ŽE TRETJA IZDAJA DIDAKTIČNO OBLIKOVANE SLOVENSKE SLOVNICE
France Žagar: Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Založba Obzorja, Maribor 1987. 330 str.
Žagarjeva Slovenska slovnica in jezikovna vadnica je zdaj izšla že v tretji izdaji. Ker to ni uradna šolska knjiga, je presenetljivo, da je tolikšno povpraševanje po njej, da izide vsako leto. Zdi se, da ima ravno pravi obseg, da po njej segajo osnovnošolski in srednješolski učenci ter številni ljubitelji slovenščine, da ni niti predebela kot Toporišičeva univerzitetna slovnica in niti pretanka kot kakšen srednješolski snopič z izbranimi poglavji iz slovnične snovi.
V knjigi je prav toliko teorije kot vaj, tako lahko bralec po predelavi vsake učne lekcije preveri, ali slovnična pravila zna uporabljati ali ne. Naslovi raznih velikosti in številne tabele delajo knjigo lepo pregledno. Tu in tam se oko spočije na Kosovi ilustraciji. Te ilustracije niso le okras, ampak so ve- ] činoma funkcionalno vključene v knjigo: prispevajo tako k razumevanju slovnice kot tudi k pregled- ' nosti. Kazalo je zelo nadrobno, škoda pa je vendar, da knjiga nima tudi stvarnega kazala. '
Poglavja o zgodovini slovenskega jezika, jezikovnih zvrsteh, besediloslovju in besedotvorju so moč- ; no zgoščena, omejena na najnujnejše informacije. V poglavju o glasoslovju je veliko teorije in vaj za 1 utrjevanje zborne izreke, naglaševanja, povezovanja glasov in besed ter za premagovanje poglavit- i nih pravopisnih težav. Škoda, da ni vsaj še kratke informacije o tonemskem naglašavanju. |
Skladnja je nekoliko nepričakovano postavljena pred oblikoslovje, menda zato, ker so besedne vrste ; definirane predvsem z njihovimi skladenjskimi vlogami. Povedi (enostavčne, večstavčne, razdruže- \ ne) so dobro povezane z nadsegmentnim glasoslovjem (kadenco, antikadenco in vzklično intonacijo), i Med tradicionalno analizo stavčnih členov in zložene povedi je umeščeno poglavje o upovedovanju ; {hotenjska, možnostna, gotovostna modifikacija, zanikanje, skladenjski naklon, besedni red). Na ta i način je t. i. modalnost tako vsestransko obdelana kot zlepa ne v kakšnem našem učbeniku. Pri stavč- i ni analizi je poleg spraševanja po stavčnih členih še veliko pretvorbnih vaj. Končuje se pa skladnja ; s koristnim poglavjem o postavljanju ločil.
Skoraj polovica knjige je posvečena oblikoslovju. Klasifikacija besednih vrst je naslonjena na skladnjo, pregibnost in pomen. Glavne polnopomenske besedne vrste spremljajo zaimenske besedne vrste, ki opravljajo iste skladenjske vloge (Andrej - on, velik - tak, doma - tu). Iz tradicionalnega prislova pa sta kot posebni besedni vrsti izločena povedkovnik in členek fv,šeč; že, še). Zlasti pri sklanjatvah ; je opazen diferencialni pristop (koraki - lasje, korakov - las, korakom - lasem, korake - lase, pri korakih - pri laseh, s koraki - z lasmi). Posebno pri obravnavi glagola je izvedeno strogo razlikovanje oblik in pomenov (formemov in funkcij). Ista oblika izraža različne pomene (Nesem očetu malico. Včeraj ne- : sem očetu malico, pa padem in jo stresem. Čez pol ure nesem očetu malico.). Prav tako isti pomen lahko j izrazimo z različnimi oblikami (Sleci si plašč. Ali bi si slekel plašč?). Pri pretvorbah pa se pazi, ali je ] ohranjena pomenska ekvivalenca ali ne (Nakladajo ladjo. - Ladja se naklada. Ladja je naložena.). '
Pohvaliti je treba Žagarjevo slovnico tudi zato, ker so v njej spet poleg slovenskih slovničnih termi- ¦ nov tudi latinski; to olajšuje povezovanje med domačim in tujim jezikoslovjem. V tretji izdaji je na- : rejenih nekaj tiskovnih popravkov: izboljšanih je nekaj ilustracij, v podčrtovanju je speljano strogo , razlikovanje načinovnih in okoliščinskih prislovij ( /////\\\\\ ), manjši popravek je pri vrstnih ločil- \ nih števnikih. Morda bi bilo treba knjigo kje še razširiti: izčrpneje obdelati pisavo skupaj ali narazen, \ dodati informacijo o ujemanju med večdelnim osebkom in povedkom in še kaj. i
Čeprav se Toporišičeva moderna slovenska slovnica že dolgo uveljavlja, napetosti med tradicionalno i in moderno slovnico še trajajo. Mnogi slovenski ljudje se na strukturalno in pretvorbno slovnico težko navajajo. Žagar je vztrajen in zanesljiv popularizator nove slovnice. Napisal je že več osnovnošolskih jezikovnih vadnic. Slovenska slovnica in jezikovna vadnica pa je njegovo najboljše delo. Kot dolgoleten učitelj praktik in kot didaktik slovenskega jezika ima veliko smisla za posredovanje med
47
intuitivno in znanstveno slovnico. Mnogi učitelji raznih stopenj in strok, starši, mladi ljudje težko do-umevajo slovnične novosti. Ti lahko v Žagarjevi knjigi dobijo dobro informacijo o tradicionalni slovnici in najpomembnejših slovničnih novostih, poleg tega pa lahko najdejo veliko vaj, da se naučijo, kako se slovnična teorija uporablja v praksi.
Marjan Cedilnik Osnovna šola Alojza Kebeta v Ljubljani
481