Posamezna Številka 40 vinarjev. fiev.174 »SLOVENEC« velja H peitl aa m strani Jugoslavije la t ilubljanl: H aalo lata upr tjK 84-— n pol leta „ aa iatrt lata ■ .. „ 21'— aaea mesec „ •• ■ lalaaaaaMtTO oeloletno IM- ■ Sobotna Izdaja: e Baoala lata.....K IV- aa Uosamatro • ■ 20- V LUtUJH v Ceirtei, dne 31. loilla 1819. Lelo XLVH. Enostolpna petltvrata (S9 ran, široka ln 3 mm visoka aH njo prostor) sa enkrat . . . po K 1-20 uradni razglasi . no K 1-8C Pri naročilu nad 10 objat popust. (fa|manjiloglas a9/9mm Ki*— ■ Poslano: Enostolpna petltvrsta K 3-— Uhaja vsak dan Izvzemal po-nedeljek ln dan po praznika, ob 5. url zjutraj. Br Oradalitro je v Kopitarjevi allol »tev. 8/HL opisi sa aa vračajo; aairanklrana pisma se aa ■prejemajo. Urada, telet. itv. 50, upravn. itv. 328. Političen list za slovenski naroi Uprava je t Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 36.511, bosn.-bero. 7583. Prepoved inozemskih Časopisov v Jugoslaviji. Vsled ukaza iz Belgrada so časopisi Nemške Avstrije in Nemčije pri nas prepovedani. Par mesecev pmo že odrezani od vseh vesti in važnih informacij iz sosednih držav. Vsak vpogled v razvoj novih (državnih organizmov, v družabne in gospodarske spremembe teh dežel nam je Onemogočen. Pomembne preureditve na polju zakonodaje in javne uprave, na vso moč važne reforme v šolstvu in gospodarstvu, ki se dovršujejo v srednji Evropi, so naši javnosti neznane in za vsako proučevanje nedostopne. Če pomislimo, da je v naših krajih razumništvu in občinstvu izmed tujih jezikov nemščina vsled naše zgodovine skoro edini znani jezik, pomeni za nas ta prepoved isto, kot bi nas odrezali od Evrope. Vsak misleč človek si lahko predstavlja, kako neugodno in vseskozi kvarno mora to vplivati na naše javno življenje. Danes, ko ustvarjamo v popolnem vrvežu naše gospodarstvo in skoro vse naprave državnega življenja, smo mi Slovenci navezani le nase in so nam vsa izkustva, vse duševne pridobitve naših razvitih sosedov s kratkim ukazom odteg-njene. Ker se je izdala ta prepoved za časa vojaških operacij na Koroškem in Štajerskem in so bili naši boji tedaj nevarni, smo smatrali, da je ukrep morda potreben. Koristi dežele so nam narekovale premagovanje in zadržali smo se mirno. Če je obstojal v tistem času za prepoved morda tehten in premišljen vzrok, je odpadlo danes vse. V Avstriji, v kateri so bile tri četrtine narodov državi sovražne in je 80 odstotkov državljanov državo za-nikavalo in na celi črti izpodkopavalo, so bile najstrožje prepovedi razumljive. Taki argumenti v naši državi ne obstojajo. Vsak nagib lahko pripišemo osrednji vladi, a pameten človek si ne more misliti, da bi se dalo dvomiti nad državnim mišljenjem našega ljudstva, ki je šlo skozi divjaštvo najgrše nemške persekucije za svoje ujedinjenje. Take prepovedi so umestne pri nezanesljivem ali pa zelo nezrelem ljudstvu. Možno je tedaj, da nas smatrajo na gotovih »mestih« za nerazsoden narod, ki ne ve, kaj čita in se da speljati po tujih časnikarjih do protidržavnega mišljenja. Rod, ki je kljuboval najhujši agitaciji in vsemu organiziranemu ter trdovratnemu prepričevanju nemških in ogrskih agentov, je po- LISTEK študijska iutiiinEca v Gorici. Spisal dr, J. Bratina. (Dalje.) Knjig se je takrat kupilo malo, zavod ni rastel in cvetel, deloma ne radi birokratskih komedij v Trstu, deloma radi strokovne nesposobnosti takratnih bibliotekarjev, Vlada v Trstu je zahtevala sicer ponovno in večkrat prav ostro, da naj se biblioteka znanstveno uredi, da naj se napravi tozadeven znanstevn katalog itd. Toda lahko je zahtevati, težje je pa bilo storiti. Razni gospodje, ki so bili kot profesorji potisnjeni začasno na biblioteko, niso seveda o teh stvareh imeli pravega Kjma, ker se teh stvari niso nikdar učili, ko so nekateri pisarili in pisarili naslove raznih knjig v razne liste in zaznamke, toda vse to ni bilo nič. Da bi bila pa vlada takrat poslala enega ali drugega teh gospodov kam na Dunaj ali v Monakavo, da bi bil videl kako se v knjižnicah dela in urejuje, tega se seveda ni storilo. Poslali so rajši še par groženj iz Trsta, ki so bile seveda vedno brezuspešne. Poleg tega je nastala takrat za biblioteko ie druga nevarnost. Ko so gimnazijski ravnatelji, ki so bili v istem poslopju, videli, da je v knjižnici še vse tako nestalno, nejasno, so si začeli počasi prisva- stal čez noč nerazsoden in nezrel. Politično nezrelost naj iščejo »merodajna mesta« kje drugje, izven Slovenije. Stem se poderejo razlogi za prepoved v nič. Slovensko ljudstvo smatra ukaz iz Belgrada za žalitev in ga v svojem ponosu ne more več prenesti. V militaristični Nemčiji so ležali svetovni časopisi celo med vojno na mizah zakotnih kavarn. Svobodna Jugoslavija ne zaupa svojim državljanom in jih ponižuje v politične analfabete. To zadržanje osrednje vlade nam kliče v spomin one sramotne čase, ko smo prihuljeno skrivali »Corriere della Sera« in brali v največjem trepetu »La Serbie« v podstrešju. Pozivamo osrednjo vlado in naše zastopnike, da napravijo tej sramoti konec. I. K.: II zfcorovafiiii S. P. Z. Slovenska dijaška zveza sklicuje za 7., 8. in 9. avgusta veliko raanifestacijsko in nekako jubilejno zborovanje. Najmlajši člani naroda, ki v nebrzdanem stremljenju hočejo navzgor, prirede zase in za druge sestanek, da podpišejo kruto bilanco vojske in postavijo nove, sveže postavke v račun bodočnosti. Nam vsem je živo v spominu predvojskino gibanic našega akade-mičnega dijaštva. Dolgo je že temu, kar sta dr. Krek in dr. Mahnič začela z religijoz-nim pokretom med dijaškim naraščajem-Prvi sad tega pokreta slov, kat. akad.-tehn. društvo »Danica« praznuje letos 25 letnico ustanovitve, prvi naš dijaški list »Zora« je tudi že dosegla toliko let, peri-jodno "društvo »Slov. Dijaška Zveza« pa končuje svoje deseto poslovno leto. Vojska je na en mah zamorila živahno gibanje dijaštva na kulturnem pozorišču. Vse je šlo k vojakom, marsikdo se ni več vrnil. Najboljši med njimi so ostali na različnih bojiščih. — Kaj pa z drugimi, ki so srečno preživeli bojno vihro in se zdravi povrnili na svoje domove? Ali so se resnično vrnili vsi zdravi? Pred vojsko smo našteli 1300 naših dijakov, akademikov, bogoslovcev in srednješolcev — koliko jih je danes? Svet, miselni in stvarni kozmos, se je v petih letih bistveno izpremenil. Nadčloveško trpKenje je posameznike potrlo, jim vzelo zmožnost idealnega poleta; mnogi, le premnogi so se hitro postarali. Dostikrat je '.odi Kristus po bojnih poljanah, dosti- jati nekov vpliv na bibliotekarje in biblio-tečne posle. Biblioteka je bila od ustanovitve 1, 1819 samostojen zavod in podrejena direktno takratni c. kr. namestniji v Trstu. Bibliotekar ni bil niti najmanje odvisen v svojih poslih od gimnazijskega ravnateljstva ali od šol. sveta. Z ozirom na gori omenjeno neplodno dobo in neurejenost knjižnice so pa takritni gimnazijski ravnatelji skušali bibliteko podrediti svoji oblasti in jo združiti z že obstoječo interno gimnazijsko učiteljsko knjižnico. Tozadeven predlog je bil tuii stavljen in takrat je začel nov boj, Zdi se mi, da je bil takrat bibliotekar gori omenjeni prof. Jordan, ki se je z vso energijo postavil za samostojnost knjižnice in proti priklopitvi k tedanji profesorski. Stvar jc bila jako burna. Akti so frčali iz Gorice v Trst in iz Trsta v Gorico. Nazadnje je zmagala vendar bibliotekarska stranka in btbUoteka je ostala javna in samostojna. To dejstvo ni tako brez pomena, kajti goriška knjižnica je bila edina javna državna biblioteka na Primorskem, kajti Trst je imel le mestno biblioteko, ki je poleg tega že od nekdaj bolj iredentistično prikrojena in je toraj zbirala le bolj tozadevna dela, slovenskih pa ne. Vendar s to zadevq knjižnici še ni bilo pomagano na noge. Se vedno je bila brez katalogov, posebno se je pogrešal alfabetični listov-ni katalog, katerega pa kakor se mi vidi ni znal nikdo napraviti. In tako biblioteka Eravzaprav še vedno ni bila za nobeno ra-o in je služila le raznim kustosom in skriotoriem za privatne študije, za javnost krat je obiskoval ranjence po bolnišnicah — marsikdo ga ni videl.., Sestajamo se na velikem sestanku, da uvelimo po večnih načelih svoje misli in svoje delo z a danes in desetletja. Mi hočemo postati vzgojitelji in učitelji naroda na vseh poljih prosvete in gospodarstva. Mi hočemo prožeti jugoslovansko domovino z enim duhom, z eno mislijo — na to se hočemo pripravljati z vsemi svojimi močmi. Stanje naše domovine je vse prej kot rožnato. Kamorkoli se obrnemo, vidimo nesigurnost in tipanje. Povsod do skrajnosti napeta bojevitost in revolucionarno razpoloženje. Strašna socija'na krivica, ki je ravno v teh letih na široko zazevala in odprla prej nepoznane rane, nas sili, da se s tem pečamo. Uprav obupno prosvetno stanje na novo pridobljenih dežel hoče delavcev. Potreba nove države in enovite kulture kliče vse, prav vse na krov. Zato sklicuje S. D. Z. veliko zborovanje v Ljubljano. Delalo se jc že celo leto za to zborovanje, ker smo takoj, ko smo prišli na univerze, videli, da smo drugi in da je svet tudi drugačen. Pripravljali smo dolgo in intenzivno gradivo za sekcije in referate, poskušali smo po svojih najboljših močeh razbrati psihološke smernice in temu nasproti postavili naše načelo, ki v eni besedi objema celi filozofski, kulturni in socijalni kompleks. To je naše notranje dejstvo. Siti smo različnih teoremov, katerih nobeden še ni osrečil sveta. Hočemo ,da prepoji celi svet ena misel in eno čustvo, da vlada ena resnica in en ideal. Temu idealu hočemo slovesno posvetiti svoje moči, iz tega hočemo reducirati svojo kulturno in socijalno osebnost, po tem hočemo urediti svoje delo. Čas je že, da pridemo do harmonije, storimo torej vsi kar nas je, prvi korakk njej. LDU. Ljubljana, 30. julija. Po konvenciji, podpisani dne 28. julija ob 16. uri v Celovcu, se izvrši zavzemanje nove de-markacijske črte tekom 31. julija od 6. ure zjutraj do 17. ure popoldne. V tej konvenciji določena nova demarkacijska črta med Dravo in Karavankami je nastopna: Ma-luška peč (Mallcstiger Kogel), kota 1801, kota 724, most 575 na cesti 575, Malošče (Mallestig), Gornje Loče (Oberlatschach), 1200 m vzhodno Malošč (Mallestig), Polja- pa še vedno ni prišla v poštev. Te neugodne razmere so trajale od leta 1819 do leta 185 8. To dobo označujejo razni boji med gimnazijo in biblioteko in med biblioteko in vlado v Trstu. Za zagori so bila ta leta čisto neplodna. Knjižnica ni bila znanstveno urejena, ampak le kup knjig, in občinstvo ni imelo od nje seveda nobene koristi. Kar se knjig tiče *>o bile po večini še stare stvari iz prajšnje jezuitske in piaristovske knjižnice, novih, modernih, praktičnih knjig se ni kupilo skoro nič, Tako je prišlo leto 1857. Vlada v Trstu je uvidela, da ta stvar ne more iti tako naprej in tako se je odločila za precej energičen korak. Poslala je tozadevno poročilo na Dunaj in ministrstvo je potem storilo imenovanega leta konec tem kla-vernim razmeram na goriški študijski knjižnici in je poslalo tja doli ijubljanske-ga bibliotekarja K a s t e 1 i c a. Kastelic se je mudil 1. 1858 pol leta v Gorici in uredil biblioteko v istem sistemu kot je urejena ljubljanska. Morda sicer ni ta sistem na vrhuncu današnje biblioekarske vede a ima poleg svojih pomanjkljivosti tudi razne prednosti, ki jih drugi sistemi nimajo. Ker to spada bolj v strokoven list, ne bom o tem tukaj dalje razpravljal. Kastelic je vse knjige prvo inventariziral in sicer po tekoči številki od 1 dalje. Takrat se mi zdi je bilo knjig blizo 10.000 zvezkov. V ta katalog smo tudi pozneje vpisovali knjige s tekočo številko, kakor so prihajale iz tiskarn ali od knjigotržcev. Drugi katalog, katerega prej ni mogel spraviti nihče skupaj, je bil pa aliabelični listovni katalog, na, kota 661, Krače (Kratschach), stopi na Dravo pri Dragničah (Dragnitz), Drava do 1 km iztočno mosta Rožek, potem ca. 300 m zapadno ceste Želpreče (Selpritsch) do jezera 500 m jugozapadno od Vrbe, re-servoir vodovoda južno od Vrbe (Velden) (ta je nemška), sredina Vrbskega jezera, Vankart (Glinica, Glanfurt) do izliva v Glino (Glan), (selo Žrelec [Ebental] ostane provizorno do definitivne odločitve v naših rokah), potem Glina do izliva v Krko, Krka do 1 km severno od Reineggerja, potem administrativna meja velikovskega glavarstva, Schildberg južno od Šentpavla (St. Paul), Kasperstein, Waldeggerkogel, gostilnica Hansl, rob planote od Hart in Achalm do železniške postaje Etnovaške (Ettendorf) (ta postaja in železnica odtod v Šentpavl sta nemški), demarkacijska črta se približa reki Labudu pri izlivu Oehl-bacha, gre na sredi reke do kote 350 proti jugu, potem v dolini severno od Klesch, Močnik na Sv. Magdaleno (cerkev jc nemška), kota 995, Huhnerkogel. LDU. Spital ob Dravi, 29. julija. (Dun. KU.) Dne 28. julija ob 4. popoldne so v Celovcu vojaški zastopniki Nemške Avstrije in države SHS podpisali protokol o pogajanjih, ki so se vršila pod predsedstvom interaliirane komisije v Celovcu v svrho določitve demarkacijske črte, katero morajo zavzeti čete države SHS. Po teh dogovorih naj čete SHS dne 31. julija ob 6. zjutraj začno evakuirati po njih zasedeno severno ozemlje z glavnim mestom Celovcem in severnim bregom Vrbskega jezera in naj to dokončajo do 5. popoldne. V proste kraje pridejo nemško-avstrijski orožniki kot varstvena četa. Orlovsko akademijo priredi Vaditeljski zbor 0. Z. v soboto zvečer ob osmi uri v veliki dvorani Ijuds egadoma. IHir z Idrija se isiiža. Pariz, 25. julija 1919. Dne 20. julija t. 1. so dobili Avstrijci zadnji del mirovne pogodbe. Naročilo se jim je, da naj v 10 dneh izročijo svoje pro-tjiipredloge. Tako bi morali Avstrijci že 30. julija končati s svojimi predlogi. Ren-ner pa je že rekel, in dunajsko časopisje ponavlja, da bo Avstrija zahtevala podaljšanje roka. Dobijo še lahko potem 1 teden mislim da okoli 40 predalčkov. Dalje je sestavil jako dober snovni katalog, ki seveda danes ni več odgovarjal resničnemu stanju ved in znanosti. Dandanes imamo znanstvene discipline, o katerih takrat še ni bilo govora in tako smo morali katalog v zadnjih 'etih jako krpati in mašiti. V glavnih obrisih sem se bil lotil 1. 1913 na svojo roko izdelovati nov snovni katalog vsaj za nekatere važnejše snovi, ki jih ima človek kot bibliotekar dandanes vsak dan v rokah, toda vojska me je pri tem prehitela. Potem je Kastelic sestavil takozvani lokalni katalog, ki kaže, katere številke so v tej ali oni omari, v tem ali onem oddelku. Prostore je biblioteka obdržala stare, to je drugo nadstropje stare in pozneiše gimnazijo in sicer levi del, deloma na Ribji trg, deloma v Šolsko ulico. Tam je bila predsoba in obenem čitalnica z lep;mi orehovimi mizami, a s slabo pečjo. V drugi sobi so bili katalogi, pisarna in nekaj priročnih knjig. Največja dvorana, nad dvema šolskima sobama, pa je bil glavni magazin za knjige. Knjige so bile vložene po policah, ki so se razprostirale samo ob vseh štirih stneah, ne pa po sredi sobane, da bi sc ne vdrl pod na spodaj nahajajoče se študente. Kastelic je vse te policc razdelil v posamezne predale od 1 do 28. Pozneje smo dodali šc št. 29 in 30. Te police so segale prav do stropa, tako da je bilo treba rabiti 'lestvice, kar je bilo skrajno neprijetno, posebno če se ie kedai mudilo. povrh. Okoli 7. avgusta bo imela ententa protipredloge v rokah, na katere lahko odgovori v kakih 14 dnevih. Okoli 21. avgusta bodo potem dobili Avtrijci zadnji odgovor entente, na katerega bodo morali odgovoriti samo z »da« ali »ne«. Po odgovoru z »da« se lahko podpiše mir z Avstrijo kdaj koncem avgusta. Ta čas je seveda odmerjen, čc bo stvar šla gladko naprej, kar se še do zdaj ni nikdar zgodilo. Zato so šc spremembe verjetne. Teritorijalne določbe so v obče znane. Italija dobi Brenner, Dreiherrenspitze, Trbiž. Na Koroškem bo plebiscit. Brez plebiscita bo naša Mežiška dolina na Koroškem in Štajerska z znano mejo. Beljak z Ziljsko dolino je nemški brez plebiscita. V Prekmurju gre meja tako, da prideta ponem-Čenj župniji Dobra in Rabski Sv. Martin k Avstriji, Sombotelj (Steinamanger) in K8-szeg ostaneta pri Ogrski. Te v pogodbi ra-značene meje bo na licu mesta določila komisija sedmih članov (1 Amerika, 1 An- Slija, 1 Francija, 1 Italija, 1 Japonska, 1 ugoslavija, 1 Avstrija) 15 dni po tem, ko stopi v veljavo ta mirovna pogodba. Ta komisija odločuje z večino glasov; sklepi so obligatorični za interesirane stranke. Plebiscit na Koroškem bo tako-le: Vodila ga bo komisija 5 članov (1 Amerika, 1 Anglija.. 1 Francija, 1 Italija, 1 Jugoslavija); v odseku B, to je severno od Vrbske-ga jezera pa ima namesto Jugoslavije Avstrija 1 člana v komisiji. Tri mesce po uve-ljavljenju mirovne pogodbe bo plebiscit v odseku A, to je del, ki je v jugoslovanski upravi. Če ta del glasuje skupno z večino glasov za Jugoslavijo, bo v odseku B, ki jc v avstrijski upravi, plebiscit tri tedne potem, ko je uradno znan rezultat plebiscita v odseku A. Če odsek A glasuje za Avstrijo, je plebiscit v odseku B nepotreben, ker bi prišla oba dela k Avstriji. Da bo plebiscit za nas ugoden, skrbi najbolj Renner sam. Izjavil jc, da je mirovni predlog za Avstrijo tak, da ne bo mogla živeti. Avstrija, pravi, nima navadnega dvoboja na življenje ali smrt, ampak amerikanski dvoboj, pri katerem potegnila fino kroglo, to je, da sc mora sama i^mrtiti ali z mirovno pogodbo podpisati svojo smrtno obsodbo, Korošci! ;V Avstriji Vam torej ne bo megoče živeti, v Jugoslaviji pa bodo vri življenjski pogoji. Zaradi tega bodo glasovali v odseku B ne samo Slovenci, ampt k tudi Nemci za Jugoslavijo. Glasovali bodo: 1. tisti, ki so bili 1. januarja 1919 sari 20 let, 2. tisti, ki so 1. januarja 191? imeli bivališče v leh odsekih, 3. tisti, ki so rojeni ali so imeli bivališče v odsekih 1. januarja 1912. Mirovra konferenca se je pečala zadnje dni z jugoslovanskimi mejami, razen tistih, ki so proti Avstriji in Italiji, ter drugimi določbami, ki pridejo v mirovno pogodbo. Danes so prišli Bolgari, katere francosko časopisje ne sprejema prijazno. Časniki pravijo, da dobijo kmalu mirovne predloge. Clemenceau je dobil v državni zbornici veliko večino za svojo vlado. Rekel je, da bodo do spomladi v vseh javnih zasto-pih nove volitve končane. Na Angleškem so vel:ke stavke za nacionalizacijo velikih podjetij, ki imajo deloma političen namen v prilog boljševizmu. Francozi so 21. julija opustili boljševiške stavke, ker &o bile p:eveč nepopularne. BliiisfrisMsi feriza. LDU Belgrad, 29. julija. Današnja •Pravda« javlja o razvoiu ministrske krize nastopno: V teku včerajšnjega dne je vladna kriza stopila v resen Stadij. Na zahtevo nekoliko ministrov se je sestal ministrski svet zaradi podpisovanja nekaterih ministrskih sklepov in ob tej priliki ie došlo do končnega poloma. Držanjc ministrskega predsednika Protiča onemogočuje v zadr.iem času delo posameznih ministrstev. Neprestano čakajo in ne morejo dočakati, da se razpravlja o njihovih nujnih resort.nih predlogih. Razen tega izziva ministrski predsednik nepotrebno nervoznost, kar onemogočuje dobre prijateljske odnošaje med posameznimi ministri. Zaradi tega so člani vlade konstatira-li, da skupno delo ni več mogoče in so sporočili ministrskemu predsedniku, naj izvrši svojo odločitev, ki jo je izrazil pro-šlo soboto v ministrskem svetu. Ona odločba se glasi, da vlada poda demisijo. Njegovo kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednik je o krizi poučen in bi bil moral pr ti tekom včerajšnjega dne v Belgrad. Zanimivo bi bilo kombinirati, na kakšen način bi se dala kriza rešiti. Zaradi te^a je potrebno, pregledati številno stanje posameznih parlamentarnih skupin: Demokrati 1?C, radikale" 67, Jugoslovanski klub (Koroščeva skupina) 33, Narodni klub 31, srciaiisti U, rkr ari;a« je bila objav- ljena brzojavka iz Zagr« ba, v kateri je Wlo rečeno, da je papež potidil dr. Akšam^vt-ča za djakovskegi Škofe. O vsej tej stvari ministrski predsedniji ,'lotič kot zastooaik ministra *a zunanje it vari n« ničesar vedel, čeprav ic zagrebški nadškof dr. Bauer bil o tej stvari poučen že več kakor mesec dni. Trdi se, da je bil Akšamovič predlagan za škofa od zagrebškega Narodnega Veča in da sta U predlog podpisala di. Korošec in dr. Pavelič. Toda najsibo ta stvar kakor hoče, naši odnošaji z Vatikanom niso nikakor moteni in danes stoji vprašanje tako da se ta stvar da popolnoma lahko urediti. Publikacija te vesti v Belgradu je prišla kasneje; najprej so jo objavili v Zagrebu. Zakaj je torej g. Protič vsled tega ustvaril krizo, če je ta vest prišla iz Zagrebal? In zakaj, čeprav so vsi ministri izjavili, da o tem imenovanju ne vedo prav ničesar. Ta pojav je zares čuden in če ne bi poznali razpoloženja v radikalni stranki, ne bi mogli stvari drugače objaviti. Kakor izvemo, nameravajo radikalci, čeprav so slabejša skupina, zahtevati zase sestavo vlade. Govori se, da se hoče Protič razgovarjati v Zagrebu z načelniki Narodnega kluba glede koalicije in da računa na pomoč petih Ribarčevih poslancev. Ta skupina je pa nesposobna, da prevzame vlado, ker nima večine. Pred svojim odhodom v Zagreb je poizkušal Protič stranko izmiriti, toda brez uspeha. On je baje izjavil, da mu je treba ostati na vladi še tri mesce, da dovrši važne državne posle. Včeraj dopoldne so imeli sestanek pri ministru dr. Korošcu ministri Davidovič, Vulkovič in Veljkovič. Minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič je odzotoval predvčerajšnjim dopoldne v samostan Jazak, kjer se je nahajal prestolonaslednik. Minister Pribičevič se je vrnil včeraj dopoldne v Belgrad. V Zagreb! Izkaznice za slavje v Zagrebu se dobe od danes naprej v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Vsakdo naj jo pride tja iskati. Vožnja stane iz Ljubljane do Zagreba in nazaj 26.69 K. Pravico do znižane vožnje ima vsak lastnik predpisane izkaznice. Izkaznica stane 1 K, ki pride v kritje pripravljalnih stroškov. Za obed in prenočišča je preskrbljeno. Iz Ljubljane se odpeljemo dne 2. avgusta ob pol 11. dopoldne. Želimo, da se zjutraj odpelje več udeležencev. Prostori so rezervirani. Zvečer ob 5.75 se odpeljejo ostali, ki so bili dopoldne službeno zadržani. V soboto dopoldne zbirališče pred Jugoslovansko tiskarno ob pol 10. uri, na kolodvor odidemo ob en četrt na 11 dopoldne. Orlovska Zveza pošlje deputacijo v krojih, prosimo tudi vse udeležence Orle, da se nam pridružijo v krojih. Gospe in gospodične gredo v narodnih nošah. Povrnemo se v ponedeljek dopoldne, oni pa, ki imajo v ponedeljek službo sc vrnejo v nedeljo zvečer. Izkaznica velja za 2., 3, in 4, avgusta, ter samo za enkratno vožnjo tja in nazaj ter brez prekinjenja med potjo. Udeležence z dežele prosimo, da sc odpeljejo z dopoldanskim vlakom. Spored slavnosti: V soboto sprejemanje gostov na kolodvoru. V nedeljo zjutraj ob 8. uri zbirališče v prostorih Jugoslovanskega Strokovnega Sa-vesa na Prilasu br. 29. Ob devetih odhod v prvosiolno cerkev k slavnostni sv. maši in po maši blagoslovljenje zastave. Ob 11. uri dopoldne velika, skupščina v Maksimiru. Ob 1. uri skupno kosilo. Ob 2. uri velika ljud?ka veselica v Maksimiru. IHarl&orsMi dogoditi. Kako se je vršil upor. Deset minut pred 9. uro zvečer dne 22. julija so počili v dravski vojašnici 3 streli, kar je bilo anamenje za dragonsko, topničarsko in domobransko vojašnico. Takoj nato so pričeli streljati vsi pobu-njeni vojaki s puškami in strojnicami. Slišalo sc je tudi 8 pokov ročnih granat, Kmalu po 9. uri je oddelek pobunjenih vojakov začel prodirati proti dravskemu mostu, da bi vdrl v mesto na Glavni trg in se polastil magistrata. Stotnija hrvatskega karlovskega polka, ki je bila na patrulji, je to nakano preprečila. Naperili so puške in strojnice proti njim ter preprečili, da niso pobunjeni vojaki prodrli na Glavni trg. Medtem časom, ko so Hrvati preprečili vpad pobunjenega vojaštva preko mostu, jc prikorakala četa mariborskega polka iz domobranske vojašnice Hrvatom za hrbet in jih začela obstreljavati, nato pa so tudi Hrvati dobili pomoč in so s strojnim in puškinim ognjem pregnali stotnijo, mariborskega pešpolka in jo razpršili. Okrog 2. ure ponoči je bilo pobunjeno vojaštvo razpršeno, vendar so se slišali do ranih jutranjih ur posamezni streli v mestu in okolici. Poročila nemških listov, da je bilo mrtvih 60, 100 ali 200 oseb so popol- noma potvorjena. Dognano je, da znaša število mrtvih 6 mož, ranjeni pa so bili 3. Tudi nemško poročilo, da so mrtvece in ranjence metali v Dravo, je neresnično. Ugotovljeno pa je, da so imeli pri pobuni svoje prste vmes kolovodje mariborskih Nemcev in radikalnih socialistov. Obravnava proti drugim voditeljem se je nadaljevala včeraj in danes in sc bo končala najbrže šele jutri. Pričakuje se še več smrtnih obsodb. Vodja vojaške pobune v Mariboru. Boljševiška vojaška organizacija je pred nekaj meseci poslala z Dunaja v Maribor invalida Karla Toplaka, kateremu je manjkala leva roka, V Mariboru je Toplak, ki je doma iz ptujske okolice in je bil pred vojno tudi štajercijanec in nemšku-tar, organiziral vojaštvo v boljševiškem duhu. Na Glavnem trgu je vsak dan zbiral gruče mladih vojakov, jim delil cigarete in jih vodil v zakotne gostilne, kjer so se zbirali boljševiški agitatorji, ter jih tako pridobival za boljševiške ideje. To je prak-ticiral po vseh mariborskih vojašnicah. Kmalu nato, ko je prišel v Maribor, je bil Toplak sprejet v vojaško pisarno kot službujoči jugoslovanski vojak. Polagoma je navdahnil, posebno nezadovoljne vojake, vse z boljšoviškim duhom. Imel je tajne sestanke z mariborskimi socialnimi demokrati, nemškutarji ter Nemci, posebno pa z odpuščenimi železničarji. Obenem se je tudi shajal z odposlanci boljševiške organizacije v Nemški Avstriji in je imel, kar je baje uradno dokazano, zveze tudi z italijanskimi in dunajskimi boljševiki. Tako je došlo do one noči, ko se je pobunilo mariborsko vojaštvo. Nihče, tudi častniki, ni opazil boljševiškega gibanja med mariborskim vojaštvom. Pržaua SHS. Volitve. LDU Belgrad, 30. julija. Istočasno kakor volitve za državni zbor, oziroma ustavotvorno skupščino se bodo vršile meseca marca 1920 tudi občinske volitve v vsem kraljestvu. Trgovinska nadzorništva. LDU Belgrad, 30. jul. Vsled sklepa ministra za trgovino se bodo ustanovile nove trgovinske inšpekcije v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani, ki bodo imele nalogo kontrolirati trgovino in delovanje denarnih zavodov v njihovih teritorijih. Potni Usti. LDU Belgrad, 30. julija. Ministrski svet je sklenil, da se mora v bodoče pri izdajanju potnih listov postopati najstrožje, da se ne bodo dogajali neprijetni dogodki s tem, da se dajejo tudi ljudem, ki so kompromitirani. Ugodna žetev. LDU Belgrad, 30. julija. Po poročilih, ki jih dobiva ministrstvo za poljedelstvo vsak mesec, je stanje žetve prav dobro. Zlasti dobra jc pšenica in ječmen v Južni Srbiji. Sadja jc bolj malo. Abiturientski tečaji. LDU Belgrad, 30. julija. Ministrstvo za trgovino je sklenilo, da sc na trgovskih akademijah ustanovijo abiturientski tečaji. Zdravstveni svet. LDU Belgrad, 30. julija. Ministrstvo za, narodno zdravje je izdelalo novo uredbo o ustrojitvi zdravstvenega sveta za naše kraljestvo. Po tej uredbi bo sestavljen zdravstveni svet iz 25 rednih, 9 izrednih članov in 11 namestnikov. Rednih članov mora biti: iz Srbije 7, iz Hrvatske 5, iz Slovenije 4, iz Vojvodine 3, iz Bosne in Hercegovine 3, iz Dalmacijo 2, iz Črnegore eden. Namestnikov mora biti: za Srbijo 3, za Hrvatsko 2, za Slovenijo 2, za drugo dežele po eden. T-—— EKlirouni posvet. Mirovni posvet. LDU Lyon, 29. julija. (Brezžično). Vrhovni svet zaveznikov se je sestal k seji v torek popoldne. Na dnevnem redu so bile predvsem nekatere določbe mirovne pogodbe z Bolgarijo, o katerih sc razprava še nadaljuje. O tem predmetu piše »Temps«. Kolikor se je poročalo dosedaj o določitvi bolgarskih mej, ne dela vtisa, da ima kon-čnoveljaven značaj. Kar se tiče vprašanja Dobrudže, se zdi, da prevladuje naziranje, naj se Rumunija in Bolgarija jsogodita neposredno. — Mednarodna komisija, ki je bila ustanovljena v svrho revizije pogodb z leta 1839. (med Holandsko in Belgijo), in v kateri sta zastopani belgijska ter nizozemska vlada, se je sestala prvič v torek ob 10. uri dopoldne. Za predsednika je bil izvoljen zastopnik Francije Carochc, za podpredsednika pa zastopnik Velike Britanije Charles Tufton. Nato je belgijski delegat Segere podal obširno poročilo o vseh zgodovm$kih Dodatkih, ki se nanašaio na te pogodbe, V prihodnji seji bo Segere dokončal svoj ekspoze in predložil pregledno poročilo o vseh vprašanjih, ki dosedaj še niso pojasnjena. — Medzavezniška komisija za baltiška vprašanja je zborovala v torek dopoldne. Kaj je storiti z ozirom na položaj v Kurlandiji in Livoniji, ki je nastal vsled upornosti in izzivanja generala von der Goltza, o tem bo odločil vrhovni svet aliirancev sam. Razna poročila. Svobodna trgovina na Jadranskem morju. LDU Belgrad, 30. julija. Vsled odločitve mirovne konferenco bo trgovina na Jadranskem morju popolnoma svobodna. Organizacija trgovine na Jadranskem morju se bo poverila Ame-rikancem, ki bodo vodili tudi nadzorstvo. Zaradi tega bodo postavljeni v vseh trgovinskih mestih na Jadranu ameriški uradniki v svrho reguliranja trgovskih zvez na Jadranu. Zveza med Italijo in Francija LDU Lyon, 29. julija. (DunKU — Brezžično.) O pogovoru, ki ga je imel italijanski ministrski predsednik Nitti s poročevalcem »Matina«, se poroča dodatno: Nitti je razpravljajoč o odnošajih med Italijo in Francijo dejal med drugim: Nemčija nj prenehala živeti, marveč bo kmalu zopet nastopila svojo pot navzgor. Preverjen sem, da si bo ta država hitreje opomogla, kakor si moremo predstavljati. Italija in Francija ne smeta več sanjariti v opojnem zmagoslavju, zakaj življenje je zmerom borba, zlasti pa še življenje narodov. Italija si ne želi nobene vojne več; svetovna vojna ji je zadala dosti ran, katere mora izlečiti. Ako bi po nesreči izbruhnil nov spor med narodi, tedaj bomo pa znali drugače stati na braniku. V primeru novega spopada med Francijo in Nemčijo bi mogla Italija v najkrajšem času priskočiti na pomoč. S Francijo hočemo hoditi skupno pot. Med nami in Francozi ni prav nobene sporne točke in tudi interesi obeh narodov si nc nasprotujejo nikjer. Mi smo kakor dva čla^ na iste družine, ki sta se po ljutem sponi razšla in se odvadila skupnega življenja« Ohraniti moramo medsebojne stike in skrbeti za koristno uporabo svojih delovnih sil; v ta namen je potrebno, da sklenemo primerne pogodbe. Ogromno ozemlje francoskih kolonij je morebiti preobširno, da bi ga mogla zadostno izkoriščati Francija s svojimi lastnimi močmi. Naši delavci bodo našli v teh pokrajinah, ako se bodo odstranile vse zapreke, veliko torišče udejstvo-vanja, kar bo v korist obeh držav. Bela Kun se izgovarja LDU Belgrad, 30. julija. »Agence Ha^ vas« poroča z dne 26. t. m. iz Pariza: Bela Kun je brzojavil Clemenceauju, da je bil prisiljen proti volji entente iznova začeti sovražnosti vsled ofenzivnega zadržanja Ru-munov. Izgon anarhistov in boljševikov iz Amerike* LDU Belgrad, 30. julija. Iz Pariza jx>-roča 26. t. m. agencija »Presse associee« po brzojavki iz NewJorka: Ameriška vlada je sklenila, da se izženejo vsi anarhisti, boljševiki in drugi agenti, ki niso v Ameriki rojeni. Za politično razčiščenje sc bodo porabile čete, ki se vrnejo iz Evrope. Politična novice. 4- Iz Ježice. Shod za ustanovitev Kmetske zveze bo v nedeljo, 3. avgusta t. 1. ob 7. uri dopoldne v prostorih društvenega doma na Ježici. Vabijo se vsi somišljeniki, da sc v polnem številu udeleže shoda. Vsi na plan, ker le v slogi je moč! -j- Organizacija SLS v Mariboru, V sredo 30. t. m. zvečer je bila v Mariboru v dvorani Jugoslovanske Strokovne zveze ustanovljena organizacija SLS za mesto Maribor in bližnje industrijske kraje. Dasiravno je bilo povabljenih samo nekaj zaupnikov, je vendar glas, da se organizirajo pristaši SLS v Mariboru, zbral toliko somišljenikov, da je bila dvorana skoro premajhna. Posebno številno so bili žastopani delavci, železničarji, obrtniki in uradniki. O političnem položaju je poročal narodni poslancc dr. Hohnjec, o položaju na mirovni konferenci v Parizu pa dr. Kovačič. O strokovni organizaciji je govoril predsednik zborovanja dr. Leskovar in več drugih. Izvolil sc je širši odbor mariborske mestni skupine SLS, v katerem so zastopani vsi stanovi. -f Nadškof dr. Baner In imenovanje djakovskega škofa. »Narodna Politika« priobčuje nastopno izjavo, ki jo je zagrebški nadškof dr. Bauer poslal brzojavno belgrajski vladi: G. minister predsednik! Na uradno objavo z dne 2(i julija o imenovanju škofa AkšA-moviča mi je dolžnost izjaviti nastopno: Pismo apostolske nunciature, datirano 10. junija t. L. sem prejel ravno 26. iuniia. v tem pismu mi ni bila dtt- na naloga niti pooblastilo, da o imenovanju obvestim kralj, vlado ter so nisem smatral poklicanega, da to uči-nim, ker jo tako obveščanje diplomatski akt, ki ne spada v mojo uradovanje. Nisem nadalje vedel, ali je to imeno-vanjo sledilo po obvestilu kralj, vlade ali ne. Ko sem pa doznal po povratku Akšamoviča z Dunaja, da apostolska nuncijatura ni o imenovanju obvestila kralj, vlado, sem se smatral dolžnega, da jaz to storim. Prosim g. ministrski predsednik, da ta dejstva blagohotno sprejmete na znanje. — Nadškof Bauer. -H Bivši črnogorski ministrski predsednik Plamenac vodja v3tašev. »Journal des Džbats« poroča iz Ženeve: V krogih spremstva črnogorskega kralja Nikite, ki biva sedaj v Ženevi, se smatra potovanje ministrskega predsednika Jovana Plame-naca v Italijo kot zadnji poizkus, da zboljša položaj svojega vladarja. V istih krogih se zatrjuje, da se je posrečilo vladi bivšega črnogorskega kralja Nikite, katerega z vsemi sredstvi podpira Italija, spraviti v Sv. Ivan Meduanski tolpe, katere so organizirali v Italiji. Namen teh tolp je pripraviti vpad iz Albanije v bivšo Črnogoro. Jovan Plamenac, ki je že napravil podoben poizkus, ki pa ni uspel, bo odpotoval iz Italije v Sv. Ivan Meduanski, da sam stopi na čelo teh tolp in vpade na črnogorsko ozemlje s strani, ki je zasedena od Italijanov. Dnevne novice. — Cen), naročnike opozarjamo, da torkove številke ne dobe več vsi oni, ki se dotlej ne bodo odzvali naši prošnji, naj obnove naročnino za naprej. iVsak naj torej nemudoma odpošlje potrebno vsoto, da ne bo neljubih presenečenj. Pošiljatve po poštni položnici prejmemo šele po preteku petih ali šestih dni. — Slovenska dijaška zveza. V nedeljo dne 3. avgusta bo v Celju občni zbor štajerske podružnice S. D. Z. Zberemo se fred 8. uro zjutraj pred farno cerkvijo, jer bo ob 8. uri sv. maša. Po maši občni zbor v hotelu »Beli vol« z običajnim sporedom. — Katoliško-narodni dijaki! Edino krepka dijaška organizacija nam je poroštvo za zmago naših načel. Posebno v današnjih razmerah je potrebno, da nas druži edinost in enakost stremljenja in teženja na vseh poljih. Navdušenje za katoliške vzore naj prešinja naša mlada dijaška srca! Zatorej vsi na občni zbor, da zopet strnemo svoje vrste in si določimo nove pravce za bodoče delo! i— Novi srednješolski učni načrt. Zaradi važnosti predmeta naj bi se seje odbora Društva slov. prciesorjev v petek 1. avg. ob 3. pop. na I drž. gimn. udeležilo čim več članov ctušiva, čeprav niso odborniki. — Srbski maturanti to pridno kupo-ivali v Ljubljani razne slovenske knjige. Najbolj pa so povpraševali po kakšnem slovensko-hrvatsko-srbskem rečniku. In zopet nimamo — ničesar! »Slovenska Matica« jc menda sklenila, da ga založi in izda. Čujemo, da ga piše g. vseuč. profesor dr. Ilešič. Ali bi se delo ne dalo na kak način pospešiti? — Zdi se nam, da je to nujna zadeva, za katero bi se moralo zanimati tudi prosvetno poverjeništvo ozir. ministrstvo. — Promocija. Modroslovec g. Jožef Žon-far iz Kranja, sin vpokojenega stražmojstra in čebelarja g. Primoža Žontarja je dne 10. julija postal doktor filozofije na dunajski univerzi. — Za učiteljice. Na dekliškem mestnem Zavodu »Vesna« v Mariboru in sicer na oddelku »Kuhinjska in gospodinjska šola« se razpisujejo sledeča učna mesta: za dve učiteljici kuhanja, za dve učiteljici za belo šivanje, za dve učiteljici za obleke. Kolekovane prošnje, opremljene s spričevali in dokazili o sedanjem službovanju, domovinskim listom in z zdravniškim spričevalom ter z navedbo mezdnih zahtevkov je vposlati najkasneje do 10. avgusta t. 1. na naslov: kuratorij mestnega dekliškega zavoda »Vesna v Mariboru (mestni magistrat). Prednost imajo učiteljice, ki so zmožne srbo-hrvaščine, italijanščine ali francoščine oziroma ki bi tudi glasovir poduče-vale. — Nove draginjske doklade za učitelje ljudskih in meščanskih šol. Po naredbe ministrskega sveta z dne 28. junija 1919 se odmerijo in nakažejo, kakor hitro dospejo poročila šolskih vodstev oziroma vpoko-jencev in učiteljskih vdov o stanju družine Eosameznih učiteljev, Draginjske doklade i Se po podatkih o rodbinskem stanju, ki jih ima sedaj na razpolago deželno knjigovodstvo, ne moglo odobriti, ker so draginjske doklade po omenjeni naredbi ministrskega sveta določene po drugačni podlagi, nego je uveljavljena po naredbi poverjeništva za ulf in bogočastje in za finance z dne 13, decembra 1918, štev. 225 Ur. lista. Zato bo višji šolski svet pozval šolska vodstva in vpokojence ter vdove učiteljev, da nemudoma predlože poročila s potrebnimi podatki. Šolska vodstva in učitelji se opozarjajo na poziv, ki izide v prihodnjih dnev v slovenskih dnevnikih. — Dr. Sltabcrne, 1. r. — Visokošolci v Brnn smo osnovali »Jugoslovansko akademsko men- zo«. Da bi nam bilo v jeseni mogoče dovesti živež iz domovine, se obračamo na jugoslovansko javnost, da nas podpira. Denarno prispevke prejema iz naklonjenosti uprava »Slovenca« in jih objavlja v mesečnih izkazih. Kdor želi nabiralne pole ali kaka pojasnila, naj sc obrne na tehn. Frančeka Premelča v Zupelevcih pri Brežicah. — Odbor. — Za pogorelce v Zagradcu nam je izročil veleč. gosp. dr. Ivan Janežič, bogoslovni profesor v Ljubljani, znesek 20 kron. — Imenovanja v poštni službi. S 1. avgustom t. 1. bo imenovanih 98 poštnih aspi-rantov in aspirantinj poštnim oficijantom oziroma oficijantinjam. 31. julija dobe še staro plačo, začetkom avgusta sc jim pa nakaže nova plača, kakor tudi nove draginjske doklade za mesec julij in avgust. — Z Bleda nam pišejo: Vaš zadnji dopis z Bleda je žigosal marsikak nedostatek, ki se je pojavil letos. Ni pa omenil narodnega škandala, da pusti blejski župan deseti mesec po preobratu viseti na Bledu še vedno dvojezične krajevne table in sicer z nemščino na prvem mestu, knkor se vsakdo lahko prepriča, kdor hodi skozi Mlino. Razsvetljave vzlic vpeljani elektriki sploh ni, tako da morajo kopališki gostje in domačini tavati v popolni temi. Tako zanemarjanje kopaliških koristi od strani županstva je vse graje vredno. Narodna zavednost na Bledu tudi pri gostilnah in hotelih ni bogve kaka. Nad hotelom Toplice se blesti še vedno v velikanskih črkah »Hotel Luisenbad«. Tudi gospod Burja ima ob jezeru svojo »Restauration«. Potem se pa še zgražamo nad hrvatskimi p. T. gosti, če govore med sabo blaženo nemščino, ki se je sami kar ne moremo otresti. — Šolske sestre v Repnjah na Gorenjskem otvorijo 15. oktobra t. 1. zopet gospodinjsko šolo. Tečaj bo trajal do 15. aprila. Gojenke, ki žele obiskovati zimski tečaj, naj se priglase do 1. oktobra. — Ljubljanski katoliško misleči dijaki prirede v soboto ob 8, uri zvečer v »Našem domu« v Tržiču burki enodejanki »V ječi«, »Rdeči nosovi« in burko dvodejanko »Anarhist«. V nedeljo zvečer ob 8. pa narodno igro s petjem »Dimež«. Vabi se vljudno Tržičane k obilni udeležbi. —. Na Dolih pri Litiji se bo zopet vršil običajni Ožbaltov sejm dno 5. avgusta za živino in blago. — Samoumor. Dunajski listi poročajo: Ministerialnega svetnika v državnem uradu za poljedelstvo in gozdarstvo dr. Maksa Schescharga so danes dopoldne našli v postelji obešenega z robefem. Rojen je bil v Trebnjem na Kranjskem leta 1870. Po prevratu je bil nervozno razburjen, ker bi se moral preseliti na Kranjsko. ilubSIa^ska jraovice. lj Srbski in hrvatski udeleženci socialnega kurza na Homcu pridejo iz Zagreba v petek 1, avgusta popoldne ob treh v Ljubljano na južni kolodvor, kjer jih pozdravijo deputacije naših organizacij. Isti popoldan ob šestih odidejo z gorenjskega kolodvora na Homec. — Svoje somišljenike vabimo, da se številno udeleže pozdrava na južnem kolodvoru. lj Vseučiliška komisija ima svojo XVII. redno sejo dne 31. t. m. ob 17. uri v deželnem dvorcu. lj Na Ljudskem odru uprizori Vaditeljski zbor Orlovske Zveze v soboto 2. avgusta svojo akademijo. Ta se deli v tri dele: telovadba, telovadni in rajalni plesi in živi marmornati kipi. Opozarjamo na to akademijo našo inteligenco, da si jo ogleda, ter pride v stik z našimi Orli. Pa tudi širši masi ljudstva ne bode žal, ker je spored raznovrsten in dovolj zanimiv. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Prosi se točne udeležbe. Otrokom vstop, radi reda, absolutno ni dovoljen, Vse točke spremlja salonski orkester. lj Prosvetno društvo za kolodvorski okra) ima sejo danes zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih. lj Na Homec poleti prihodnjo nedeljo 3. avgusta z jutranjim vlakom ob tri četrt na 8. uro križevniška moška Marijina kongregacija. Vabijo se vsi njeni člani, pa tudi njih prijatelji, da se istega številno udeleže. Tudi njih rodbinski člani so dobrodošli. lj Akademija srednješolcev ima v soboto ob 5. uri v auli sestanek. Vsi! Važna stvar. — Načelnik. lj Pevska zveza »Ljubljana« opozarja vse člane in članice, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, ki se vrši danes točno ob 20. uri. lj Abstinenčni sestanek se vrši dne 1. avgusta od 17. do 18. ure popoldne. Prosi se zanesljive udeležbe. lj Drnštvo inženjerjev v LJubljani ima v petek 1. avgusta družinski večer v verandi hotela »Union«. S Člani so vabljene tudi njih cenjene soproge k polnoštevilni udeležbi. Sestanek ob 20. uri. Posebnih vabil se no bo dostavljalo. Tedenski sestanek ta četrtek odpade* lj Vpokojenke tobačne tovarne imajo v petek, dne 1. avgusta ob 3. uri popoldne shod v Ljudskem domu, II. nadstropje, mala dvorana. Poročilo odbora, koliko smo dosegli. Vpokojenci udeležite se tega shoda. Odbor. lj Zveza trgovskih nastavljencev naznanja, da se vrši članski sestanek v četrtek, dno 31. julija 1919 ob pol 20. uri v Ljudskem domu, II. nadstr. Z ozirom na to, da se v zadnjem času mod tovariši kakor tudi po časopisju raznašajo razne neistinite vesti o delovanju društva ter o glavnem odboru, pričakuje odbor, da se vsi člani Zveze sestanka zanesljivo udeleže. Glasom pravil imajo članski sestanki namen, da se na njih razpravlja o društvenih zadevah, in odbor pričakuje, da se sigurno udeleže sestanka tudi oni neza-dovoljneži, ki imajo pogum pisati anonimna pisma in priobčevati nepodpisane članke, v katerih kritizirajo delovanje Zveze ter naj na sestanek pridejo s pametnimi predlogi. — »Zveza« trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju. lj Člani krojaške zadruge sa okolico Ljubljane se pozivajo, da pridejo po cenik, kateri se je sestavil na sestanku gospodov mojstrov! Opozarjajo s cenj. g. tovariši, da si preskrbijo v svojo lastno korist cenik, ki se dobi vsaki dan v Zadružni pisarni: Gosposka ulica št. 5, — Načelstvo. lj Zanimiva poskusna vožnja na železnici. Danes popoldne ob 15. uri 3D minut bo imelo železniško ravnateljstvo na orogi Ljubljana—Brezovica poskusno vožnjo z vclevažnim slovenskim izumom proti trčenju vlakov. Kot nevaren del proge bo veljal del proge od progovnega znamenja na Viču, katero bo stalo na »stoj!«, pa do Brezovice, Strojevodja bo skušal uiti s strojem mimo progovnega znamenja proti Brezovici, toda stroj bo začel v trenutku preteče nevarnosti sam zavirati in dajati dolgo vrsto kratkih žvižgov v znamenje, da se mora vlak takoj ustaviti. Poskuse se lahko opazuje zunaj zapornic prelaza državne ceste na Viču. lj Slovenski Rdeči križ. Jutri v petek 1. avgusta 1919 se vrši odbora »Slov. Rdečega križa« izredna seja ob 16. uri (i. uri popoldne) v posvetovalnici mestnega magistrata. MINISTRSKA KRIZA TRAJA DALJE. (Izvirno poročilo »Slovencu..) Belgrad, 30. julija. Ministrska kriza traja dalje. Zato se je vrnil snoči prestolonaslednik Aleksander, ki je prišel iz samostana Jazka v Krušno, kjer se je mudil pri Valerijanu Pribičeviču, bratu notranjega ministra Svetozarja Pribičeviča. Belgrad, 30. julija. Člani bivše maža-ronske koalicije zelo intenzivno in z jasnim namenom širijo vest, da bo prestolonaslednik poveril sestavo kabineta Sveto-zarju Pribičeviču. Skrivnostno namigavajo na dejstvo, da je ravno v tem času bil prestolonaslednik v posetib pri Pribičevi-čevem bratu, Valerijanu Pribičeviču v Krušni gori. Dvorni krogi pa odločno zani-kujejo vsak politični značaj tega poseta, ker se ni znalo za krizo ter jc bil po-set že v naprej dogovorjen in določen. — Srbijanski člani demokratske zajednice odločno obsojajo to nereelno eksploatacijo prestolonaslednikovega poseta ter izjavljajo, da v njihovih vrstah poverjenje sestave novega kabineta Pribičeviču ni našlo nobenih simpatij. OSTAVKA KABINETA PREDLOŽENA REGENTU. — DR. KOROŠEC PRI REGENTU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.} Belgrad, 30. julija. Sinoči se je prestolonaslednik Aleksander vrnil v Belgrad. Danes dopoldne mu je bila predložena pismena ostavka celokupnega kabineta, ki jo je podal man, predsednik Stojan Protič, Popoldne je sprejel prestolonaslednik v Topčideru min. podpredsednika dr. Korošca ter konferiral dalj časa z njim. Nato je danes popoldne sprejel prestolonaslednik v avdijenci ministra Svetozara Pribičeviča in dr. Ninčiča. POSVETOVANJA MINISTROV. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 30. julija. Včeraj so konferi-rali pri min. podpredsedniku dr. Korošcu ministri Pribičevič, Davidovič in dr. Velj-kovič. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 30. julija. Danes ob 11. uri dopoldne je bila ministrska seja, kateri je predsedoval dr. Korošec. Navzoči so bili vsi ministri razen min. predsednika Pro-tiča, ki se mudi v Zagrebu. NOVO MINISTRSTVO? (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 30. julija. V parlamentarnih krogih se širi danes vest o nastopni liati novega kabineta: Predsedstvo ministrskega sveta: Nikola Pašič (ra-dikalec) ter dr. Korošec (Jug. klub), min. za zunanje stvari dr. A. Trumbič (Narodni klub), minister za notranjo stvari dr. Marko Trifkovič (dosedanji minister za pravosodje, radikalni disi-dent), finančni minister Stojan Protič (dosedanji ministrski predsednik, ra-dikalec), naučni minister dr. Ljuba Davidovič (demokrat), minister za konštituanto Svetozar Pribičovič (dosedanji minister za notranje stvari, demokrat), minister za agrarno reformo dr. Draš-kovič (samostaloc demokratske zajednice), minister za poljedelstvo dr. Veli-zar Jankovič (radikalec), minister za verstvo dr. Laginja (Narodni klub), minister za socialno politiko Jos. Gostinčar (Jugoslov. klub), minister za javna dela Kapetanovič (radikalec), minister za pravosodje dr. Žarko Mila-dinovič (radikalec iz Vojvodine), minister za narodno zdravje dr. Kukrič (demokrat iz Bosne), minister za železnice dr. Albert Kramer (dosedanji minister za konštituanto, demokrat), minister za pošto in brzojav dr. Riba-rac. (demokratska zajednica), minister za trgovino in industrijo dr. Veljkovič (dosedanji minister, demokrat), minister za šume in rude dr. Mehmed Spa-ho (neodvisen mohamedanec), vojni minister general Hadrič (dosedanji minister, radikalec). Pristavljamo, da so to zgolj kombinacije parlamentarnih krogov. NARODNI KLUB V BELGRADU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 30. julija. Člani Narodnega kluba so danes telefonično pozvani v Belgrad. MINISTRSKI PREDSEDNIK STOJAN PROTIČ V ZAGREBU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 30. julija. »Agramer Tagblatt« piše v uvodniku o prihodu ministrskega predsednika Stojana Proiica v Zagreb in pravi, da obstoje tri verzije: 1. da je došel zaradi mariborskih in varaždinskih dogodkov, 2. zaradi Akšamovičevega imenovanja, 3. zaradi ministrske krize kot šef radikalne siranke, da poišče zvez proti demokratom. List pravi, da bi bilo obžalovati, ako je došel iz političnih razlogov, in trdi, da ni mogoče rešitve krize v radikalnem smislu. Protič išče večine z Narodnim klubom, disidenti raznih strank ter eventuelno s katoliško ljudsko stranko. Nadalje piše list, da se sodi, da sc ta večina proti že homogeni demokratski zajednici ne bo mogla vzdržati, niti vladati. »Agramer Tagblatt« obžaluje, če je Protič došel vsled strankarskih razlogov, a bi se veselil, ako bi poset pomenjal, da so se minister in vlada pričeli zanimali za Hrvate. Nadalje prav, da se ministri za Hrvate niso dovolj interesirali in očita, ministru za trgovino, da se za Zagreb ne interesira, vojnemu ministru, da se o mariborskih in varaždinskih dogodkih ni poučil na licu mesta, nadalje, da ni niti en minister došel, da bi poselil Dalmacijo, Primorje in da se pouči o interesih Bosne in Hercegovine. List pravi, da je edina rešitev krize koncentracija kabineta, keu koalicija dveh ali treh skupin nc more prevzeti odgovornosti za podpis mirovne pogodbe. JUGOSLOVANSK A BANK "i (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 30. julija. V Belgradu se mudita podpredsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav in praški poslanik Ivan Hribar v svrho ustanovitve Jugoslovanske banke. Ta Jugoslovanska banka bi bila institucija demokratske stranke ter bi vživala velike državne privilegije« VESTK^p* ORLOVSKE ZVEZE Orlovska akademija v Ljudskem do-< mu v Ljubliani. Pri tej prireditvi se bodo proizvajali tudi »živi marmornati kipi«, ki so pred vojsko želi obilo zanimanja pri naših odsekih. V tretjem delu akademije se razvriti 10 različnih kipov iz telovadnega in športnega življenia. Oni odseki, ki se še zanimajo za ta nastop, naj si ogledajo v soboto 2. avgusta zvečer ob 8. uri to akademijo. Bratskim odsekom obsavskega okrožja. Glasom razposlane okrožnice se vrši v, nedeljo, dne 3. avgusta 1919, ob 1 uri popoldne v Društvenem domu v Trbovljah okrožna seja. — Prva seia je bila sklicana že 20. julija t. 1., ker pa ni bilo zastopstvo odsekov zadostno, ista ni bila sklepčna. K po okrožnici javljenemu dnevnemu redu dodajamo šc točko: določitev okrožnega načelnika in oodnačelnika, Odseki Trbovlje, Zagorje, Radeče, Šmartno, Prcžganje in Vače se poživljajo, da golovo pošljejo svoje zastopnike. Bratje! Pogumno na delo! Na zdar! Okrožno predsedstvo. * Kamnik. V nedeljo 3. avgusta ob 10. uri dopoldne se vrši v Kamniškem domu občni zbor Orlov in Orlic. Ta občni zbor je velevažen, da se iznova dvigne orlovski prapor v Kamniku ter združi pod seboj vse katoliško misleče fante in dekleta. Svetovna vojna jc kakor drugod tudi pri nas razrahljala orlovsko organizacijo, sedaj pa je prišel čas. da se ta organizacija iznova oživi in utrdi. Zato veljaj za vse katoliško misleče fante in dekleta to geslo: V nedeljo vsi na občni zbor Orlov in Orlic, da pokažemo, da živimo in imamo voljo živeti ter nas ni strah. »Orel« Zagorje ob Savi je imel svoj redni občni zbor v nedeljo 20. julija 1919 ter obenem slovesno zaobljubo članov. Zjutraj smo imeli skupno sv. obhajilo, katerega so se udeležili vsi člani, po večini v krojih. Popoldne se je vršil občni zbor, katerega je vodil podpredsednik hr Fonte [van. O delu Orla nam je govoril br. kaplan Kos Lovro, ki je bil izvol;en tudi predsednikom odseka, za načelnika brat Vojteh Mecilašck. Za častne člane pa g. duh. svetnik Roth, brata kaplana Kokel in Hrastelj, Po občnem zboru se je vršila slovesna zaobljuba Članov. Jasno in pogumno so fantje prisegli zvestobo orlovskemu praporu. Bratje! Težak jc vaš boj, a tem častnejša bo zmaga. VesteSk S. K. S. Zn * Kat. slov. izobraževalno društvo v Vel. Laščah uprizori v nedeljo 3. avgusta ob pol 15. uri »Veriga«, ljudska zgodba po F. S. Finžgar. Prosveta. pr Upanje, »Krščanski nauk za prvence« se stavi že dalj časa. Tiskar-niško delo se bo kolikormožno pospešilo ter jc upati, da bo nova knjiga na razpolago, preden se začne novo šolsko leto. To liko, da ne bo nepotrebnega popraševanja. Iz odbora »Kateh. društva.« Gospodarske novice. g Terjatve napram ogrski državi. Z ozirom na notico, objavljene v tukajšnjih dnevnikih opozarja delegacija ministrstva financ, da je vprašanje ogrskega premoženja nemažarskih državljanov mednarodnega značaja in da ga torej sedanja sovjetska vlada ne more sama zase rešiti. Proti ono-stranski odredbi mažarske sovjetske vlade glede prijave tega premoženja do nadalje 31. julija 1919 se torej vloži protest v varstvo pravic in interesov jugoslovanskih državljanov in se bode obenem zahtevalo podaljšanje priglaševalnega roka. Vzlic temu naj občinstvo kakor hitro mogoče prijavi tukajšnji delegaciji ministrstva financ vse svoje terjatve napram ogrski državi in sicer ogrske vrednostne papirje, kateri se nahajajo o obrambi nemško avstrijskih ali drugih denarnih zavodov, vrednostni pa- pirji ogrskih ali nemažarskih emisij, ki. se nahajajo na Ogrskem ozemlju, dalje denarne in blagovne terjatve, konečno, terjatve izhajajoče iz nepremičnin, premičnin, tovarn, podjetij, blagovnih zalog itd., na-hajajočih se v ogrski državi. — Delegat: Dr. Šavnik 1. r. Aprovizaeija. a Amerikansko blago za otroke do 3. leta se bode delilo v aprovizačnem skladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti po sledečem redu.- Na zelene izkaznice za t troke do 3. leta: št. 1 do 600 dne 1. avg. od 8. do 11. ure, šv. 600 do 1200 dne 1. avgusta od 2. do 5. ure, štev, 1200 do 1800 dne 2. avg, od 8. do 11, ure, od 1800 naprej dne 2. avg. od 2. do 5. ure. Za vsakega otroka se plača 1 krono za režijske otroške in se dobi; 60 dkg kakava — 75 ikg sladkorja — 65 dkg moke in 5 pušic S-onderr, mleka. Nadaijni spored se obja« vi v listih. ZloZljivi sloil Ln nekai miz~°-p-oda- gka ulica 31. rebotnjak, lioiodvor-4472 Dietni ctrnf Smitb-Pron> er z latinico r!jQ lH JliUj, in cirilico se cono proda. Srebotnjak, Kolodvorska ulfca 31. UroFo rarne vel'kosti in kakovosti liblvi se kupijo. Naslov pove: I. Jugoslovanski anončm in Jniorraačn zavod Beseliak & Rožanc. Ljubljana Frančevo nabr. 5. 4471 2 spalni SO f! brez perila) s polno opromo se prodata. Naslov pove uprava ,.Slovenca" pod št. 4475. rncnnrlio 80 sprejmejo na dobro me-UUuJUliju ščansko hrano. Naslov pove uprava lista pod št. 4479. KMlriim najbolj fino belo moko po HUlilUl jako nizki ceni na vre^e. F. Karba Jesenice, Vila Franja, Gorenjsko. 4*81 Svarilo preil Haagom!,.*™?6^ kompl. konjskih oprem. Obvestilo proti nasradi v Ljubljani, Poljanska cesta 57._4483 7afnJ/'a so jo mlada psica ..Florica". uDIuniO befa. s črnimi lisami. — Znamka št. 607. Nagrada se da v Ljubljani, Poljans.-ia cesta 55. 4484 Cna7fl3 r7onc!/a ki bt snažila stop-jiiMfilli! /iKiloafl, njišče, se išče. Zato dobi stanovanje. Naslov povo uprava .,Slovenca" pod št. 4404. Sprejme ^{J^j jj^gj; « oskrbo v se hiši. Sprejme se tudi fjpl/lp za dela na vrtu. Plača pošteno UPllIG po dogovoru. Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar Sv. Križ pri Ljubi.ani, p. Moste. F.VJD7P malino se kupujejo v vseh mro-JVB/iG illUilUC žinuh. Ponudbe na: Destilacija esenc in izdelovanje sokov, Potnik Srečko, Ljubljana, Slomšek, ul. 27. IfflrtllTS oziroma vzamem v najem dobro hUJIIU idočo trgovino z mešanim blagom, naraje kje na deželi. Ponudbe pod li. H. SO na upravo lista. VHo hnfpO V jako prometnem kraju slUlI HulBi imam trgovino z mešanim blagom. Bodočnost sijajna; v to svrho kompanjona z nekoliko tisoč kron, čeprav ni trgovsko naobražen. Sprejmem isto večjo vsoto posojila, ki bi se izvrstno obrestovalo ter kmalu vrnilo. Preprodajam vsakovrstno blago. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Ugodne prilika 4493«. ™ v v m M. Leveo nasl. F. Lcrch v Radovljici javlja tem potom, da sprejema zopot vsa v to stroko spadajoča dela, ter sc slavnemu občinstvu priporoča. Kavarniški pikolo se spre me. Pismene ponudbe na »KAVARNO SLON«. VOZ se proda. — Več so poizve pri I. OUTELA, v Dobu pri Domžalah. Pouk na glasovir (začetnikom). Hodim na dom. — Naslov pove upravništvo Slovenca pod štev. 4492. teko j "dobra ftUUU Poljanska cesta 57 Poizve so v Ljubljani, 4483 Lepo 012& SODO 8meu°gospsoadmuskdo 15. avgusta. Pojasnila se dobe na Kar-lovskl cesti št 1. *48S Trgovski pomočnik SS LSi išče službe. Naslov pove uprava Sloveuca pod št. 4480. Delavsko m\m samostojna ženska, izujena v tej stroki vešča slov., hrvats.. in nemškega in nekaj tudi madž. jezika. Sla bi eventuelno tudi kot . pomoč gospodarci" ker razume vse gospodinjske posle. Odgovor: Glavna pošta Maribor pod Šifro ..Bodočnost"- 4*89 Mil se ie pes ^r^SS pikami na ušesih. Pošteni najditelj naj ga pripelje proti nagradi K 2C0'— vZve-zdarsko ul. 4. najrajši kje na Gorenjskem. 1 — 2 meblirani sobi s kuhinjo, svetli, zračni, med zelenjem, pozimi dobi o kurljivi. Najamem tudi celo opremljeno hišico. Takojšnje ponudbo pod „ZATIŠJE BLIZU ZE-LEZNICE" na upravo Slovenca. LMi se proda. Kje, pove upravništvo Slovenca pod št 4435. Brezove metle b—a———i —■ ii.II kupim vsako množino. — IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA. Martin Zuran sobni slikar Ljubljana, Mestni trg št. 12 se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne. Išče se slovenska Vil ki je zmožna tudi hrvaščine, za Grand ho'.el de 1'Europe, Celje. Eočijanapolkrita Službo »ia, drugo primerno službo išče narednik, 45 let star, samec, popolnoma zdrav, zmožen slovenščine, hrvaščine, italijanščine in nemščine v besedi in pisavi. Naslov pove uprava lista .Slovenec" pod štev. 4488._ tjnnnnijai je večja množina ostankov UDUiUuUj kakor tudi celih kosov vseli vrst belega in domačega platna za rjuhe in srajce, samo prvovrstno blago po zelo znižani ceni na drobno in debelo. Hloizij Eemic, Marija Nazarje nad Mozirjem. 4465 Bencin- lllUrjl ton Kremžar. poljedelsko strojno kljufavništvo, St. Vid nad Ljubljano. Prodajam VSlO. IfiSlS oboje dobro ohranjeno se proda. Več povo vratar »Hotela Slon«. cele vagone in tudi na m3 oddaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani. sveža Potrti neizmerne žalosti, naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oz. oče, gospod IVAN FATUR zasebnik dno 30. julija 1919 previden s sv. zakramenti, po dolgi, zelo mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal Pogreb blagega pokojnika bo v petek dne L avgusta ob 2.uri popoldne iz hiše žalosti Kapiteljska ulica {j št. 11. na pokopališče k svetemu Križu. Josipina Fatur, soproga. Polonica Fatur, učiteljica, bči. Jajca i^tlpl v Vsaki množini in prosi za ponudbo E^spojmifl trgovina ED. SUPPAflZ v Pristavi, štajersko. s Spccerijsko" kolonijalno in prekomorsko blago kupite najceneje in najhitreje od znane veletrgovina Schollera ! Isidor Zagreb, Vlaška nI 21 Telefon 106. UstanovlJ. 1883. Zahtevajte cenik! lična mreža pocinjona, raznih debelosti se ceno proda 4443 (6) Srebotnjak, Kolodvorska ulica št. 31. Sprejmemo tako) uradnika lesni trgovini veščega slovenskega, laškega in nemškega jezika v govoru in korespondenci. Hiidoveriiik & Komp., Radovljica. z večletno prakso v Ivan Kacin ^LZTl je odprl svojo delavnico na Radec-kena cesti št. 1 (vogal sv. Petra ceste) kjer izdeluje vsakovrstne harmoniie, prenovliuje stare, uglašuje in popravlja tudi klavirje, harmonike, violine. Vse po primernih cenah. Izdelane harmonije imam vedno v zalogi. Naročajte »Slovenca"! i, Kupi se: 1 lokomobila 15—25 HP - 1 Werth- eimerca salmijak sol in cvet do 20 kg magnezija — Glaubor sol po 10 kg Bukovo oglje na vagone. Proda se: 2 pisalna stroja — zobotrebci boljši in cenejši — novi angl. Footbal čevlji. Ponudbo sprejema: Kupčijska posredovalnica »Merkator« Ljubljana, Jurčičev trg 3. Poslovne ure za stranke: 10—12, 3—5. rabljene, v vseb velikostih se oddajo. VpraSanja z navedbo porabe na Eltbogen, Dunai XX. JUgaratr. 89. Prodajalnica »PEKO«- čevljev v Ljubljani N JI B B E G U 20, ostane vsled dopusta nastavljencev od do 13. avgusta — zaprta. Žensko zdravilišče državne topUcc Dobma pri Celjll (pre)c Neuhana bel CUI1. Stelermark) — vrelec izredno bogat na radiju tn ogljikovi kislini. Mn| — oktober. IX! — I Moko, pšenico, koruzo I ječmen, oves, otrobi i. dr. dež. pridelke In proizvode ■ U pridelke in proizvode Samo na debelo! nudi Samo na debelo! Ivan Dumič, Zagreb, Zrinjevac 15. TeL 22—69. 4053 Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS za baterije, žarnice,elektrotehniko tm-Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk. -ma Janko Pogačar, u»biiana. Skladišča, pisarne in razstavni lokal Mestni trg 25. za eksport kupuje mm: trgovska, špedicijska in komisijska del. družba, Ljubljana, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne pismene ponudbe. ji: Izvozne predmete vsake stroke posebno kemikalije, materija ino blago, bakreni vitriol, parafin, ceresin, rudn, vosek, kolofonijo, ameriško in francosko blago, kromkali, v celih vagonih z izvoznimi in uvoznimi dovoljenji. Ceresin okrogel, stearin v ploščah vsako množino. ..ORIENT", beiitns iiislrijsla in M a. i Dunaj L, Rotenturmstrasse 27. .ara-garaTn tli IHM Sposoben nakupovalec lesa vešč slovenskega in nemškega jezika, dobro vpeljan v lesni stroki se tako) sprejme. — Ponudbe na: Martini, botel Meran. Maribor. KxxmKxmxxomxxmmxx X K X K K X X X X X X X Potrebujete??? Razpošiljam vse vrste pis. potrebščine kakor pisarniški, kon-ceptnl, svileni, ogleni, pisemski, Indigo, krep, pivnik, cigaretni in vse druge vrste papirje. peresa, svinčnike, noteze, vse vrste zvezke, bloke, radirke, gumi, črnilo, kuverte, trg. knjige, kom. knjige, kop. knjige, kop. preše, žepna peresa, stročnice, trake za vse pisalne stroje, kompeudije, milimetrski in pergamentnl papir, Tinterol, strojni papir, potrebščine za pis. stroj »Bllgnon", 1 plašč za italijansko kolo, nogavice za dame razpošilja na debelo in drobno, trg. in in uradi popust. . Preskrbujem vse vrste blago, postrežba točna ln solidna. Se priporoča tvrdka Jos. Omersa, trg. agentura in kom. trg. Ljubljana, Dunajska cesta 6/1. 8 S X X X X m ixxxxxxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxx