavnik društva je našemu dopisniku izjavil, da pričakuje na tretjem občnem zboru udeležbo vsaj dveh Novomcščanov — ampak ne zato, da bi se pogovorila o delu društva, marveč zato, da bo občni zbor — sklepčen. USODNI »PAGAT ULTIMO« Pravijo, da so občinski možje v Pišecah zelo zaposleni. Dolgo v noč zasedajo na občini za zastrtimi okni in nihče ne ve, kakšne probleme rešujejo. Oni dan pa sem srečal svojega prijatelja in ga vprašal: — Jože, kam pa tako hitiš? — Veš, važno sejo ima občinski odbor. — Res? — sem se začudil. — O čem pa boste razpravljali? — O tem, ali se bo predsedniku občine končno posrečilo v treh zaporednih igrah napovedati pagat -ultimo ali ne ... INCIDENT Dva češkoslovaška lovca zajadrata v zanoano cono, pa srečata ameriški bombnik. Ko ju ta opazi, sc jima skuša izognili. Tedaj se češki pilot razburi: »Poglej ga! Užgiva po njem! Nesramnež si jo drznil podvomiti v to, da imava čisto miroljubne namene!« »Hvala! Bom kar brez štafetne palice!« ga ne bomo gledali Upokojenec: »Veš kaj, Snirt, samo toliko še počakaj, da me prevedejo!« DVOM — Pravite, da so pred prihodom Slovenov živeli na področju Ljubljane dolga stoletja Longobardi! Tega nikakor ne razumem. — Zakaj pa ne? — I, zato, ker niso pustili nobenih napisov za seboj. Poglejte, Italijani so bili tu samo štiri leta, pa še danes spominjajo nanje razne »trattorie« itd. Za one pa ste rekli, da so prebivali tukaj nekaj stoletij! ABSOLUTNA VEČINA Zbrali so se trije člani Trgovinske zbornice LRS v gostilni, pa se niso mogli zediniti, kaj bi naročili: ali pol litra črnega — ali pol litra belega. Tedaj pa pravi eden izmed njih: »Počakajmo še toliko časa, da pride še eden, potem bomo pa lahko glasovali. Ce se jih bo zopet polovica glasovanja vzdržala, bo Tine glasoval proti, jaz pa za, potem se bomo lahko odločili za tisto, kar bo odločila absolutna večina!« GLASOVANJE Na množičnem sestanku delovnega kolektiva. Predsednik delavskega sveta: »Tovariši, kdo je za predlog, naj dvigne roko!« Roke se dvigajo; skoro polovica! Predsednik: »Tovariši! Precej glasov manjka. Kdo je proti predlogu, naj dvigne roko!« Nobena roka se ne dvigne — in predlog je sprejet... MED PROFESIONALCI Na trgu v Radgoni sta se srečala dva šušmarja: — Pozdravljen, Vinko, kam pa tako hitiš? — Na sestanek Ljudske tehnike. , — Hudiča! Kaj si zdaj tudi ti član te organizacije, o kateri si vedno tako grdo govoril. Kdaj si se pa vpi-sal? — Pred tremi meseci, ko sem zvedel, da radlo-ama-terji radgonske Ljudske tehnike uganjajo prav takšen profesionalizem kot nekateri naši nogometaši. No, in ker jim nisem hotel delati konkurence, sem se jim še jaz pridružil. Saj veš: gliha skup štriha. VAZNA OBJAVA Gostinska zbornica v Murski Soboti obvešča vso javnost, da je v zvezi z njeno nedavno letno skupščino kakršno koli klevetanje in širjenje alarmantnih vesti najstrože prepovedano. Gostinska zbornica nadalje sporoča, da njeni člani na skupščini zato niso razpravljali o cenah vina v murskosoboških gostinskih obratih, ker o tem sploh ni bilo treba razpravljati, kajti cene so žc tako — dovolj Visoke. \efija le za tiste, ki se Čutijo prizadete NADEBUDNA PESTUNJA Pestunja priteče brez sape domov: »Gospa, ne zamerite, ne vem, ali ste me poslali na sprehod s tremi ali štirimi otroki...?« Kakšen bi bil film če bi ga delali tako, kot so zanj pisali kritike: Enemu je debeluh, drugemu kot treska suh, tretjemu je korenjak, onemu spet kakor spak; koga strašno grba moti, temu trebuh je napoti . . . V tem edini so samo, da je film: »Tako — tako’« (V globokem spoštovanju kritikom filma »Jara gospoda« — TOTI LIST) (1 STARČEK Bi ŽIVEL... TEMPORA MUTANTUR ReSUev nagradne uganke MENI, NAMA, NAM 1951 ŠPORTNA STAVA 1953 TOTI LIST prav! Hura! Vse imam — iiargot, liajt hobi vida a frajt! Homs ksegn, frau Kličck, zadnokrat smo ble So vida po dolgem cajti noter v Totem listi! — An Smorn bob i ksegn. — Jo, kaj pa ste tak pi-sik? Kaj nič ne berete cajtungov? — Toti mesne ibahaupt sc sploh ne prtaknem cajtungov . •. — Bos fira mesno den? Kaj ste mondzihtik? — Se san mondzihtig, se, majne tajre frau Muršec, mit inera tepatn frogeraj! Kaj se vete erinat, for zvoa joar, kak so nas cum erštn april v cajtungah aufcigali s totimi fcrfliksnatimi pe-zuhari iz Graca — jcsas-marjandjozefkrajchergotsa-krahimi... zo an gic krigi, če se samo spomnim na tisto... — Aha, se že vem erinat, čisto genan — takrat ko ste Pri čakaji na Gracerc pri Serpaumpaviljoni dobili en morcšnupn no kolte fias, pa še an par ordentli vačn fon dem Frnocl, gol? Jo, jo, i bas šo... — Na zegns, alajnik zavol tega, da me ne bi še eno-krat aufcigali. rajši ibahaupt sploh ne berem cajtungov, majnazol! Haja pini nima *o tepat... — Jesasjesas — denkns jna — filajht homs reht... Samo — kaj pa če nasglih s tem drgoč ne aufcigajo, da nas nič ne aufcigajo, pa da mamo pol samo taki strah, da nas bojo aufcigali, te pa tak na konci cufiajs sami sebe bolj aufcigamp, bo pa da bi nas oni aufcigali ... CAS JE ZLATO Zakaj pa pelje vlak tako počasi? •— Ker pelje sedaj čez star in slab most. — Zakaj pa mostu ne po-Pravljo? — Hura! Vse imam narobe! POROČILO GUMIPETE Mimogrede sem zasledil nekaj zanimivega. Neka mariborska cvetličarka je dobila precej šilingov,- ko je bila gori pri sosedih na obisku. Dali so jih ji tam živeči eks-Mariborčani, ki imajo tu kake svojce pokopane, da bi za prejete denarje uredila grobove. Cvetka je pa obljubo snedla, s šilingi luksuzno poskrbela zase, grobove pa pustila takšne, kot so bili. Zadeva je opravičljiva v toliko, ker omenjena ni več niti lepa niti mlada, pa jo je precej veljalo v tuji valuti, da se je naredila lepšo in zapeljivejšo. gp. DOSTOJEN SPOMENIK Na mariborski postaji imamo razkladalno rampo, ki večkrat spominja na uničevalno taborišče. Sicer ne gre za ljudi, gre pa zato za vrednost, ki jo ljudje ustvarjajo. Ta seveda ni od muh, zlasti odkar so naša podjetja sprejela borbo na življenje in smrt z rentabilnostjo. Dež, voda, blato in podobni rekviziti razkladal-ne rampe na mariborski postaji so pa stari sovražniki rentabilnosti In pri nas tudi delavskega samoupravljanja — zlasti če pomislimo, da bi s težkimi tisočaki, ki so šli doslej našim podjetjem že v nič (v obliki uničenega blaga), lahko postavili rampo iz — marmorja, ki bi bila obenem spomenik birokracije . . . GOSPOSKA HRANA — Prosim en liter bučnega olja. — Boste nakup tudi... 7 — Ne, hvala I Drugega ne rabim. — Olje pa dajemo samo z nakupom. — ? ? ? Oprostite, sem mislil, da je v prosti prodaji ... se pač ne more drugače glasiti kot tako: ljudje hitijo v prodajalne podjetja NA-MA v Ljubljani — in sicer v magazin pri POSTI in v magazin pri TRO-MOSTOVJU. Veliko število reševalcev žal ni napisalo, da prideta v poštev za pravilno rešitev obe prodajalni, zaradi .česar njihovih rešitev nismo mogli upoštevati. Torej — prihodnjič, pozor! Med čez sto pravilnimi rešitvami pa je žreb določil za nagrade naslednje: 3000 dinarjev — Dimitrij Dobovišek, dijak, Ljubljana, Resljeva c. 31; 1000 dinarjev — Branko Vrbinc, Gotna vas 42, pošta Šmihel pri Novem mestu; 1000 dinarjev Peter Jarc, Police 1, pošta Naklo pri Kranju. Zasledujte verno »Toti list« še naprej — presenečenj ne bo zmanjkalo 1 Za dobro prebavo vsako jutro v Rogaško Slatino Nagradna uganka leleCn zgodba ki smo jo razpisali v prejšnji številki, je še vedno uganka! Torej — pomagajte razvozljatl, kje se dobe prvovrstne preproge v največji izbiri! 2reb bo med pravilnimi rešitvami določil tri nagrade: 1. nagrada 5000 din, 2. nagrada 3000 din, 3. nagrada 2000 din. Rešitve pošljite do 22. marca 1953 s kuponom štev. S na naslov: »Toti list«, Maribor, Kopališka ul. 2, poštni predal 52! Napišite svoj točen naslov na vsako rešitev (ne le na kuverto!) Na ena samo dopisnico lahko nalepite 1 kupon št. 3 z rešitvijo 1 odrezek št. 2 To-tega natečaja športnega značaja! ^ T' ne M vlak prehitro #gm rmaeil, da sem Pnpeljfil ^ tjirtom«. I padalom namesto PRISOTNOST DUHA Radijski reporter: »Halo, halo, dragi poslušalci, preden sem skočil iz letalo, sem vam obljubil, da vam bom govoril o svojih vtisih v času padanja s padalom. Toda, oprostite, prenos moram prekiniti. Sele sedaj “Un 0 NAVADI Umetnostni zgodovinarji imajo družaben večer. Med dvema se razvije naslednja diskusija: — Ali si že opazil, da j* Jožetova žena izreden primerek klasične lepote? — Nemogoče! Iz katerega stoletja pa je? 17-dal« Novinarska društvo Slovenil*. Poverienlštvo Matlboi — Ure|a uredniški odbor — Odgovorni urednik Ctrtl Kavčič — Latna naročnina 100 dinarjev, polletna ISO, čatrtlatn* H dlnarlev — Uredništvo In uprava: Maribor. Kopališka 2 — Talelon 28-7« - Cek rač NB «40IT-I«0 — Poštni predal S? — Rokopluov In rltb na vračamo — Tl«k Martborak* tlakam*