207
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Kakor se je uže prej v časnikih ugibalo, zgodilo se je takoj po sklepu državnega zbora: trgovinski minister je imenovan in to dosedanji predsednik Šleske Olivier marquis deBacquehem. Dosedanji vodja ministerstva baron Pussvvald, ki je uže služil 39 let, je ob enem prestopil v pokoj in je odlikovan z velikim križem Franc Jožefovega reda. O novem trgovinskem ministru Bacquehemu se ve toliko, da je spreten uradnik, poseben ljubljenec Taaffejev, čegar zvesti pristaš bo gotovo tudi; za svoj prihodnji poklic pa se mora še le podučiti in vsaj toliko je gotovo, da delj časa ostane še vladanje uradnikov trgovinskega ministerstva.
Širi se govorica, da stari vojni minister Bylandt odstopi in mu postane naslednik sedanji brambovski minister grof Welsersheimb. Vse te govorice devajo se v zvezo z Henci-Janskijevimi dogodbami na Oger-skem. Ako bi bilo to istinito, in verjetno je — tedaj se bo gotovo tudi poveljništvo ogerske vojne izročilo drugemu poveljniku. — Poluradni časniki tem govoricam nasproti samo trdijo, da sedaj še nikakor ni pričakovati takih sprememb.
Primorsko. — V Trstu pripetila sta se zopet dva slučaja kolere: umrla je 351etna vdova potem, ko so jo prepeljali v dotično bolnico, druga 121etna deklica umrla je na svojem domu; enako se poroča o živinozdravni-škem učencu, ki se je s Padove pripeljal v Trst, da je obolel na poti v železniškem vlaku in je bil dospevši v Trst prepeljan v posebno bolnico, dotični železniški voz pa je bil odpet od vlaka in potem ves desinficirau. Tudi na Reki pripetila sta se uže dva slučaja kolere.
Hrvatska. — Ban grof Hedervary ,vrnil se je z Budapešta nazaj v Zagreb, pa, kakor se sodi, ne ravno posebno zadovoljen s svojimi vspehi pri posredovanju v regnikolarni deputaciji. Enako potrti kažejo se drugi uradni krogi in pa vladina stranka deželnega zbora. Ti gospodje obetali so prej, da dosežejo v regnokolarni deputaciji vse, kar zahteva Hrvatska brez boja, sedaj pa je ogerske polovice deputacija predložila protinuncij, v katerem se Ogri sicer ne spuščajo v nadrobnosti, v katerem pa v obče ugovarjajo temu, kar je hrvatska deputacija zahtevala glede državnopravne pogodbe med deželama.
Ogerska. — Državni zbor sklenjen je s posebnim kraljevim razpisom, v katerem je zbor k novemu zasedanju sklican na 18. dan meseca septembra.
Bavarska. — Deželni zbor odobril je v javni seji in v navzočnosti princev kraljevih predlog komisije o vladarstvu kneza Luitpolda. Poročevalec komisije navedel je več uže iz prejšnjih naznanil poznanih dokazov o blaznosti • umrlega kralja in enako o blaznosti in neozdravljivosti njegovega postavnega naslednika, princa Otona.
Po sprejetem tem predlogu v soboto je princ vladar v smislu §. 16 naslova II. tamošnje ustave v ponedeljek prisegel tam zaukazano prisego.
Francoska. — Tudi senat (gosposka zbornica) francoski pritrdil je z malo večino glasov postavi, po kateri se ima pretendentom prepovedati bivanje na fran-cos]"-1i ^eh. Ta izid omogočil se je po tem, da se je. veliko število postavi nasprotnih republikanskih senatorjev zdrža]o glasovanja.
S tem sklepom stojHa je po prepričanji večine izkušenih politikov republika velik korak proti lastnemu k Ouu. Kot re:na pretendenta moreta se smatrati samo grof Pariški in oziroma Viktor Napoleon.
Ne fa ne oni se do sedaj ni utikal v vladine zadeve, nobeden njih ni štor1 najmanjšega koraka, doseči svoj namen — zasesti prestol francoski. Vse, kar se more grofu Pariškemu dosedaj očitati, oziroma v zaslugo šteti, je to, da je pri zadnjih državno-zborskih volitvah združil monarhisHčno-konservativne stranke v skupno postopanje, da je vsled tega prodrlo nepričakovano ve1;ko število pristašev te stranke, katera je zboru do sedaj postopala precej po skupnem programu.
Pa sodelovanja pri volitvah ne sme ovirati nobena, najmanj pa izključno na volitve opirajoča se republikanska vlada.
S postavo izgnanstva pa je republika kraljevim princem nehote utisnila pečat prestola-naslednikov in nasledki te postave pokazali so se takoj prvi dan v brezbrojnih izrazih sočutja in skazovanji kraljeve časti skazane posebno v ob,#1ni meri grofu Pariškemu.
Enak, republiki gotovo malo koristen je jedernat pa zmeren protest v obliki manifesta, katerega je proglas^ grof Pariški.
Ta manifest se glasi:
»Prisojen tla svoje dežele zapustiti, ugovarjam vimenupravice proti činu sile mi storjene. Strastno udan domovir;, katera mi je po nesreči le še dražja postala, živel sem dosedaj tukaj ne da bi bil prestopil postavo.
Da bi me odtrgali domovini, izbrali so si trenutek, ko sem se vrnil, srečen da sem med francosko in prijateljskim narodom sklenil novo zvezo.
Ko me izganjajo, maščujejo se nad menoj zarad 3Va miljonov glasov, kateri so dne 4. oktobra obsodili napake republike in prizadevajo se, ostrašiti one, ki jo (repubMko) dan za dnevom zapuščajo.
V meni preganjajo monarhično načelo izročeno mi po onih, ki so je znali najblagejšim načinom ohraniti. Francosko hočejo ločiti od načelnika one slavepolne rodbine, katera je deželo v teku devetih stoletij vodila pri delu svoje narodne edinosti in ka-
tera je skupno z ljudstvom v sreSi in trpljenji n.igovo velikost in blagostanje ustanovila. — Upajo, da je Francoska pozabila srečno in mirno vladanje mojega prededa kakor tudi bližnje nam dneve ko sta brat m pa stric moj, potem ko sta se borila pod zastava francosko, — lojalno stopila v vrsto njene hrabre vojne<. — Pri teh računih se bodo zmotili*
Po skušnjah izučena Francoska ne bo prezrla ne uzrokov in ne  pouzročnikov onega zla. pod katerim trpi.  Francoska bo  spregledala,  da tukaj  more pomagati sama monarhija,  ona, ki se po svojem načelu g strinja z zgodovinskim poroč^om, po svoji napravi pa. novošegnim časom.
Samo narodna monarhija, katere zastopnik; sem jaz, zamore nemirneže ki so nevarni miru dežele* prisiliti k neomoglosti, ona more zagotoviti poetično¦ in versko prostost, dati veljavo avtoriteti in pa javno i premoženje zopet umestiti. Samo ona more naši de--mokratični družbi dati močno vlado, katera bo vsimi pristopna stala nad strankami in njihovem obstankonn in katera bo za Evropo poroštvo stalnega miru.
Moja dolžnost je, brez prenehanja delati pri tem delu osrečenja, z Božjo pomoči i in po soudeležbi vsih. se zlagajo z menoj v veri nai prihodnost, bom to delo dovrš:i. — Republika se boj i z udarcem, katerega mi da, kaže na me. Zaupanj-2 imam v francosko, v odločenem trenutku bom pri -pravlien.
Eu dne 24. junija
Podpisal: Filip grof Pariški."
Tisti dan, ko je bila izgnanska postava razglašena , noslovilo se je brezštevilno ljudstva vseh vrst od grofa 1 Pariškega v Eu; železniški vlaki tje in nazaj v Pariz 1 bili so prenapolnjeni. Popoludne tistega dne odpeljali se je s Treporta na brodu „Victoria" na Angleško,, kamor je dospel še tisti dan brod zapustivšiv Dovenu Brezštevilno ljudstvo pozdravljalo je princa s klici i živijo kralj! živila domovina, in enako živahno bil y. i pozdravljen na angleški zemlji.
Grofa Pariškega spremljala je njegova soproga, katera se je pa takoj vm;la nazaj v Eu k bolpi hčerk;; Princ ostane nekaj dni v Doveru , da si napravi neka ^ načrta, kako in kaj, pa za sedaj se ne misli nikjer 1 stalno naseliti. ^— Stari Napoleon podal se je v svoje« poletno hišo v Švici, princ Viktor Napoleon pa v Bru-J selj# — Tudi princa Viktora Napoleona spremila je prii odhodu množica pristašev na kolodvor.
208