d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ruj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
oddajamo že
45 let
Danes priloga
Varna starost
m itêutoitpoMU&MO'
Po mestni občini Ptuj • Svetniki z daljinskimi upravljalniki v rokah O Stran 3
Po naših občinah
Hajdina • Konec aprila hajdinska vrvica, ptujska pa ne O Stran 8
Po naših občinah Kidričevo • Grad Šterntaljevrokah občine
O Stran 40
Ptuj, petek, 25. aprila 2008
letnik LXI • št. 33 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
StajersM TEB
Ptuj • Živahno na jurjevem sejmu
Slabo vreme ni pokvarilo kupčij
Včasih so bili sejmi pomembna oblika preživetja srednjeveških trgovcev, izdelovalcev domače in druge obrti ter suhe robe, zato so trajali tudi po več dni skupaj - dokler je kupčija cvetela in privabljali množico prodajalcev, kupcev in radovednežev od blizu in daleč. Danes je precej drugače, saj trajajo le en dan, pa tudi ponudba prodajalcev se je zelo spremenila in prilagodila potrebam sodobnega sveta, saj v glavnem prevladujejo preprodajalci cenenega kiča in krame. Ptuj je eno redkih slovenskih mest, ki mu je uspelo ohraniti še tri mestne sejme, na katerih se tradicija spretno prepleta s sedanjostjo. In tako se spomladi bolj iz radovednosti kot zaradi potrebe srečujemo na jurjevem, poleti na ožbolto-vem in jeseni na katarininem sejmu. Letošnji Jurijev sejem je sicer namakal dež, a kupčije so kljub vsemu cvetele, saj je »roba šla kot za med«, o čemer pričajo tudi nasmejani in vedri obrazi udeležencev na posnetku.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • G. Golobic, predsednik Zares J Videm • Hmeljska zgodba brez konca
»Koalicija se je izneverila obljubam!«
Stranka Zares, ustanovljena oktobra lani, se je, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, v pičlega pol leta uvrstila med najbolj priljubljene.
Starši spet zaskrbljeni
Hmeljski nasadi v Vidmu so ena tistih spornih zadev, ki vsako leto znova, takoj ko se začno dela na plantažah, sprožijo novo jezo, razočaranje in skrbi občanov. Tokrat bijejo Videmčani plat zvona zaradi dveh stvari.
O tem, kakšno politiko ponujajo, ali bodo na dr-žavnozborskih volitvah nastopili skupaj z LDS in
MS9M0IU MA
24. maja 2008
Spoštovani naročniki,
zahvaljujemo se vam za množičen odziv na naše vabilo na Vlak zvestobe. Imena izžrebanih potnikov letošnjega vlaka bomo objavili v torkovi številki Štajerskega tednika.
kaj je pomanjkljivost sedanje koalicije, smo govorili z Gregorjem Golobičem, predsednikom Zares, ob nedavnem obisku v Ptuju.
»Slovenska politika in stranke so v preteklih 18 letih, ko so doživele svoj razvoj, svoje odraščanje, veliko energije posvečale druga drugi in vprašanjem političnega uspeha, medtem ko so razmislek o vrednotah, s katerimi so konec 90. let začele svojo pot, potisnile vedno bolj v ozadje. Pomembno je legitimirati pravico, da se o vrednotah v politiki govori. Da ni politika samo vprašanje, kdo bo s kom v koaliciji, kdo bo dobil več ali manj glasov, ampak da se bo govorilo tudi o vrednotah.«
O Stran 6
Prva so dobesedno po-kakane sprehajalne poti ob Dravinji in hmeljnem nasadu (za pokopališčem) v samem centru občine. Nanje nas je opozorila ena od občank, ki se od dneva, ko so se v videmske hmeljne nasade spet zapodili najeti Romuni, s svojo družino, predvsem pa z majhnim otrokom, ne upa več na sprehod po sicer dokaj obljudenih poteh: »Res ne razumem niti teh ljudi, da puščajo svoje iztrebke prav na sprehajalni poti. Po drugi strani pa mislim, da bi podjetje, ki najame toliko delavcev, lahko postavilo za čas dela v nasadih kakšen diks in spornih človeških iztrebkov gotovo ne bi bilo kar na poti.«
Precej več skrbi kot jeze pa je zaznati iz druge pritožbe mladih mamic, ki imajo svoje otroke v videmskem vrtcu. Takole so povedale: »Starši smo resnično zaskrbljeni!
Lani je bilo obljubljeno in tudi zapisano v Štajerskem tedniku, da se bo del hmeljišča ob samem vrtcu opustil. Letos pa starši z ogorčenjem opazujemo, da se ni nič spremenilo! Ravno v teh dneh so delavci ponovno napeli vrvi
za vzpenjanje hmelja in ni videti, da bi bilo kaj opuščeno, oziroma je ostala nenapeljana ena sama vrsta tik ob vrtcu v širini treh metrov, kar pa je za zdravstveno varnost otrok absolutno premalo.«
O Stran 7
Foto: ME
Ptuj • Opozorila ob dnevu Zemlje
Zemlja ni smetisce
Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, je tudi letos na Novem trgu potekalo bogato dogajanje v sklopu že tradicionalne prireditve Zemlja ni smetiSce, Zemlja je naS dom, ki že nekaj let poteka v organizaciji podjetij Altius in Čisto mesto, ki je ob tej priložnosti občanom delilo kompost -10 vreč pa so podarili tudi vsaki Soli.
Foto: Črtomir Goznik
Zeleni Slovenije so tudi ob letošnjem dnevu Zemlje tradicionalno delili humus, skupaj so ga razdelili dva kubična metra.
Med letošnje udeležence so se pomešali tudi člani Leo klubov, ki bodo konec tedna sodelovali na Nacionalni konvenciji na Ptuju; okoljevarstvo pa je pomemben del njihove dejavnosti. Stojnice so postavili tudi Zeleni Slovenije, ki so ob dnevu Zemlje pozvali vse svete občin v Sloveniji k sprejemu sklepa o nasprotovanju gojenja gensko spremenjenih organizmov na območju posamezne občine.
V Sloveniji se vsako leto odloži okrog 700 tisoč ton odpad-
kov, za potrebe predelovalne industrije letno uvozimo 1,5 milijona ton odpadkov, iz odpadkov pa izdelujemo tudi energijo. Da se količine odpadkov vse bolj povečujejo, je opozorilo tudi dogajanje na Novem trgu ob dnevu Zemlje. Šole in vrtec so se predstavili z okoljsko problematiko na stojnicah in delavnicah, pripravili pa so tudi plesne, dramske in lutkovne predstave, ki so jih pripravili v okviru svojih celoletnih okoljevarstvenih projektov. Poudarek letošnjega
dogajanja je bil na recikliranju embalaže. S kupovanjem izdelkov v okolju prijazni embalaži, ki jo je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, lahko kot posamezniki in kot družba veliko prispevamo k zmanjševanju količin odpadkov, so opozarjali mladi.
»Zeleni Slovenije se zavzemamo za ohranitev in zavarovanje slovenskega kmetijstva brez
I pomenilo nekaj negotovega, nepredvidljivega, strah zbujajočega. Tudi zdaj. Na Balkanu so se začenjali tektonski evropski (in svetovni) politični premiki. Zaradi Balkana so nastajale in potekale mnoge vojne. Na Balkanu so se pojavljale (in se ponavljajo) nekatere hude napake. Včasih se zdi, da v tem ozračju še posebej primanjkuje volje za pozitivna razmišljanja in za graditev novega zaupanja. Kot da bi bilo preveč negativne energije. Zadnji tedni in zadnji dogodki še posebej potrjujejo črnoglede misli.
Kar nekaj znamenj kaže, da so tudi tisti, ki so se znašli na robu
gensko spremenjenih organizmov in za zagotovitev pravice potrošnikov do varne in zdrave hrane. Zato se obračamo na vse svete v slovenskih občinah s pobudo in predlogom, da tudi v vaši občini ustanovite območje brez GSO. Cilj kampanje je, da čim več slovenskih občin sprejme izjavo o območju brez gensko spremenjenih organizmov, da bi preprečili nezažele-
Balkana (in ki poskušajo kar naprej dopovedovati sebi in drugim, da niso Balkan), veliki ujetniki Balkana in "balkanizma", ki je po vesoljnem svetu že dolgo sinonim za nenačelne politične igre in intrige, za različna politično nekonstruktiv-na in podtalna dejanja. Slovenija in Hrvaška, ki se sicer radi zgražata nad Balkanom in se recimo tudi javno čudita Srbiji in Srbom zaradi njene nesposobnosti, da bi se (racionalno in politično modro) poslovili in ločili od Kosova, "ki je zanje tako ali tako praktično in zgodovinsko izgubljeno", že osemnajst let ne najdeta volje in moči, da bi ustrezno rešili nekaj kilometrov (ali celo samo metrov) medsebojne meje, ki je v siceršnjih medljudskih odnosih pravzaprav že dolgo ni (in ki že dolgo prav po krivdi politikov ni tako razdvajala in polarizirala ljudi kot prav zdaj). Dve (evropski) državi kar naprej ohranjata (in vzdržujeta) "problem", zdaj ena zdaj druga minira ponujene poti do rešitev (ali morebitne rešitve), ustvarja politične napetosti in spopade. Enim in drugim "nerešena meja" služi za notranja združevanja in notranje (politične) razcepe. Hrvati kar naprej demonstrirajo "popolno enotnost" vseh političnih opcij, Slovenci kar naprej razkazujemo svojo neenotnost! Ob vsem tem pa si nihče niti v Zagrebu niti v Ljubljani ne upa nedvoumno povedati, kaj je kaj v celotni mejni zgodbi, kaj so legitimne pozicije in zahteve ene in druge države, kaj pa politično manipuliranje, nacionalistična demago-
ne okoljske, zdravstvene, socialne in ekonomske posledice. V Sloveniji je v državnozborski obravnavi predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, saj mora Slovenija na podlagi evropskih pravil to področje ustrezno urediti z nacionalno zakonodajo. Zaradi pritiska številnih lobijev, tudi evropskih, obstaja nevarnost, da bo v Sloveniji odslej dovoljeno uporabljati gensko spremenjene rastline tudi v odprtem prostoru,« je kampanjo ustanavljanja območij brez GSO na kratko predstavil predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.
Delež zemljišč z ekološko obdelavo tudi v Sloveniji vse bolj narašča, kar dokazuje, da nima le ekološko edinstvenega položaja, temveč tudi dobre pogoje za uspešno sodelovanje na hitro razvijajočem se domačem in evropskem trgu ekoloških živil. Leta 2005 je slovenska vlada
gija in teritorialni ekspanzionizem. Ali hoče res - kot zdaj poslušamo -vsak drug drugemu odvzeti nekaj, kar ni njegovo? Sta res obe državi okupatorki na "našem morju"?
V osrčju Balkana ta čas poteka še bolj nesmiseln (in nerazumljiv) politični boj (in prepir) med Grčijo in "nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Grčija že skoraj dve desetletji novi makedonski državi, ki je nastala po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) z vsemi možnimi sredstvi brutalno preprečuje, da bi normalno, brez kakršnihkoli rezerv in omejitev uporabljala svoje ime. Grki so preprosto ugotovili, da Makedonija ni samo makedonska, da je del Makedonije tudi pri njih in postavili nekakšen veto na uporabo tega imena za novo in mednarodno priznano državo. Izselili so nekakšno "kompromisno" rešitev, po kateri Makedonija ni samo Makedonija, ampak "nekdanja jugoslovanska Makedonija". Očitno pa zdaj tudi to ni dovolj, saj je prišlo zaradi imena do novih (resnih) zapletov med Grčijo in Makedonijo, do grškega veta na sprejem Makedonije v Nato (na nedavnem zasedanju Nata v Bukarešti) in do vladne krize v Skopju. Ob vsem tem je še posebej pomenljivo, da Grčija svoj diktat nad Makedonijo izvaja (in uveljavlja) tako rekoč pod okriljem in ob pomoči Nata in Evropske unije.
Grčija namreč zlorablja svoje članstvo v obeh združbah za uveljavljanje svojih enostranskih, parcialnih interesov. Seveda ima formalno Grčija za to vse možnosti in pravice.
Pravzaprav je pri vsem skupaj bolj kot početje Grčije nenavadno in čudno ravnanje in Evropske unije (znotraj nje še posebej Slovenije, ki bi morala bolj kot katerakoli
sprejela Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, s katerim načrtuje bistveno povečanje obsega ekološke predelave. Uporaba GSO v slovenskem kmetijstvu pa bi izničila te ugodne razmere in ves razvojni potencial. Doslej niso bile dokazane koristi transgenih rastlin za kmetovalce, predelovalno industrijo ali potrošnike. Na drugi strani pa GSO prinašajo velika tveganja, še posebej v slovenskem prostoru. V kampanjo ustanavljanja območij brez GSO se je 4500 evropskim občinam pridružilo tudi že 40 slovenskih, Zeleni Slovenije pričakujejo, da bo sklep o nasprotovanju gojenja gensko spremenjenih organizmov na območju občin sprejela večina slovenskih občin, če že ne vse.
Dan Zemlje se v svetu praznuje na pobudo civilne družbe, prvič so ga obeležili leta 1970.
MG
druga država vedeti in čutiti, kaj se v resnici skriva za grškim nagajanjem). Zakaj Grčije nihče resneje ne opozori, da njeno kljubovanje ne sodi v sodobno Evropo, ki med drugim temelji tudi (in predvsem) na preseganju nekdanjih napetosti in kakršnihkoli ekspanzionističnih nacionalističnih doktrin. Za Evropo medsebojnega zaupanja in nasploh novih odnosov pač ne bi smel biti problem nekomu priznati ime, ki bi ga za svojo državo (kakršnakoli je že bila) uporabil. Grčija vidi v imenu nove makedonske države nacionalistično nevarnost zase že desetletja. Prav Makedonija je bila v uveljavljanju svoje državnosti (ki se seveda ni začelo šele v začetku devetdesetih let - podobno kot Slovenija - predmet različnih ekspanzionističnih in asimilacijskih teženj svojih večjih sosedov (Grčije, Albanije, Srbije in Bolgarije). Makedonija si je svojo "državnost" v okviru jugoslovanske federacije ustvarila šele po drugi svetovni vojni. Prav tako ni nobena skrivnost, da je bila ves čas nekdanje Jugoslavije prav makedonska nacija predmet najrazličnejših nacionalističnih aspiracij in provokacij ravno s strani Grčije in Bolgarije. Vse to je ustvarjalo (in lahko ustvarja) elemente stalne politične nestabilnosti. Še posebej glede na to bi bilo resnično znamenje novih odnosov na Balkanu (in v Evropi), če bi se zlasti Grčija in Bolgarija najbolj izrazito zavzemali za vključitev Makedonije v evropske in evroatlantske integracije. Žal pa najnovejše nagajanje Grčije "nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji" in "dobrohotna nevtralnost" večinske Evrope, ki se očitno noče zameriti (samo) Grčiji, kaže, da -žal - nekdanji strahovi na Balkanu očitno še niso preseženi ...
Jak Koprivc
Uvodnik
Predstavljajte si ...
Predstavljajte si, da je pred nekaj deset tisoč leti na nekem otoku praprednik današnjega človeka iznašel način, kako prižgati ogenj. In se je seveda želel pohvaliti poglavarju. Ta je ob pogledu na čudo stopil preblizu k ognju in ga je opeklo. Pa jezapovedal, da na njegovem otoku ogenj ne bo dovoljen. Tako tam še danes ne poznajo dunajskega zrezka in ocvrtega krompirja. Samo tatarski biftek...
Predstavljajte si, da je iznajditelj lokomotive Stephenson želel za svojo iznajdbo navdušiti svojega kralja. Pa je Jurij III. nekoliko preveč od blizu kazal svoje navdušenje in gaje po obrazu opekla para. Ogorčen je zapovedal, da na angleškem pa res ne bodo nikoli uporabljali lokomotiv...
Predstavljajte si, da sta brata Wright na enega svojih prvih poletov povabila papeža. Ampak je letalo strmoglavilo in je PijX. v nesreči umrl. Pa so na cerkvenem vrhu sklenili, da kristjani pa res ne bodo nikoli letali po zraku, kajti če bi Bog hotel, da človek leti, bi mu ustvaril krila. In so letala prepovedali ...
Brez števila takšnih "predstavljajte si...", ki bi najbržpre-cej spremenili zgodovinsko dogajanje, bi lahko zapisal, pa naj bodo trije primeri dovolj. In zakaj ta precej dolg uvod? Na takšne (izmišljene) prepovedi sem pomislil, ko sem prebral poziv "ozaveščenih" ljudi, ki pozivajo občinske svete po vsej naši državi - kaj državi, po vsej Evropi in vesoljnem svetu -, naj prepovejo uporabo gensko spremenjenih organizmov v naših komunah. Priznam:pojma nimam o genetiki. Pojma nimam o vplivih (zlasti slabih) teh organizmov na naše bodoče življenje (razen kolikor berem nasprotujoča si poročila na spletu). Ampak pojma nima tudi 90 odstotkov človeštva (pa sem najbrž navedel prenizko številko, bi bila bližje cifra 99). Vključno z občinskimi svetniki. Povejte: poznate kakšnega genetika v svojem občinskem svetu? In sedaj naj bi ti odločali o tem, o čemer se jim še sanja ne? Na podlagi česa? Besed predstavnika neke politične ali kake druge opcije? Besed nekoga, ki ponavlja nekaj, kar je slišal od nekoga, ki je izvedel spet od nekoga tretjega? Ali se na taki osnovi sprejemajo odločitve, ki lahko imajo zelo dolgoročne posledice? Dobre ali slabe? Pojma nimam.
Jože Šmigoc
(Nekdanji) strahovi?
MESTNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprilu in mednarodnem prazniku dela 1. maju čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
Foto: Črtomir Goznik
Osnovne šole s Ptujskega so že tradicionalno predstavile svoje celoletne okoljevarstvene projekte, s katerimi so osnovnošolci in otroci iz vrtca izražali svojo skrb za okolje.
Sedem (ne)pomembnih dni
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Sedemnajsta seja mestnega sveta
Ptujski svetniki z daljinskimi upravljalniki
Sedemnajsta seja mestnega sveta je bila malo drugačna. Ne samo zato, ker jo je v odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Čelana vodil podžupan Mirko Kekec, temveč tudi zato, ker so svetniki dobili še dodatno napravo, ki bo olajšala njihovo delo. Ni evrokalkulator, temveč daljinski upravljalnik za glasovanje, je pojasnil Aleš Šprah, ki je svetnike pet minut pred začetkom seje seznanjal z njegovim delovanjem.
Rezultati glasovanja se po novem izpisujejo na prikazovalniku - zgolj številke, ne pa tudi imena. Vpeljevanje novosti ni potekalo brez težav, nekajkrat je bilo potrebno glasovanje ponoviti, verjetno pa si bodo mestni svetniki glede novega načina glasovanja morali zapisati tudi kakšna pravila igre. Pokazalo pa se je, da je novi pripomoček lahko tudi prijetna zabava, saj se je na tokratni seji zdelo, da jim je ljubši pogled na prikazovalnik kot vsebina posameznih točk dnevnega reda. Kljub temu da se jim je malo zatikalo, jim je uspelo 21 rednih točk, nekatere so imele tudi po 17 podtočk, spraviti pod streho v manj kot petih urah. Ne glede na najnovejšo modernizacijo v delu mestnih svetnikov pa bi mestna oblast morala poskrbeti za boljše prostorske pogoje mestnega sveta, saj dela v daleč najslabših razmerah od vseh občinskih svetov na Ptujskem.
Novih pisnih pobud, predlogov in vprašanj svetniki tokrat niso imeli, zato so jih postavljali ustno. Nepopu-stljivost ptujskih redark je udarila tudi mestnega svetnika Milana Čučka (LDS), ki ni ogorčen toliko zaradi kazni (89 evrov) kot zaradi tega, ker so ga oglobile zaradi dostave. Scenarij zgodbe je že marsikdo izkusil: v mestnem jedru, ki tako ali tako umira na obroke, si namreč ureja lokal, zato si mora kakšno stvar tudi pripeljati. Vozilo je ustavil za kratek čas, imelo je prižgane luči, vendar to ni bila ovira za kaznovanje. Milan Čuček pričakuje, da bodo občinske službe imele razumevanje za dostavo, tudi mestni redarji bi morali kdaj ravnati z vljudnostno gesto, ne pa se iti zajebavanja, je bil kritičen. Opozoril pa je tudi na nedopustno obnašanje enega od ptujskih policistov, ki se je pred dnevi po ptujskih pločnikih vozil s kolesom, ki ga je povrhu kupila MO Ptuj. Tudi
policisti naj bi spoštovali pravila igre.
Oglasil se je tudi neumorni borec za ptujsko kabelsko televizijo Janez Rožmarin (N.Si), ki je povedal, da bo 6. maja na Okrožnem sodišču na Ptuju narok za ugotavljanje deležev pri KTV, v glasilu Ptujčan pa je prebral, da bo MO Ptuj kabelsko televizijo prodala; to je v intervjuju povedal mag. Janez Merc, vodja urada župana in splošnih zadev. Zanima ga, kaj ta stavek o prodaji pomeni. Enako najbrž zanima večino tistih, ki so kabelski sistem gradili, pa ga je mestna oblast olastninila in kanalizirala naprej v delniško družbo, zdaj pa bi ga veselo prodajali. Zagotovo bo to tema, o kateri se bo pojedlo še veliko vroče kaše. Svetnik N.Si se je zavzel tudi za večjo ozelenitev Ptuja, predvsem desnega brega Drave, predlagal je, da bi na nabrežini od Puhovega mostu do Term zasadili drevored. Svoj drevored pa bi lahko na Ptuju imeli tudi vsi pomembni gostje, da bi začeli prakticirati zasajanje dreves, ko mesto obišče kakšen od pomembnih mož.
Miroslava Letonjo (SNS) je zanimalo, koliko sredstev je MO Ptuj že realizirala na postavki sredstva ob rojstvu otroka.
Matej Janžekovič (SMS) je pozval k spoštovanju mestnega poslovnika glede razprav in replik, saj se bliža veseli čas volitev. Lahko bi za začetek začeli dajati opomine.
Silva Fartek (SDS) ni bila zadovoljna z odgovorom na pobudo, ki jo je dala na 16. seji, da naj se krajane Suhe veje in Turnišč obvešča in seznanja o vseh predvidenih projektih na tem območju; podana naj bo točna informacija o predvidenih projektih poslovnega sistema Perutnina Ptuj na tem območju kot tudi na območjih občin Videm in Hajdina, kajti krajani Suhe veje in Turnišč so v bistvu najbolj izpostavljeni.
Foto: Črtomir Goznik
V odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Čelana je sejo vodil podžupan Mirko Kekec.
Prav tako želijo izvedeti vse v zvezi s projekti na območju industrijske cone (od Turnišč proti Vidmu in Hajdini) in da se jim predstavi vsebina projekta na območju trikotnika med Perutnino, ob cesti Na postajo, železniško postajo Hajdina in Zagrebško cesto. Silva Fartek pričakuje konkreten odgovor, takšen, ki krajanov ne bo zavajal.
Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je povedal, da se je nanj obrnilo 150 krajanov ČS Grajena, ki so zaskrbljeni in obremenjeni s posledicami delovanja farme v njihovem okolju, smradom in drugimi vplivi na okolje ter izpusti v Grajeno. Zdaj se k farmi nekaj dograjuje, bojda brez veljavne dokumentacije, zato želijo imeti celovito informacijo v korist zdravja in dobrega počutja v tem okolju. Do sedaj jim MO Ptuj v teh prizadevanjih ni prisluhnila.
Med tistimi, ki so bili nezadovoljni z odgovori občinske uprave, je bil tudi svetnik Desusa Albin Pišek, ki je dal pobudo, da naj se na parkirišču pod gradom in na vseh javnih parkiriščih na Ptuju
postavijo sanitarije (diksiji), predvsem za potrebe avtobusnih gostov. V Mestni hiši bodo do prihodnje seje pridobili predračun za postavitev in čiščenje diksijev, na tej osnovi predračunov pa se bodo odločili za postavitev.
Največja delovna
uspešnost
direktorici
Zdravstvenega
doma
Nekaj časa so se mestni svetniki zadržali tudi pri predlogu sklepa o soglasju k delovni uspešnosti ravnateljev in direktorjev javnih zavodov za leto 2007.
Odstotki uspešnosti se gibljejo od 60 do 81 odstotkov, izračunane zneske pa je potrebno zmanjšati za dobrih 62 odstotkov, da se dobijo neto zneski. Ker je delovna uspešnost določena že z zakonodajo, se v nekaterih občinah s temi vprašanji sploh
ne ukvarjajo na sejah občinskega sveta, temveč o tem odločijo (sklepajo) župani, ker gre v bistvu za formalnost.
Za leto 2007 bo ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž prejela 70-odstotno delovno uspešnost od osnove ali bruto 3965 evrov, uspešnost v višini 81 odstotkov od osnove ali 4078 evrov bruto bo prejel ravnatelj OŠ Olge Meglič Ervin Hojker, uspešnost ravnateljice OŠ Ljudski vrt Tatjane Vaupotič je izračunana z 68-odstotki, kar znaša 3851 evrov, 2895 evrov bruto bo iz naslova delovne uspešnosti pripadlo ravnateljici OŠ Mladika Sonji Purgaj, delovno uspešnost za OŠ dr. Ljudevita Pivka za leto 2007 si bosta delili vršilka dolžnosti ravnateljice Dragica Emeršič v višini 953 evrov bruto oziroma 56,8-odstotka od osnove in vršilka dolžnosti ravnateljice Irena Cvetko, ki ji za delo v prvih osmih mesecih leta 2007 pripada delovna uspešnost v višini 1906 evrov ali 56,8-odstotka od osnove, rav-
natelju Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Štefanu Petku pripada delovna uspešnost v višini 54,8-odstotka od osnove ali 2871 evrov bruto, bruto znesek delovne uspešnosti direktorice Zdravstvenega doma Ptuj Metke Petek Uhan znaša 4460 evrov ali 70 odstotkov od osnove, direktorice Lekarne Ptuj Darje Potočnik Benčič 4123 evrov bruto ali 70 odstotkov od osnove, direktor Mestnega gledališča Rene Maurin bo za delovno uspešnost v letu 2007 prejel 65 odstotkov od osnove ali 3026 evrov, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer pa 3665 evrov ali 70 odstotkov od osnove.
Ptujski mestni svetniki so izglasovali tudi izplačilo povečane delovne uspešnosti zaposlenih za leto 2007 v javnih zavodih Lekarne Ptuj, Mestnem gledališču Ptuj in Pokrajinskem muzeju Ptuj. Gre za izplačila zaposlenim, pri katerih pa so direktorji izvzeti. V Pokrajinskem muzeju Ptuj bodo delili tri odstotke od mase plač za preteklo leto, v lekarnah 18,83 odstotka, v Mestnem gledališču pa 20 odstotkov od mase plač v prejšnjem letu. Povečano delovno uspešnost bodo zavodi izplačali iz sredstev, pridobljenih iz naslova prodaje storitev in blaga na trgu v letu 2007. Pri izplačilu delovne uspešnosti pa je za zdaj izpadel ravnatelj Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ker zavod nima organa (sveta), ki bi lahko predlagal delovno uspešnost zanj, nič pa še tudi ne kaže, da bo odlok o ustanovitvi PM Ptuj kmalu sprejet. Odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, ki ga vodi Albin Pišek, se je zavzel za to, da se v okviru veljavnih predpisov poišče možnost tudi za rešitev tega problema.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ni evrokalkulator, temveč daljinski upravljalnik za glasovanje oziroma napravica, s katero po novem ptujski mestni svetniki prijavljajo svojo navzočnost in glasujejo, rezultati prisotnosti in glasovanja (brez imen) pa se izpisujejo na prikazovalniku. Morda pa je tudi to vplivalo, da so se na 17. seji mestni svetniki bolj zabavali kot vsebinsko razpravljali.
Ormož • Ob dnevu Zemlje
Podpisali EKO listino
Dan Zemlje so v vseh okoljih obeležili z različnimi prireditvami. V Ormožu je bila osrednja slovesnost na Kerenčičevem trgu, kjer je potekala slovesnost ob podpisu EKO listine VIZ Ormož, prireditev pa je spremljala živahna EKO tržnica.
Kot smo lahko slišali v nagovoru podžupana Branka Šumenjaka, je ljudem uspelo v zadnjih 100 letih zastrupiti večino zemljišč, onesnažiti večino zalog vode, izropati skoraj vse zaloge fosilnih goriv in sprožiti verigo gensko spremenjenih rastlin in bitij ter dokončno porušiti klimatsko ravnotežje. »Tudi v našem ožjem okolju je to pustilo sledove, izsušili smo močvirja pri Veliki Nedelji, posekali gozdove na Hardeku, danes pa tam gradimo drage namakalne sisteme in pogozdujemo. Napak se že nekaj časa zavedamo, a kljub temu ukrepamo prepočasi, z majhnimi koraki. Da je nekaj narobe in da se bo narava maščevala, so posamezniki opozarjali na začetku bliskovitega tehnološkega razvoja, sprva jim ni nihče verjel, označevali so jih za čudake, danes pa vidimo, da so bili vizionarji. Prvi močnejši odziv javnosti je imel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih ohranitvi Zemlje, sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi.« Podžupan je še pograjal miselnost, ki vidi le do lastnega praga in iz nje izvirajo tudi številna črna odlagališča v našem okolju, ki se še vedno polnijo kljub urejenemu sistemu Na en] številnih krasnih stojnic sta se zaklepetala Slavica Lah in zbiranja odpadkov in brezplač- Alojz Škrjanec, ki sta dolga leta aktivno skrbela, da je mesto Ornemu odlaganju na deponiji mož bolj zeleno in razcveteno.
Otroci vseh šestih enot Vzgojno-izobraževalnega zavoda Ormož so se predstavili s prisrčnimi pesmimi z okoljsko problematiko. Na sliki pevci Vrtca Ormož z zborovodkinjo Darjo Hedžet.
Dobrava.
Zbrane je nagovorila tudi ravnateljica VVZ Ormož Marjeta Meško, ki je poudarila prizadevanje vseh zaposlenih in otrok za pridobitev te pomembne listine. Meni, da ni treba obupavati nad skromnimi začetki, kajti tudi hrast, tisto veliko drevo, je začel kot majhen želod, ki je ležal na tleh, kot pravi Robert BadenPowell. Da bi slovesno obeležili dogodek, so pripravili krajši kulturni program, v katerem je nastopilo vseh šest vrteških enot. Predstavili so se z izvirnimi pesmimi na okoljsko tematiko, zapeli so svojo EKO himno, pri tem pa so jih spremljale zanimive maskote. Čestitke ob veselem dogodku za ormoški vrtec pa je prisotnim izrekel tudi koordinator EKO vrtcev Dane Katalinič. Vrhunec prireditve je bil podpis EKO listine, ki jo je poleg številnih odraslih, v imenu otrok podpisala Zala Cunk.
Prireditveni prostor je bil v torek popoldne skoraj premajhen, saj so ob robu trga stale številne stojnice, na katerih se je živahno predstavljalo, podarjalo, trgovalo, informiralo in družilo. Predstavili so se Vrtci Ormož, Velika nedelja, Podgorci, Ivanjkovci, Kog in Miklavž in njihove kuhinje, OŠ Ormož, Gimnazija Ormož, Knjižnica Ormož, Komunalno podjetje Ormož, Integrirana pridelava zelenjave Kumer, Mladinski center Ormož, Rdeči križ Ormož, Turistično društvo Ormož, Timotej-Ptuj, društvo za izboljšanje kvalitete življenja, Muzej Ormož in Planinsko društvo Ormož. Morda smo koga celo izpustili, a ne namenoma, saj je bila gneča malih in velikih udeležencev precejšnja, kar pa si na prireditvah tudi želimo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Srečanje članov Leo klubov trinajstih držav
V ospredju leo tematika
Od včeraj so v Ptuj uprte oči mladih članov Lions klubov Slovenije in desetih držav Evrope, Egipta in Turčije. Zbrali so se na mediteranskih delavnicah in nacionalni konvenciji Leo klubov Slovenije. Skupaj jih je 155.
Kot je povedala predsednica organizacijskega odbora Špela Bernhard so priprave na to pomembno mednarodno srečanje pričeli že septembra lani. Trenutno deluje v Sloveniji 18 Leo klubov, ki imajo skupaj 245 članov, starih med 18 in 30 let. Rdeča nit delovanja podmladka Lions klubov je
druženje med vrstniki in preko druženja naredijo tudi nekaj dobrega za svoje okolje. V organizacijskem odboru mediteranskih delavnic in nacionalne konvencije Leo klubov Slovenije je kar nekaj Ptujčanov, tudi naši sogovornici Mateja Širec, sicer predsednica Leo Kluba Ptuj, in Špela Bernhard, člani-
ca Leo kluba Ljubljana-Tivoli, ki je tudi predsednica organizacijskega odbora mediteranskih delavnic in nacionalne konvencije Leo klubov Slovenije, v okviru katere bodo izvedli tudi skupščino Leo D - 129.
Mediteranske delavnice potekajo od četrtka do nedelje, nacionalna konvencija pa od petka do nedelje. Skozi štiridnevno druženje se bodo člani klubov trinajstih držav ukvarjali s tematiko svojega delovanja, se družili, na delavnicah z različno tematiko pa izmenjevali izkušnje in primere dobrih
praks ter reševali probleme, ki jim bodo še kako prišli prav pri delovanju v domačem okolju. V hotelu Primus, kjer bo potekala velika večina aktivnosti, bodo 25. aprila imeli tudi slavnostno večerjo. V soboto bodo spoznavali lepote Ptuja, tuji udeleženci pa si bodo ogledali tudi park za slepe in slabovidne v Celju.
Aprilsko druženje bodo na Ptuju zaključili s humanitarno noto, izkupiček bodo namenili za delovanje Sožitja Ptuj - kupili jim bodo računalnike in stiskalnice.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Širec, predsednica Leo kluba Ptuj, tudi članica organizacijskega odbora, in Špela Bernhard, vodja organizacijskega odbora mediteranskih delavnic in nacionalne konvencije Leo klubov Slovenije, sta zadovoljni, da je lahko Ptuj gostitelj tako pomembnega srečanja na mednarodni ravni.
Popravek!
V prejšnji številki Štajerskega tednika je pri sestavku z naslovom Obrobje države in podeželje zaostajata prišlo do napake. Pri navedku, v katerem piše, da seje Franc Pukšič dotaknil regionalizacije, je napačno napisano, da je Pukšič zatrdil, da bi ta lahko že bila v veljavi, če bi Lidija Majnik glasovala zanjo. Pukšič je namreč dejal, da bi cesta Markovci-Ormož lahko bila že dokončana, če bi zanjo glasovala Majnikova.
Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Od tod in tam
Hrastovec • Ob dnevu Zemlje
V počastitev 60-letnice Zavoda Hrastovec - Trate je bila ob dnevu Zemlje v torek, 22. aprila, v Zavodu Hrastovec in dislocirani enoti Voličina v dopoldanskem času organizirana čistilna akcija. Na obeh lokacijah so posadili lipi. Sodelovali so stanovalci, zaposleni, prostovoljci in učenci OŠ Voličina. Obeh akcij se je udeležilo okrog 110 ljudi. Druženje sodelujočih, predvsem z otroki OŠ Voličina, je bilo še posebno doživetje. Popoldan ob 16. uri je potekala v zimskem vrtu dislocirane enote Voličina okrogla miza na temo Prostovoljstvo in duševno zdravje. Kot gostje so sodelovali: predsednica Slovenske filantropije prim. Anica Mikuš - Kos, dr. med., dva prostovoljca in direktor Zavoda mag. Josip Lukač. Prisotnih je bilo še večprostovoljcev in predstavnice društva upokojencev Voličina ter predstavnice Karitasa. Zbrani so z zanimanjem prisluhnili besedam predsednice Anice Mikuš - Kos, ene od začetnic organiziranega prostovoljstva v Sloveniji. Na okrogli mizi so spregovorili tudi prostovoljci, ki imajo večletne izkušnje s prostovoljnim delom v Zavodu Hrastovec - Trate. Okroglo mizo so popestrili učenci OŠ Voličina s krajšim kulturnim programom.
Zmago Šalamun
Hrastovec • Obisk predstavnikov ZZZS
V ponedeljek, 21. aprila, so Zavod Hrastovec - Trate obiskali vodstveni in vodilni delavci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vodje območnih enot in uprava skupaj z generalnim direktorjem zavoda Samom Faki-nom. Ogledali so si enote zavoda na lokaciji Hrastovec s spremljajočimi objekti (bazen, rekreacijski center). Za kulturni program so poskrbeli člani in članice skupine Srce, ki jo sestavljajo stanovalci in zaposleni v zavodu. Gostje so bili pozitivno presenečeni nad videnim in generalni direktor Samo Fakin je po končanem obisku povedal: »Izjemno sem presenečen nad napredkom, ki ga je zavod naredil v zadnjih dvajsetih letih. Praktično ga ne prepoznaš več; medtem ko je bil to včasih nek rob slovenske psihiatrije, je danes to moderna ustanova z ekipo, ki ve, kaj dela in kaj hoče.«
Zmago Šalamun
Ljutomer • 61. pevski festival
Na območnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkriž-je se je v ljutomerskem Domu kulture predstavilo osem zborov iz Cezanjevcev, Razkrižja, Male Nedelje, Križevcev
in Ljutomera. Vsak zbor je odpel tri pesmi, strokovno pa je nastopajoče spremljala Manja Vovk Gošnik. Osnovno šolo Janka Ribiča Cezanjevci je zastopal otroški in mladinski zbor pod vodstvom Danice Novak. Tudi OŠ Mala Nedelja in Razkrižje sta imeli zastopstvo v otroškem in mladinskem zboru. Mlade pevce iz Male Nedelje je vodil Samuel Budna, otroški zbor iz Razkrižja Bojana Pergar, mladinskega (na fotografiji) pa Mileva Kralj Buzeti. Iz OŠ Križevci je mladinski pevski zbor La-li-do vodila Renata Mikl, ljutomerskega iz Glasbene šole Slavka Osterca pa Romana Rek.
NŠ
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: NS
Ptuj • Slikarka Veronika Rakuš za bolnišnico
Donacije za dobro vzdušje in razpoloženje
Galerijo v malem so v ptujski bolnišnici začeli na internem oddelku. Od takrat dalje umetniška dela počasi kapljajo v to ptujsko zdravstveno ustanovo, ki se ponaša tudi z mozaiki akademskega slikarja Tomaža Plavca. Slikarka Veronika Rakuš je ena od zadnjih ustvarjalk, ki se je odločila za darovanje svojih slik, ki krasijo dnevni prostor ptujske ginekologije. Pred leti je eno svojo sliko že darovala internemu oddelku ptujske bolnišnice.
»S prijateljico Anama-rijo Toš, ki je tudi slikarka, in je tudi že darovala ptujski bolnišnici, sva se pogovarjali o tem, da je bolnišnica prazna, da bi jo bilo potrebno olepšati še s kakšnimi umetniškimi deli. Tako je prišlo tudi do moje donacije ptujski ginekologiji, ki še najbolj kliče po nečem novem, živem.
Podarila sem šest slik, iz mojega starejšega obdobja ustvarjanja, če bi se odločila za nove stvaritve, bi tudi želela, da bi dela izbral kateri od
kritikov. Spomnila sem se na pokojno dr. Štefko Cobljevo, ki je pred leti izbrala nekaj mojih del, za katere je menila, da jih ne bi kazalo odtujiti, ker imajo poleg umetniške tudi etnografsko vrednost. To so slike, ki so nastale na terenu, so slikarski zapis, uprizarjajo naše kraje, Haloze, Slovenske gorice in Pohorje,« je o svoji donaciji ptujski ginekologiji povedala slikarka Veronika Rakuš, ki pravi, da je še nekaj njenih kolegic slikark pripravljenih storiti podobno. Med njimi je omenila tudi Marijo Gregorc, ki je prav tako eno
HSFHLT! PTUJ
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU DELA IN SE PRIPOROČAMO!
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
Vsem občankam in občanom Občine Videm čestitam ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela.
Vaš župan Friderik BRAČIČ

M
D INVESTd
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net
Podjetje za Investicijsko dejavnost, trgovino In storitve
Vsem poslovnim partnerjem ter cenjenim strankam želimo prijetne prvomajske praznike!
CISTO
Čisto mesto Ptuj, d.o.o., Podjetje za gospodaijeiqe z odpadki
Dornavska c. 26, 2250 PTUJ, tel.: 02 / 780-90-20, fax: 02 / 780-90-30
Vsem uporabnikom naših storitev čestitamo ob prazniku dela -1. maju in se hkrati zahvaljujemo za sodelovanje.
v
Cisto mesto Ptuj d. o. o.
Foto: Črtomir Goznik
Slikarka Veronika Rakuš in predstojnik ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice Saša Djukanovic v dnevnem prostoru ginekološkga oddelka, ki je s slikarkinim darilom polno zasijal.
svojo sliko že podarila internemu oddelku ptujske bolnišnice.
Predstojnik ginekološko-porodnega oddelka Saša Djukanovic, dr. med., spec. gine-
kolog in porodničar, je dejal, da so izredno zadovoljni in veseli, da se je slikarka Vero-
Ormož • Donacija podjetja Krka
Za več zdravja
Zdravniki splošne medicine, koncesionarji v Ormožu, so že nekaj dni bogatejši za aparat za 24-urno merjenje krvnega pritiska, ki jim ga je podarila farmacevtska družba Krka, d. d. Ob tej veseli priložnosti so pripravili svečano predajo aparata, ki jim ga je predala Mojca Prah Klemenčič, namestnica direktorja prodaje za Slovenijo.
V imenu koncesionar-jev je spregovorila Vesna Mele, ki je mnenja, da urejenost hipertonikov še zdaleč ni tako dobra, kot bi lahko bila, kljub temu da se danes krvni tlak meri v praktično vsaki hiši.
Bolezni srca in ožilja so ubijalec številka ena, neurejen krvni pritisk pa poveča nevarnost za to bolezen. Z novim aparatom bodo v ormoškem zdravstvenem domu nadzorovali, kako krvni tlak pri pacientu niha čez dan, kako so zdravljeni hipertoniki ali so dosežene ciljne vrednosti in kako je s tlakom ponoči. To je zlasti pomembno za starejše ljudi, za nosečnice. Pričakujejo veliko dobrih ugotovitev, s pomočjo katerih bodo pacientom lažje določili terapijo.
Donatorja, podjetje Krka, d. d. je zastopala mag. Mojca Prah Klemenčič, ki je povedala, da je moto njihovega podjetja in poslanstvo živeti zdravo življenje. To udejanjajo na različne načine. Donaci-je so del tega. »Donacije so v našem podjetju del vsakdana in so zelo različne. V zadnjih
letih se Krka loteva donacij, ki v celotnem slovenskem prostoru dvigajo kvaliteto obravnave bolnikov. Leta nazaj je Krka podelila sloven-
skim zdravstvenim domovom aparate za določanje pretoka v spodnjih okončinah. Zajeli smo skoraj vse zdravstvene domove in omogočili, da se
nika Rakuš odločila, da jim je podarila šest svojih umetniških del. Z njim so okrasili dnevni prostor ginekološkega oddelka, ki je z njimi zasijal na novo, zagotovo pa bo tudi prispeval k temu, da bo pacientkam olajšal bivanje v bolnišnici. Spodbuja pa tudi k temu, da se bo še kaj naredilo na tem oddelku, ki kar kliče po obnovi. Vse donacije jim veliko pomenijo, vsaka sredstva, ki jih dobijo na takšen ali drugačen način, pomagajo vsem nam, pravi predstojnik. Pred kratkim so kupili aparat za spremljanje vitalnih funkcij nosečnic ob porodu, del sredstev so prispevali tudi sami pacienti. Za nakup so porabili ostanek denarja za pokrivanje materialnih stroškov, ki jih plačujejo očetje za navzočnost pri porodu. Takih očetov je vse več, za navzočnost pri porodu se jih odloči že skoraj polovica. Tudi zato porodi potekajo mnogo hitreje, dodaja predstojnik Djukanovic.
MG
pretok določa v ambulanti družinskega zdravnika, kar je zelo pomembno, saj na tak način pacient ne rabi biti napoten k specialistu in pregled lahko opravi v domačem kraju. Čez nekaj let smo donirali defibrilatorje za manjše zdravstvene postaje, v Pomurju kar petim. Potem smo doni-rali tople posteljice porodnišnicam, lani 52 aparatov za 24-urno merjenje krvnega tlaka. Treba je vedeti, da je Krka prvenstveno slovensko podjetje in živi z roko v roki s slovenskimi pacienti.«
VKI
Mag. Mojca Prah Klemenčič, namestnica direktorja prodaje za Slovenijo Krke iz Novega mesta, je ormoškim zdravnikom koncesionarjem Vesni Mele, Marti Tetičkovič Ranfl in Tiborju Ibrišimovicu podarila aparat za 24-urno merjenje krvnega tlaka.
Foto: vki
Ptuj • Pogovor z Gregorjem Golobičem, predsednikom Zares - nova politika
"Sedanja koalicija se je izneverila obljubam!"
Stranka Zares - nova politika, ki je bila ustanovljena oktobra lani, se je, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, v pičlega pol leta uvrstila med najbolj priljubljene. O tem, kakšno politiko ponujajo, ali bodo na državnozborskih volitvah nastopili skupaj z LDS in kaj je pomanjkljivost sedanje koalicije, smo govorili z Gregorjem Golobičem, predsednikom Zares, ob nedavnem obisku.
Med osnovnimi vodili, ki jih navajate ob opisu stranke Zares, radi poudarite, da gre za stranko, ki si prizadeva za novo politiko in nove vrednote. Kaj konkretno je mišljeno s tem?
"Pri vrednotah gre predvsem za širjenje nabora vrednot. Slovenska politika in stranke so v preteklih 18 letih, ko so doživele svoj razvoj, svoje odraščanje, veliko energije posvečale druga drugi in vprašanjem političnega uspeha, medtem ko so razmislek o vrednotah, s katerimi so konec 90. let začele svojo pot, potisnile vedno bolj v ozadje. Pomembno je legitimirati pravico, da se o vrednotah v politiki govori. Da ni politika samo vprašanje, kdo bo s kom v koaliciji, kdo bo dobil več ali manj glasov, ampak da se bo govorilo tudi o vrednotah.
Po drugi strani je v tem, da je politika soočena s problemi, ki jih z dosedanjimi pristopi ne zmorejo reševati. Niti jih ne zaznajo niti jim niso kos. Na primer vprašanja, ki se tičejo klimatskih sprememb, gensko spremenjenih organizmov, kloniranja, evtana-zije. Kup je teh mejnih vprašanj za tradicionalno politiko, ki pa se pojavljajo v jedru sodobne politike. S tem bo tudi postavljeno pod vprašaj definiranje vrednot. Stvari se postavljajo na novo in znotraj tega je naša želja prisotna po tem, da se vrednote postavijo v ospredje in da se določi, katere so tiste, ki so pomembne."
Kakšna je vaša ocena, ali je sedanja koalicija dobro poskrbela za ohranjanje vrednot?
"Dejstvo je, da se sedanja politika ne ukvarja veliko z
vrednotami. V bistvu je zelo hitro izgubila precejšnje zaupanje ljudi, to pa zaradi tega, ker se je izneverila obljubam, ki jih je dajala pred zadnjimi volitvami in popustila pred skušnjavo, ki ji je vsaka politika podvržena, in sicer, da razume oblast kot uveljavljanje svoje moči, volje, interesov, ki so partikularni, ki se v resnici le v manjšem delu prekrivajo z javnim interesom. Mislim, da se je zelo oddaljila od ciljev, ki jih je sama deklarirala."
Po čem se stranka Zares razlikuje od ostalih?
"Nujno je, da nova politika poskrbi za samoomejevanje. Politika ni nekaj brezmejnega, ni zadnja stopnja oblasti, ki ji je dovoljeno, da počne vse, da se vtakne v vsako stvar, da odloča o vsem, da zahteva zase mesto, da o vsem največ in najbolje ve, da posega v šolstvo, zdravstvo, medije in gospodarstvo. Potrebno je, da se politika vrne v neke okvire in da se uveljavi kot temeljna politična vrednota ravno samoomejevanje. To je pomembno, če naj bo politika sploh drugačna."
Ali to pomeni, da bo stranka Zares, v kolikor dobi oblast, posvečala več pozornosti tudi mnenju stroke?
"Točno tako. To je ključni vidik samoomejevanja. Treba je prepoznati, da obstajajo avtonomne sfere, ena izmed njih je tudi stroka, ki je v Sloveniji ni malo, je pa pogosto preslišana in ji je potrebno vrniti pravico do javne besede in do tega, da ima v svoji avtonomnosti drugačno mnenje in da politika odnosa do tega ne zavzema na podlagi tega, ali ji je to mnenje všeč ali ne. To se je dogajalo prepogosto. To so tisti ključni kriteriji: reafirmacija stroke, neodvisnosti posameznih sfer in definiranje politike kot ene izmed teh sfer, ki drugim
ni nadrejena, ampak mora zagotoviti avtonomijo, ne pa da sama to avtonomijo ruši. To je pomemben vidik te drugačnosti, ki jo mora politika v novem mandatu zagotoviti. Če bomo mi v položaju, da bomo lahko na to vplivali, bodo gotovo to prioritetni cilji tudi pri razgovorih o koaliciji. Ta hip se nam vprašanje, s katero stranko bomo v koaliciji, ne zdi pomembno. Pomembno je, ali bomo v koaliciji samo s tisto stranko, ki bo pripravljena slediti tem osnovnim ciljem. To načelno vprašanje je sedaj najbolj pomembno, o ostalih stvareh pa se bomo lažje dogovorili. Politika mora spoznati, da ne more bit samozadostna, pomembno je, da postane bolj interaktivna ter vzpostavi nek partnerski odnos z javnostjo, ne pa vladarski."
Veliko let ste preživeli kot politik v vrstah LDS. Dejstvo je, da je v stranki
Zares veliko kadra, ki je v politični sferi dejaven že vrsto let. Se vam zdi vmesno ponujati novo politiko z izkušenim političnim kadrom?
"To vprašanje je vsekakor na mestu. Mi smo pri stranki, ki želi promovirati novo politiko, zasledovali dva cilja. Želeli smo kombinirati dva principa: izkušenj in svežine. V stranki Zares je struktura članstva taka, da kar 70 odstotkov ljudi še sploh ni bilo v nobeni stranki, ostali pa so iz različnih strank, ne samo iz LDS. Zdi se nam, da je ta kombinacija pomembna, da se stranka ne išče predolgo in da hitreje vzpostavi svoje mehanizme, da proizvaja razvojno vizijo in da se ta okvir napolni s svežimi idejami, ki niso obremenjene s preteklimi izkušnjami. Kombinacija izkušenj in ambicioznosti novincev v politiki je tista, za katero menimo, da zagotavlja
uspeh."
Ali so resnična namigovanja, da boste na jesenskih volitvah nastopili skupaj s stranko LDS?
"Mislim, da je šlo pri tem za nejasno in posledično ne dobro razumljeno izjavo predsednice LDS Katarine Kresal, ki je imela v mislih - o tem sva se tudi kasneje pogovorila -predvsem sodelovanje obeh strank v času pred volitvami. Jasno je obema, da je nujno, smiselno in do volivcev korektno, da stranki nastopita samostojno, s svojim programom in svojimi kandidati ter da vsaka nagovarja volivce na svoj način. Sodelovanje in ujemanje glede pomembnih vprašanj, kako naj se Slovenija v prihodnosti razvija, pa pripomore k morebitnemu sodelovanju, če bo tak izid izhajal iz tistega, kar bomo stranke kot podlago legitimnosti dobile na volitvah."
Dženana Bečirovič
Občina Kidričevo
Vsem občankam in občanom občine Kidričevo voščimo prijetno praznovanje ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - mednarodnem prazniku dela.
Občina Kidričevo
rt o
rt rt ®
g o •
o c A o £ = "o w
Svetniki mestne občine Ptuj iz svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob dnevu UPORA SLOVENSKEGA NARODA PROTI OKUPATORJU in PRAZNIKU DELA.
Vljudno Vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v mestni občini Ptuj v počastitev obeh praznikov.
Vodja svetniške skupine	Predsednica MO LDS Ptuj	Predsednik MLD
Emil Mesaric	Lidija Majnik	Saša Lončar
Videm • Hmejska zgodba brez konca
Občani in starsi malčkov spet zaskrbljeni
Hmeljski nasadi v Vidmu so ena tistih spornih zadev, ki vsako leto znova, takoj ko se začno dela na plantažah, sprožijo novo (upravičeno) jezo, razočaranje in skrbi tamkajšnjih občanov. Tokrat bijejo Videmčani plat zvona zaradi dveh stvari.
Prva so dobesedno poka-kane sprehajalne poti ob Dra-vinji in hmeljnem nasadu (za
pokopališčem) v samem centru občine. Nanje nas je opozorila ena od občank, ki se od
dneva, ko so se v videmske hmeljne nasade spet zapodili najeti Romuni, s svojo druži-
Starši malčkov vrtcu so zaskrbljeni, ker so prepričani, da bo škropivo za hmelj v neposredni bližini doseglo tudi vrtec in igrišče.
Ormož • Malo za šalo, malo zares
Tekme hitro konec
Iz Ormoža bolj redko poročamo o čem zabavnem, ali pa tudi ne, odvisno, kako vzamete. Tale vestička pa je zares zabavna in kaže na to, da se v nekaterih delovnih okoljih še znajo zabavati in si po koncu delovnika privoščiti malo sprostitve. Kdo z zlobnim jezikom bi rekel, da je njihovo delo tako stresno, da takšno udejstvovanje preprosto potrebujejo, mi pa bomo rekli, da se na Občini Ormož trudijo uresničevati moto Zdrav duh v zdravem telesu.
Ampak zabavno je bilo, to mi že lahko verjamete. Na atletski stezi sta se namreč športno opremljena soočila Boris Novak, v. d. vodje medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, in Danilo Kosi, svetovalec za komunalne in prometne zadeve v tej isti upravi. Pomerila sta se v teku na 100 metrov, saj je Novak Kosija izzval z izjavo, da ga potolče v tej disciplini. Beseda je dala besedo, zadeva je dobivala vedno večje razsežnosti in tako
so se minuli petek po 13. uri na atletski stezi zbrali sodelavci, ki so želeli biti priča temu dogodku in se na lastne oči prepričati, kako se je obrestovala njihova naložba. Za zmagovalca so namreč sprejemali tudi stave, ki so bile močno v korist Kosija. Med navijači smo zasledili tudi podžupana Branka Šumenjaka.
Zadeva se je dolgo pripravljala, potem pa je bilo vsega skoraj v trenutku tudi že konec. Tekmovalca sta se pojavili na startu, znak je dal
no, predvsem pa z majhnim otrokom, ne upa več na sprehod po sicer dokaj obljudenih poteh: »Res ne razumem niti teh ljudi, da puščajo svoje iztrebke prav na sprehajalni poti.
Po drugi strani pa mislim, da bi podjetje, ki najame toliko delavcev, lahko postavilo za čas dela v nasadih kakšen dixi in spornih človeških iztrebkov gotovo ne bi bilo kar na poti. Z majhnim otrokom je zdaj sprehod po sicer zelo priljubljeni poti nemogoč, saj je 'kupčkov' toliko, da se jih človek komaj lahko izogne. Sploh pa ni možno niti pomisliti, da bi majhen otrok lahko šel nekoliko sam, saj bi prej-koslej stopil v kupček dreka ali pa bi se ga celo dotaknil z rokami. Majhni otroci pač še ne vedo, kaj je to!« Jeza občanke je gotovo upravičena, saj navsezadnje, če nič drugega, bi najeti delavci lahko potrebe opravili med nasadi, kar gotovo ne bi škodilo rasti hmelja ...
Hmelj še vedno preblizu vrtcu
Precej več skrbi kot jeze pa je zaznati iz druge pritožbe mladih mamic, ki imajo svoje otroke v videmskem vrtcu. Takole so povedale: »Starši smo resnično zaskrbljeni! Lani je bilo obljubljeno in tudi zapisano v Štajerskem tedniku, da se bo del hmeljišča ob samem vrtcu opustil. Letos pa starši z ogorčenjem opazujemo, da se ni nič spremenilo! Ravno v teh dneh so delavci ponovno napeli vrvi za vzpenjanje hmelja in ni videti, da bi bilo kaj opuščeno, oziroma je ostala nenapeljana ena sama vrsta tik ob vrtcu v širini treh metrov, kar pa je za zdravstveno varnost otrok absolutno premalo. In tako zdaj kaže, da bo v času škropljenja škropivo 'padalo' po naših otrocih oziroma ga bodo vdihovali, tega pa nikakor nočemo!«
Dejstvo je, da je hmelj res postavljen skorajda v samo
dvorišče otroškega vrtca in strah ter zaskrbljenost staršev nikakor nista odveč. Kaj se dogaja, smo tako povprašali kar domačega župana Friderika Bračiča, ki je najprej povedal, da je za pritožbe neuradno že slišal in da si je situacijo ogledal tudi sam: »Povem lahko, da je bil sklenjen dogovor s podjetjem Hmelj, d. o. o., da se umakne aktivni nasad za 30 metrov od vrtca. Po ogledu stanja na terenu se podjetje tega odmika drži. Če pa seveda starši menijo, da je to premalo oziroma so še vedno zaskrbljeni zaradi zdravja otrok, bomo njihove zahteve oziroma pobude ponovno predoči-li podjetju in se poskušali dogovoriti z njim kako drugače.«
Zdaj je torej poteza na starših; če bodo pripravili in spisali peticijo, je župan obljubil, da bo v njihovem interesu poskušal doseči nov dogovor o večjem odmiku s podjetjem Hmelj, d. o. o.
SM
nagrado sem dobil zlato priznanje, medaljo in zaboj piva.« Povprašali smo tudi, ali je k zmagi pripomogla kakšna bio hrana ali kaj bolj krepkega po vzoru Jolande Čeplak, pa nam je Kosi izdal, da ga je prav ona zadnjih 10 dni trenirala in da se ima tej izkušnji v veliki meri zahvaliti za zmago.
Boris Novak je po 20 metrih odstopil. »Pojavila se je stara poškodba, očitno se je natrgala mišica zadnje lože in mi onemogočila zmago, bole-
čina je bila neznosna. Res sem se dan pred tekmo opremil z novimi supergami, so zelo kvalitetne in verjel sem, da bodo pripomogle k zmagi. Če bi tekel naprej tako, kot sem začel, bi bil lahko rezultat tudi povsem drugačen. Start je bil zelo eksploziven. Za mojo telesno težo lahko celo preveč, saj imam konec koncev 125 kilogramov. Kar pomeni 30 kg več kot nasprotnik, pa sem mu pariral, dokler se ni pojavila poškodba. Tudi po letih je
bistvena razlika. Jaz jih imam 35, on pa rosnih 27 let,« je zaključil Novak.
Jaz sem se pripravljala, da bi posnela fotofiniš, da ne bi bilo potem kakšnega prepira, pa se je izkazalo, da je bil finiš, še preden smo se opazovalci zavedli. Pogrešali smo tudi bolj bučno navijanje, a to bodo gledalci do prihodnjič, ko se bo spet komu kaj zareklo, še izpilili...
vki
Mirko Šerod, ki je bil ta dan v številnih funkcijah, od starter-ja, podeljevalca priznanj do glavnega pobiralca stav, sicer pa je planer analitik oziroma občinski računovodja.
Kosi se je v tistih nekaj metrih, ki sta jih pretekla, zelo segrel in je bil, kot je sam povedal, v času pogovora še vedno na delovni temperaturi. Zelo je bil zadovoljen, da so načrtovalci objekta na kocu atletske steze postavili ograjo, saj se je komaj ustavil. »V tekmo sem šel neobremenjen. Za
Po eksplozivnem startu se je zdelo še vse mogoče.

www.sd-ptuj.si
Iskrene čestitke ob 2 7. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in l.maju, mednarodnemu prazniku dela.
Želimo vam prijetno praznovanje in vas hkrati vabimo na SHOD Socialnih demokratov, ki bo 24. maja 2008 ob 10.30 uri potekal na parkirišču stare vojašnice ob Potrčevi cesti na Ptuju.
Z nami bodo Salo Hribar z ekipo, Šus, Ročk Partyzani in Fake Orchestra.
Poskrbljeno bo tudi za otroško animacijo in otroške igre. Osrednji govorec bo Borut Pahor, predsednik SD.
Miran Meško,
predsednik občinskega odbora SD Ptuj in vodja svetniške skupine
Dejan Levanič,
predsednik območne organizacije SD Ptuj
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, ter ob 4. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Želimo vam prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDMPtuj: Andrej Korpar, predsednik
Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer
Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik
Foto: SM
Foto: vki
Hermanci • Odprtje nove asfaltirane ceste
Poravnali dolgoletni dolg
Minulo soboto so v Hermancih odprli 550 metrov dolg asfaltiran cestni odsek. Otvoritve se je udeležilo lepo število domačinov, člani krajevnega sveta in Anka Lesjak kot predstavnica izvajalcev.
V imenu občine je zbrane pozdravil podžupan Branko Šumenjak, ki jim je zaželel srečno pot po novi cesti. Domači župnik Alojz Trunk je opravil blagoslov ceste, potnikom pa je zaželel, da bi bile njihove poti varne.
Predsednik krajevne skupnosti Emil Trstenjak je povedal, da je izredno vesel, ko se srečajo ob takih priložnostih in teh je bilo letos v KS Miklavž pri Ormožu kar nekaj. Najbolj srečen je bil, ko je zagledal prve tovornjake, ko so začeli voziti na odsek Miklavž, kasneje Vinski Vrh in pozno jeseni v Hermance. Prepričan je, da bo nov odsek pomenil olajšanje vsem, ki ga bodo uporabljali, bil je pa tudi čas, da se zaključi odcep, ki je bil začet že pred več leti. Nov odsek je dolg 550 metrov, investicijska vrednost pa je bila 55.000 evrov. To pa niso zadnje želje, ki jih imajo pri Miklavžu. Letos jih čaka še ureditev lan-
ter Miklavža nismo pozabili. Začeli bomo drugo fazo ureditve zadružnega doma, ureditev zadružnih in društvenih prostorov. Pri tem se je izkazalo, da bo treba opraviti
še dodatno delo, saj je podest proti glavni cesti nestabilen in se bo moral odstraniti in
na novo dozidati. V tem letu je KS dobila tudi veliko sredstev od ljudi. KS je dobila 30.000
iz telefonije in 5000 evrov zapuščine. Odločili smo se, da bomo to namenili adaptaciji zadružnega doma.«
Med željami je tudi podaljšanje pločnika od vrtca proti zadružnemu domu in dograditev parkirnega prostora pod lipami. Da bi kraj dobil lepšo podobo, pa načrtujejo tudi ureditev stopnišča proti cerkvi, tudi osnovni šoli se obeta lepa investicija. Načrtovana je adaptacija kotlovnice v višini 50.000 evrov, gasilci se bodo veselili novega avta v vrednosti 22.500 evrov, poskrbeli pa bodo tudi za garažo. Viki Klemenčič ivanuša
Gospodinje so v čast veselega dogodka poleg ostale slastne hrane pripravile tudi posebno torto.
skega dolga, odcep v Velikem Brebrovniku, kjer je prišlo do zamika del zaradi rekonstrukcije vodovoda. Največji zalogaj je cesta Miklavž-Slenča ves-Jeruzalem v dolžini 2600 metrov. Za 770 metrov že imajo denar zagotovljen iz občinskega proračuna, za ostanek pa bodo kandidirali na evropska sredstva. Gre za ve-
liko investicijo, ranga 380.000 evrov. Nekoliko cenejša bo cesta Miklavž-Zasavci v dolžini 1400 metrov, ovrednotena na okrog 160.000 evrov. Sredstva so že zagotovljena, 69 % sofinancira država, ostanek pa proračun občine Ormož.
»Pa da ne bo vse vloženo samo v gradnjo cest, kar nam nekateri očitajo, tudi na cen-
Minulo soboto popoldne so v Hermancih odprli nov asfaltni cestni starejša krajanka Lizika Lesjak.
Foto: vki
odsek. Tlak je prerezala tudi naj-
Hajdina • Gradnja prve in druge faze obkanalske ceste
Konec aprila hajdinska vrvica
Gradnja obkanalske ceste je bila v občini Hajdina eden od večjih projektov v zadnjih letih. Do konca aprila bodo končali tudi gradnjo II. faze. Skupna vrednost I. in II. faze znaša nekaj manj kot 760 tisoč evrov. Gradnjo krožišča v Hajdošah pri mostu, za izgradnjo katerega so se dogovorili naknadno, pa bodo pričeli po pridobitvi zemljiškoknjižnega prenosa manjkajočega zemljišča. Postavitev okrog 700 metrov ograje na kolesarski cesti Slovenja vas-Hajdoše pa se bo zgodila predvidoma v letu 2009. O gradnji I. in II. faze obkanalske ceste smo se pogovarjali s hajdinskim županom Radoslavom Simoničem.
Gospod župan, kdaj ste se v občini Hajdina lotili projekta gradnje obkanal-ske ceste, katere gradnjo ste razdelili v dve fazi. Kaj lahko poveste o gradnji prve faze?
»Pričetek aktivnosti na projektu obnove javne poti Terme Ptuj-Slovenja vas s kolesarsko stezo, t. i. obkanalske ceste, sega v avgust 2004, ko
so se pričeli izdelava projektne naloge, zbiranje pogojev lastnika zemljišč Dravskih elektrarn Maribor in na tej osnovi izdelava projektne dokumentacije za celotno traso. Izdelavo projektne dokumentacije v višini 10.494 evrov je financirala Občina Hajdina, ki je julija 2005 pristopila k izdelavi investicijskega programa za obnovo javne poti kot
Foto: Črtomir Goznik
Občina Hajdina zaključuje gradnjo svojega dela obkanalske ceste, MO Ptuj pa naj bi projekt, ki je bil zasnovan kot projekt dveh občin, začela izvajati predvidoma junija letos.
projektu dveh občin na odcepu od Term Ptuj do mosta v naselju Slovenja vas. Skupaj z MO Ptuj smo pripravili celoten projekt obnove javne poti Terme Ptuj-Slovenja vas, ki je bil razdeljen na tri faze: I. A-fazo, odcep Skorba-Hajdoše v dolžini 1160,00 m v izvedbi občine Hajdina, II. B-fazo, odcep Terme Ptuj-Skorba (meja občin, ki ga bo sofinancirala MO Ptuj) v dolžini 950 m, in III. C-fazo, odcep Hajdoše-Slovenja vas v izvedbi občine Hajdina v dolžini 1840 m. V novembru 2005 smo projekt kolesarske steze prilagodili zahtevam Direkcije Republike Slovenije za ceste, razširitev na širino 2,20 m, s čimer smo tudi pridobili status državne kolesarske povezave, ki se delno sofinancira s strani države. Zaradi širitve kolesarske steze je bilo potrebno v stanovanjski soseski ob kanalu v naselju Hajdoše izvesti podporne zidove. V letih 2005 in 2006 so se izvedla dela na I. fazi, na odcepu Skorba (meja z MO Ptuj ) in v Hajdošah (most) v dolžini 1160 m v skupni vrednosti 242.029 evrov. Za izvajalca del je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj. Ob skupini hiš se je zgradila tudi javna razsvetljava v vrednosti 18.854 evrov.«
Gradnja druge etape
obkanalske ceste gre bolj ali manj proti koncu. Kaj obsega in kdaj bo v celoti dokončana?
»V letu 2006 so se izvedla pripravljalna dela na II. fazi, od mostu v Hajdošah do mostu v Slovenji vasi, ki so stala 52.324 evrov, polovico stro-
Prejeli smo
Z zadnje seje občinskega sveta Žetale
Odgovor na sestavek v Štajerskem tedniku št. 31: Z zadnje seje občinskega sveta Žetale s podnaslovom »Me-galomanske nagrade direktorici Lekarn Ptuj«
Svet zavoda Lekarn Ptuj je na svoji 12. seji sprejel sklep, s katerim je potrdil višino za izplačilo redne delovne uspešnosti direktorice Lekarn Ptuj. Višina redne delovne uspešnosti je določena na osnovi kriterijev določenih v Pravilniku o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja zdravja.
Redna delovna uspešnost pripada vsem javnim uslužbencem in je sestavni del plače (22.a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju). Vsem zapo-
škov je plačala država oziroma DRSC. Dela na II. fazi, na odcepu Hajdoše-Slovenja vas, so se pričela v letu 2007. Za izvajalca del je bilo na javnem razpisu izbrano Cestno podjetje Ptuj, ki je bilo izvajalec del že v I. fazi. Obnova javne poti z zemeljskimi deli,
izvedba spodnjega ustroja, asfaltiranje, postavitev zaščitne ograje in ureditvena dela bodo skupaj stala 294.574 evrov. Za izgradnjo kolesarske poti v višini 159.812 evrov bo polovico sredstev pridobljenih iz državnega proračuna (DRSC). Dela bodo končana do 30. aprila 2008, razen postavitve zaščitne ograje na delu kolesarske steze in izgradnje krožišča pri mostu v Hajdošah, kjer gre za dodatna dela, ki bodo potekala tudi v letu 2009. K izgradnji kroži-šča v Hajdošah pri mostu se bo pristopilo po odobritvi in zemljiškoknjižnem prenosu manjkajočega zemljišča. K postavitvi okrog 700 metrov ograje na kolesarski stezi Slovenja vas-Hajdoše pa predvidoma v letu 2009.«
MG
slenim se izplačuje skupaj s plačo. Za direktorje in pomočnike direktorjev že velja in se uporablja nov plačni zakon in Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju , po katerih se jim redna delovna uspešnost ne izplačuje več mesečno , ampak se izplača enkrat letno na podlagi kriterijev, zapisanem v Pravilniku o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja zdravja in po prejetem soglasju ustanoviteljev in resornega ministrstva. Redna delovna uspešnost lahko znaša največ dve osnovni plači direktorja. Postopek je bil na enak način za vse direktorje in ravnatelje izpeljan že preteklo leto.
Javni zavod Lekarne Ptuj je vsem občinam ustanoviteljicam posredoval predlog, da izdajo soglasje za izplačilo redne delovne uspešnosti, saj so izpolnjeni kriteriji v skladu z zakonom, pravilnikom ter uredbo in sicer v višini 70% dovoljene mase, to je 1,4 osnovne plače kar znaša 4.123,70 EUR bruto.
Predlogu je bila priložena natančna obrazložitev o izpolnjevanju kriterijev in predlog sklepa, v katerem je jasno in nedvoumno napisana višina. Zakon o plačah, pravilnik in uredba so glede višine zelo natančni, tudi razvrstitev direktorjev v plačne razrede je določena. Zato nikakor ni jasno, kako so občinski svetniki prišli do te številke. Za javni zavod veljajo vsa pravila javnega sektorja in ko govorimo o plačah in delovni uspešnosti, so zneski nekajkrat nižji od omenjenih 19.000 EUR. Nagrade pa v javnem sektorju sploh ne obstajajo! Svet zavoda se ne bi podpisal pod sklep, ki je v nasprotju z zakonodajo!
Objava neresničnih in skrajno zavajajočih podatkov je zavajanje javnosti. Povabilo na sejo občinskega sveta ali vsaj telefonski klic bi prihranilo nepotrebne zaplete in rušenje ugleda vseh organov upravljanja javnega zavoda Lekarne Ptuj. Svet zavoda Lekarn Ptuj
Foto: vki
Gorišnica • Kmalu razkopano središče občine
Z gradnjo vrtca bodo počakali
Po lanski neuspeli prijavi za sofinanciranje izgradnje vrtca se je občina Gorišnica s tem projektom ponovno prijavila na letošnji, še odprti razpis. Po besedah župana Jožefa Kokota letos pričakujejo pozitiven sklep Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ).
V času čakanja pa na občini niso mirovali, ampak so izvedli javni razpis za izvajalca del in ga tudi že izbrali: »Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Holermous iz Ormoža, vendar pogodba še ni podpisana, bo pa v kratkem. Gotovo pa ne bomo začeli gradnje, dokler ne pridobimo pozitivnega sklepa s strani MŠŠ za sofinanciranje. Zaenkrat je sicer dana obljuba, da naj bi prejeli sklep letos, vendar bomo počakali na dokument,« je povedal župan Kokot, ki mu sicer še vedno ni povsem jasno, kako so sploh lahko na lanskem razpisu, po pritožbah nekaj občin in revidiranem seznamu, izpadli z lestvice prvih petih, kamor so bili najprej uvrščeni.
Sicer pa je v Gorišnici trenutno prednostni projekt izvedba sekundarne kanalizacijske mreže v samem centru občine ter v Moškanjcih. V teh dneh se sklepajo še zadnje služnostne pogodbe z lastniki zemljišč za položitev cevi, kar je potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Primarni vod bodo Gorišničani, kot je znano, gradili pretežno z evropskim in državnim
denarjem pod okriljem konzorcija sedmih občin. »Vendar pa primarni razvod nima nobene funkcije, če nimamo zgrajene tudi sekundarne mreže. Zato imamo v načrtu, da se s položitvijo primarnega voda takoj aktivira tudi sekundarno omrežje, ki ga moramo torej do takrat že položiti. Za projekt izgradnje sekundarne mreže smo tudi uspešno kandidirali za sredstva iz naslova RRP in imamo zagotovljenih 410.000 evrov za letos, v prihodnjem obdobju pa imamo rezerviranih še 626.000 evrov, ki jih prav tako nameravamo koristiti za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Prva dela na terenu moramo tako začeti letos, in sicer na dveh odcepih, kot že rečeno v Gorišnici in Mo-škanjcih. V obeh naseljih morajo biti dela končana v naslednjem letu.«
O hitri cesti in
»problematičnih«
Gajkah
Bolj zvezane roke in več sivih las pa županu Kokotu povzročata dve drugi zadevi;
Prej kot gradnjo vrtca je pričakovati začetek del za sekundarno mrežo kanalizacije v Gorišnici in Moškanjcih.
prva je trasa hitre ceste Ptuj-Ormož, druga pa pogajanja okoli CERO Gajke. »Kar se tiče hitre ceste, menim, da bi se na območju naše občine že morala začeti graditi. Trasa namreč ni sporna, gradbeno dovoljenje je pridobljeno, hiše naših občanov so bile že odkupljene in porušene. V času, ko bi se ta del ceste gra-
dil, pa se lahko rešuje in reši tudi vprašanje obvoznice glede ene ali druge variante. Ne vem, zakaj stoji ves projekt, ne bi si smeli dovoliti, da se denar za hitro cesto, ki je že rezerviran za to, zdaj vrne v integralni del proračuna,« je prepričan Kokot, ki ostaja nepopustljiv tudi pri določenih vprašanjih glede solastništva
občin v deponiji Gajke: »Na zadnjem sestanku z županom Čelanom nam je predstavil njihovo vizijo finančnega udejstvovanja občin, zdaj pa bomo štirje župani, ki smo v pogajalski skupini, pač pripravili naše predloge. Dejstvo je, da ostajata dve sporni točki; prva je višina odškodnine, ki naj bi po zadnjih preraču-
JS®—
nih znašala kar 18 milijonov evrov namesto dogovorjenih 6 milijonov, kar smo občine večinoma že odplačale. S trikrat višjo cifro odškodnine se gotovo ne bomo strinjali, to ne gre kar tako in treba bo najti kompromis, ki ne bo obremenjeval ostalih občin, razen ptujske. Zgolj na naših ramenih reševati finančne zagate deponije in mestne občine ni pošteno. Zemljišče je res last ptujske občine, vendar smo ga sfinancirale vse občine! Druga sporna točka, o kateri bo gotovo še veliko razprave, pa je vprašanje prostorskega deleža občin v deponiji. Gre za to, da si občine želimo določiti, pač glede na uveljavljene standarde, koliko prostega prostora imamo za odlaganje odpadkov svojih občanov. Po ključu naj bi Gorišnici pripadalo okoli 10 odstotkov prostora in dokler tega prostora ne zapolnimo s svojimi odpadki, jih lahko odvažamo v Gajke, bodisi bo to trajalo še deset ali dvajset let. Trenutno tega ne vemo in tudi ne moremo pristati na to, da se nam ta delež ne odmeri. Dejstvo je, da prebivalstvo v Ptuju narašča veliko hitreje, gradilo se bo 800 stanovanj, to je skoraj toliko kot cela Gorišnica, odpadkov je in bo bistveno več kot pri nas in deponija bo polna prej, čeprav iz naše občine ne bi zapolnili kvote, ki bi nam po ključu pripadala. Dokler ne bomo razčistili teh najbolj spornih točk, ne bomo več potrjevali podražitev odpadkov, ki so že napovedane za nekaj let naprej!«
SM
Vabljeni v soboto, 26. k ob 18. uri, na pevsko tekmovanje s Spidijem!
Veliki finale tekmovanja bo pred poletnimi počitnicami.
Prijavite se mladi pevski talenti do 15. leta in ne pozabite pripeljati svojih navijačev!
Več informacij dobite na info točki v Qlandii Ptuj!
QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Foto: SM
Kidričevo • Mag. Miloš M. Matijevič - znanec z jumbo plakatov
»Slovenijo lahko naredim najbogatejšo državo v Evropi!
«
Slovenijo so prejšnji teden preplavili veliki plakati, s katerih se nam nasmiha mlad davčno-finančni strokovnjak mag. Miloš Milan Matijevič, ki opozarja na mednarodno davčno-finančno konferenco v Portorožu s samozavestno trditvijo: »Slovenijo lahko naredim najbogatejšo državo v Evropi!« Ker je Miloš rojen Kidričan, smo se povabili na zanimiv pogovor o njegovi rastoči karieri ter o tem, kako bi lahko Slovenija prehitela celo Švico.
Mag. Miloš Milan Matijevič je 29-letni davčni strokovnjak, član vodstva poslovne skupine Essenia Group. Kot partner in davčni strokovnjak se večinoma ukvarja z mednarodnim davčnim in finančnim svetovanjem in sodeluje s svetovno priznanimi švicarskimi in luksemburškimi bankami, odvetniškimi pisarnami in davčnimi svetovalci. Lani je uspešno zaključil magistrski študij mednarodnega davčnega prava na Dunaju, trenutno opravlja doktorski študij na specializiranem področju davkov in financ na temo Mednarodne obdavčitve finančnih instrumentov in investicijskih skladov. Je reden gost priznanih mednarodnih davčnih konferenc, kjer deluje kot predavatelj ali kot udeleženec. Je tudi eden od soavtorjev trenutno najbolj brane knjige na svetu s področja mednarodne obdavčitve športnikov in umetnikov z naslovom Obdavčitev umetnikov in športnikov v mednarodni davčni zakonodaji., ki je izšla lani v angleškem jeziku na Dunaju, kar je zagotovo prava referenca za vse mednarodne davčne svetovalce na tem področju. Je tudi soav-tor knjige politikah držav EU pri sklepanju mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Mag. Milan Matijevič, spoznali smo vas na jumbo plakatu, ki vabi na mednarodno davčno konferenco 24. in 25. aprila v Portorožu. Kako ste se znašli na njem?
»Že več kot sedem let se ukvarjam z davki in davčnim svetovanjem. Zgodaj sem ugotovil, da je to področje Sloveniji še popolnoma v povojih. Še več, ugotovil sem, da pri nas sploh ni davčnih svetovalcev, ki bi bili strokovnjaki na področju mednarodnih davkov ali zakonodaj drugih držav sveta. Da bi izpopolnil svojo znanje in potešil radovednost, sem šel na dunajsko univerzo študirat mednarodno davčno pravo, kjer se mi je dejansko odprl svet v mednarodne davke. Tam sem prišel v stik z velikimi evropskimi in svetovnimi guruji s področja mednarodnih davkov in kaj hitro sem našel svojo priložnost in dobil številne ideje.
Po določenem času tega magistrskega študija so mi na podlagi doseženih rezultatov in predstavljenih idej na Dunaju ponudili možnost doktorskega študija s področja mednarodne obdavčitve finančnih instrumentov, ki se
v naši stroki šteje za težavnega kot Mont Everest na svetovnem nivoju. Ravno doktorski študij, znanje in zaupanje številnih evropskih strokovnjakov so mi odprli vrata za pridobivanje posebnih znanj in idej. Na podlagi pridobljenega znanja, številnih študij, pogovorov z davčnimi eksperti, švicarskimi in luksemburškimi bančniki ter finančnimi in drugimi strokovnjaki sem ugotovil model oziroma formulo, kako se lahko določeno državo spremeni v finančni in ekonomski center. To je podlaga, da po geografskem obsegu manjša država postane zelo bogata. In kot velik čudež ima ravno Slovenija vse pogoje, da postane velik finančni center jugovzhodne Evrope, kar ji daje možnost, da postane druga Švica. Vse to so člani moje ekipe razumeli in me prepričali, da je potrebno to informacijo prenesti slovenski javnosti. Tako je nastal ta jumbo plakat.«
Na plakatu ste zapisali in lastnoročno podpisali zelo smelo trditev: »Slovenijo lahko naredim najbogatejšo državo v Evropi!« Nam lahko zaupate, na kakšen način bi to lahko dosegli?
»Priznati moram, da se vsakdo začudi takšni izjavi, ampak nekako v sebi vsakdo začne razmišljati, ali je to res mogoče. Lahko potrdim, da je to zelo možno. Hitro lahko ugotovimo, da jugovzhodni del Evrope nima nobenega finančnega centra, kot ga imajo drugi deli Evrope ali sveta (Švica, Luksemburg, Irska, Hongkong, Singapur itd.). Po specifičnih značilnostih Slovenije sem ugotovil,
Foto: M. Ozmec
Mlad strokovnjak mag. Milan Matijevič pred velikim plakatom, s katerega zre ob glavni cesti Hajdi-na-Maribor.
da je ravno Slovenija tista, ki bi lahko postala finančni in ekonomski center jugovzhodne Evrope. Izdam lahko skrivnost, da je v veliki meri ravno pravilna in primerno strukturirana davčna zakonodaja tista, ki vpliva na nastanek takšnih finančnih in ekonomskih centrov. To pa za seboj pritegne velike količine tujega kapitala in znanja. Seveda mora biti temu primerno prilagojen tudi bančni sektor, kajti za takšen finančni center je potrebno imeti v državi neposredno prisotne številne tuje banke. Z nekaterimi mednarodnimi bankami sem bil že v osebnih pogovorih in so pripravljene sodelovati. Zanimivo je, da bi s tem sistemom pridobili prav vsi - tako državljani kot podjetja, domače banke in država. Ne smemo pa pozabiti, da je za
to potrebno vzporedno razvijati Slovenijo kot 'blagovno znamko'. In tudi za to obstaja že pripravljen model. Druge priložnosti ne bo. Po predvidevanjih ima Slovenija časa še kakšnih 3 do največ 5 let, da izvede ta korak.«
Kakšna je glavna vsebina mednarodne konference v Portorožu, komu je namenjena in kakšni so njeni cilji?
»Na konferenci bodo predavali nekateri svetovno znani davčni strokovnjaki, direktorji bank iz San Marina, Švice, Srbije, predstavniki Evropske komisije iz Bruslja in drugi eminentni strokovnjaki. Pred časom sem poklical v Moskvo prijateljico gospo Kornienko, ki je vodja razvoja davčne politike celotne Rusije, in ta mi je po večurnem pogovoru potrdila prisotnost na konferenci.
Foto: M. Ozmec
Družina Matijevičevih, mati Jolanda, oče Rajko in brat Goran, je na svojega najmlajšega družinskega člana Miloša upravičeno ponosna.
S tem mi je uspelo nekaj skoraj nemogočega - v Sloveniji bomo priča prvemu javnemu soočenju mogočne Rusije in Evropske unije na področju davčne politike. Gospa Korni-enko bo na konferenci javno nagovorila EU in na področju davčne politike predstavila neskladnosti in nesmiselnosti med evropsko in rusko davčno zakonodajo.
Sicer pa je konferenca namenjena temu, da Slovenijo, EU in svet opozorimo na številne davčne nejasnosti in probleme na področju obdavčitve finančnih instrumentov oziroma finančnih poslov. Med ostalim želimo Slovenijo opozoriti na priložnost, da lahko postane finančni, ekonomski in holding center JV Evrope in s tem najbogatejša država EU. Udeležencev bo več kot 150. Prihajajo iz Portugalske, Belgije, Nizozemske, Poljske, Rusije, Švice, Liech-tensteina, Italije, Madžarske, Rusije, Srbije, Hrvaške in seveda Slovenije.«
Ste član vodstva poslovne skupine Essenia Group. Koliko vas je v skupini, na katerem področju ste najučinkovitejši in kakšne so vaši cilji?
»Trenutno nas je v skupini že več kot 10. Do konca leta pričakujemo, da nas bo v celotni poslovni skupini več kot 50. Seveda smo najučinkovitejši na mednarodnem davč-no-svetovalnem področju. Naš najbližji cilj je trenutno širitev na Kitajsko, ki ravno poteka, ter na Japonsko. Vzporedno se širimo tudi v Srbijo, kjer že obstaja naša hčerinska družba, pa tudi na Hrvaško. Do konca leta bomo prisotni tudi v Švici in mogo-
če na Nizozemskem.
Naša strategija je zastavljena mnogo širše, kot bi jo lahko tukaj predstavil, vendar lahko omenim, da smo na tej strategiji sistematično delali več let in je plod številnih razmišljanj, izkušenj in znanj. In sedaj je prišel čas, ko jo tudi hitro izvajamo. Sedanji večji cilj je tudi vzpostavitev raziskovalnega inštituta za mednarodne davke, ki bo specializiran za obdavčitev finančnih instrumentov in raziskavo globalnih finančnih trgov. Udeležbo so nam potrdili že nekateri veliki evropski davčni strokovnjaki. Nenazadnje smo se odločili, da bomo k sodelovanju povabili tudi določeno število kreativnih in ambicioznih študentov ekonomije in prava v Sloveniji.«
Kako ocenjujete davčno obremenitev zaposlenih v Sloveniji v primerjavi z Evropo in svetom, so naše plače z davki že preobremenjene?
»Davčna obremenitev zaposlenih v Sloveniji je zagotovo zelo nestimulativna ali z drugimi besedami povedano več kot previsoka. S takšno zakonodajo in prispevki je zelo težko optimistično pričakovati razvoj slovenskega gospodarstva. Začelo se bo dogajati, da se bo proizvodnja vse bolj selila v vzhodne države ali pa bomo uvažali cenejšo delovno silo v Slovenijo (tudi z vzhoda). Po drugi strani pa bodo začeli mlajši menedžer-ji, intelektualci in podjetniki 'bežati' v tujino, kjer bodo izkoristili svoj potencial in priložnost davčno prijaznejših držav. Nadaljnje korake je kaj hitro možno predvideti. Na tem področju bo potrebno veliko storiti in popolnoma na novo zastaviti sistem, najprej denimo z reševanjem pokojninskega sistema z uporabo tujih skladov.«
V čem vidite glavne napake slovenske davčno-fi-nančne politike in na kak način jih je možno odpraviti?
»O tem bi lahko razlagal na dolgo in široko, vendar je zadevo možno poenostaviti. Ko posamezna država piše davčno zakonodajo, se mora najprej vprašati, kaj želi. Potem ko se določijo ti osnovni cilji, kot je privabiti tuj kapital, tuje investitorje, izgradnja naprednega izobraževalnega sistema itd., pa je potrebno vedeti, kaj je tisto, kar le-te privabi. Tukaj pa je pomembno prav tisto, kar sem govoril že prej - potrebno je v detajle poznati številne davčne sisteme po svetu, kako so nastali, zakaj so takšni, kot so, kaj je tisto, kar privabi tuj kapital oziroma omogoči, da država postane bogata itd. Šele takrat vidimo, da se davčna in finančna zakonodaja morata sestavljati zelo ciljno in v sodelovanju s številnimi drugimi državami in strokovnjaki po svetu. Vsaka vejica in pika v davčni zakonodaji morata imeti svoj zakaj in zato. Vsekakor pa mora biti davčno-finančni sistem napisan tako, da je privlačen in varen tako za domačega kot tujega podjetnika, ne le za državo. Sedaj pa lahko sami ocenite, kje so napake davčno-finančne politike v Sloveniji.«
M. Ozmec
Cirkulane • Z zadnje seje občinskega sveta
Dobili grb, zastavo in občinski praznik!
Zdaj se pa ne more več reči, da Cirkulane niso čisto prava občina. Potem ko so svetniki na prejšnji seji z glasovanjem določili, da bodo praznovali občinski praznik v začetku junija, so na zadnji, aprilski seji dokončno sprejeli tudi (heraldično potrjen) grb in zastavo.
Kot smo že poročali (preden je bilo potrjeno s strani heraldike), bo imel cirkulan-ski grb en sam zlat emblem, in sicer sidro na temno modri podlagi. Enaka bo seveda tudi zastava: temno modra z dvema zlatima črtama in zlatim sidrom na sredini med obema črtama. Svetniki so bili videti z oblikovno in barvno kompozicijo kar precej zadovoljni, predlagali so le, če bi bilo možno, da se simboli obrobijo še s črno črto. Zadovoljen pa je gotovo tudi avtor idejne zasnove Marko Rodošek, ki ga bo občina nagradila s 3000 evri (bruto) nagrade.
Tople vode (še) ne bodo odkrivali
Več dvomov kot izbrani simboli občine pa je vzbudil predlog podjetja Nafta Lendava, ki naj bi v Cirkulanah odkrivala toplo vodo. Po ponudbi, ki so jo poslali občinarjem v vednost, zahtevajo približno 9500 evrov za izdelavo potrebne dokumentacije za vrtino, svetniki pa se nikakor niso mogli kar tako odločiti, ali naj jim to plačajo ali ne, zanimalo pa jih je tudi, koliko bi začetek tovrstnega projekta stal občino v nadaljevanju. Župan Janez Jurgec je dokaj realno povedal, da obstaja 60 % možnosti, da z vrtino dejansko dosežejo vir tople vode, kolikšna pa bi bila temperatura in količina tega vira, se pa nikakor ne ve. Če bi bila oba dejavnika visoka (temperatura vode in količina), potem bi to pomenilo izjemno dober energetski vir za ogrevanje centralnega, strnjenega naselja v Cirkulanah, lahko pa bi se uporabil tudi v turistične namene. "Je pa tudi res, da bi bil za uspešno izvedbo tovrstne vrtine potreben vložek med 800.000 in milijon evrov s strani občine," je še dodal Jurgec. Svetniki so
po temeljitem razgovoru sicer vsi po vrsti povedali, da se jim zdi ponudba zelo zanimiva in jo načelno podpirajo, da pa bi pred začetkom oz. plačilom prve dokumentacije vseeno radi več informacij s strani strokovnjakov iz podjetja Nafta Lendava. In so se kompromisno odločili, da bodo z odkrivanjem tople vode počakali, dokler ne dobijo odgovorov iz prve roke na vsa svoja vprašanja.
Obrtna cona pod Borlom
Zanimivejša razprava se je nato razvila še okoli vprašanja, katero od dveh predvidenih obrtnih con v Cirkulanah prijaviti na razpis RRP za pridobitev dobrih 330.000 evrov. V prostorskem planu sta namreč predvideni kar dve obrni coni; prva je mišljena v Dolanah, v neposredni okolici tovarne ADK, druga pa na lokaciji ob glavni cesti za Cirkulane pod Borlom (nasproti gostišča
Hermana Kokola), kjer je imel sicer ob praznovanju aninega redno svoj prostor šotor z zabaviščem. Župan Jurgec je povedal, da se mu zdi bolj smiselno prijaviti projekt s cono pod Borlom, že zaradi bližine glavne ceste, da pa to ne pomeni, da ne bo cone tudi v Dolanah: "Izbrati morate samo lokacijo, ki jo bomo s pridobljenimi sredstvi na razpisu komunalno opremili," je pojasnil zadevo svetnikom. Slednji pa so bili kar razdeljeni; eni bolj za začetek urejanja zemljišč okoli ADK, drugi pa bolj za lokacijo pod Borlom. Slednja naj ne bi bila sporna niti s kulturnega vidika, nudila pa naj bi tudi več možnosti za morebitno kasnejšo širitev. Začetno območje pod Borlom meri 3,5 hektarja, ob večjem interesu obrtnikov pa bi se lahko širilo na zemljo, ki je zaenkrat še v lasti sklada kmetijskih zemljišč (kar ne bo težko, če bo obveljal predlog iz pokrajinske zakonodaje, da skladova zemlja preide v roke občin). Argumentiranje v prid
eni in drugi lokaciji se je vleklo kar nekaj časa, čeprav je bilo vedno bolj jasno, da bo obveljal županov predlog o obrtni coni pod Borlom. In na koncu so vsi glasovali ZA, s pogojema, da naj v coni ne bo težke industrije in da naj območja, ki je pravzaprav tudi vhod v občino, ne bi kazile kakšne "čudne podrtije".
Preveč nepozidanih stavbnih parcel
Veliko zanimanja svetnikov je na koncu požel še Stanislav Napast; a ne s splošno predstavitvijo t. i. strateškega dela občinskega prostorskega načrta, ampak z drugimi, bolj konkretnimi informacijami. Med njimi je gotovo ta, da je iz občine Cirkulane prišlo rekordnih - blizu 300 - pobud občanov za zazidalne parcele in da niti v sanjah ni računati, da bodo vse pobude pozitivno rešene. Namesto tega je svetnike opozoril, da se, glede na spreminjajočo prostorsko zakonodajo, kaj lahko zgodi, da bodo kašne "izgubljene" parcele po hribih brez prave infrastrukture, ki sicer že imajo status zazidljive, slednjega celo izgubile. Prav tako je povedal,-da bi bilo dobro pogledati po terenu in morebiti izbrisati status določenih že zazidalnih parcel, če so v območjih, kjer gradnja ne bo možna, saj bi občina in njeni občani z zmanjšanjem že obstoječega fonda zazidalnih parcel (ki ostajajo nepozidane) imeli več možnosti, da pridobijo več novih zazidalnih parcel. V prihodnje pa se bodo tako podpirale samo novogradnje v strnjenih naseljih oz. z razširitvami strnjenega naselja ter deloma še obnove (nadomestne) gradnje na že obstoječih domačijah po hribih.
SM
Foto: SM
Po daljši razpravi so se svetniki odločili, da bodo razvojni denar namenili za komunalno ureditev obrtne cone pod Borlom (na sliki) in ne za obrtno cono v Dolanah pri ADK.
Od tod in tam
Cirkulane • 12. večer ljudske pesmi
12 let
tlODSKIH P£Siy, ~
jI # 3 m &



V cirkulanski večnamenski dvorani so domači ljudski pevci KD Cirkulane v soboto zvečer pripravili že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev iz bližnjih občin. Zbranemu poslušalstvu so se naprej s štirimi pesmimi predstavili domači ljudski pevci s harmonikarjem Tonetom, za njimi so mehe raztegnili Veseli Jožeki iz Vidma, nato pa so zapele še ljudske pevke iz Juršincev, pa ljudski pevci z Miklavža pri Ormožu in ljudski pevci izpod Boča: za konec pa so svoje glasove in instrumente združili prav vsi nastopajoči skupaj v pesmi V dolini tihi je vasica mala. Da je bilo poleg petja v dvorani slišati še ogromno smeha občinstva, pa sta poskrbela - kdo drug kot slovita Micika in Hanzek z izvirnimi hu-morističnimipovezovalnimi teksti.
SM
Ljutomer •16. srečanje harmonikarskih orkestrov GŠ
Glasbena šola Slavka Osterca iz Ljutomera je pripravila že 16. območno srečanje harmonikarskih orkestrov glasbenih šol. Ljutomerski dom kulture je gostil šest orkestrov - ob gostitelju so sodelovali še orkestri iz Murske Sobote, Lendave, Gornje Radgone in Ormoža. Uvodnih območnih srečanj sta se udeleževala le orkestra iz Gornje Radgone in Ormoža, kasneje so se priključili še Ljutomerčani, na tokratnem srečanju pa sta se prvič predstavila orkestra iz Lendave in Murske Sobote. Soboški orkester, ki šteje 18 članov, je vodil Matej Zavec, lendavskega (24) pa Rihard Lebar. Orkester iz Ormoža ga vodi Darinka Vidovič, s solo nastopom na saksofonu pa je prisotne očarala Katja Munda (na fotografiji). Iz šestčlanskega orkestra leta 1991 seje na glasbeni šoli v Gornji Radgoni razvila ekipa kakovostnih 14 harmonikarjev, ki ga vodi Olga Radolič. Za zaključek koncerta so za odlično razpoloženje poskrbeli domačini pod vodstvom Janeza Munda.
NŠ
Slovenija • Evropski teden cepljenja
Foto: Črtomir Goznik
Od 21. do 27. aprila poteka evropski teden cepljenja, v katerem sodelujejo vse države članice Svetovne zdravstvene organizacije iz Evrope. Njegov cilj je povečanje precepljenosti in ozaveščanje javnosti o pomenu cepljenja. Po oceni SZO na svetu še vedno zaradi nalezljivih bolezni, ki bi jih s cepljenjem lahko preprečili, letno umrejo trije milijoni ljudi, od tega skoraj polovica otrok, mlajših od pet let. Največ smrti je zaradi ošpic. Evropa je bila leta 2002 razglašena za celino brez otroške paralize. V Sloveniji so zaradi dobre precepljenosti otrok v zadnjih letih praktično izginile tudi ošpice, davica in rdečke. Čeprav teh bolezni v Sloveniji več ni, je potrebno cepljenje nadaljevati, ker se omenjene bolezni še vedno pojavljajo v naši soseščini. Pred uvedbo cepljenja je v Sloveniji letno za ošpicami zbolelo do sedem tisoč otrok, nekaj pa jih je zaradi bolezni vsako leto tudi umrlo.
_mg_
Foto: S M
Foto: NS
Središče ob Dravi • Pravljična bralna značka
Ko so pujsi se veselo pujsali ...
Prireditve ob počastitvi 54. občinskega praznika v SrediSču ob Dravi se Se nadaljujejo. Minulo nedeljo so organizirali pohod po učni poti od Trnave do Drave, v petek, 18. aprila, pa je bila v prostorih Osnovne Sole SrediSče ob Dravi predstavitev projekta Bralne značke za odrasle in pravljični večer za odrasle.
S tem se je tudi Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož vključila v praznovanje in svoje delovanje približala središkim uporabnikom. V svet pravljic sta vodili pravljičarki Liljana Klemenčič in Zdenka Gajser. Pravljičarki sta zelo različen, a hkrati skladen pravljičarski par. Vsaka s svojim specifičnim pogledom na pravljice, odnosom do njih in tudi do publike sta odrasle za nekaj trenutkov postavile v deželo, kjer se žabci zaljubljajo v bele goske, kjer prašiči ne domujejo v betonskih boksih in svoj živi dan ne vidijo sončne svetlobe, ampak se še pasejo na travi, kjer se pride do spremembe spola z urokom in ne s pomočjo medicine. Morda zaradi potrebe odrasle publike, ali pa zato, ker pravljice tako doživljata, sta
Liljana Klemenčič in Zdenka Gajser (sedi, prva z leve) sta v prvem večernem mraku porabili urok pravljic in prisotnim za trenutek ustavili čas.
jima dodali še izdaten ščepec hudomušnosti in izlet v pravljično deželo je marsikomu
na ustnice pričaral nasmeh. To pa je bil tudi njihov namen, saj pravljice so zgodbice, ki opra-
vljajo svoje poslanstvo in kdor jim dobro prisluhne, mu povedo vse o urejenosti tega in vseh ostalih svetov. Prireditev so zaokrožili z izbrano klavirsko glasbo, ki jo je izvedel Thierry Šavora - Dinga.
Ob zaključku je Lilijana Klemenčič predstavila še letošnjo bralno značko, ki je pri Sredi-ščanih naletela na dober odziv.
Z gledališko predstavo Poslednji mož v izvedbi Gimnazije Ormož pa so ob dnevu upora proti okupatorju slovesnosti ob 54. občinskem prazniku občine Središče ob Dravi zaključili. Več informacij o občini Središče ob Dravi pa je že nekaj časa na voljo na njihovi novi spletni strani www.sredi-sce-ob-dravi.si. Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož 916. regijsko srečanje mladih raziskovalcev
Vedno kvalitetnejše naloge
Minuli petek je v Gimnaziji Ormož potekalo 16. regijsko srečanje mladih raziskovalcev srednješolcev Spodnjega Podravja in Prlekije, ki ga organizira ZRS Bistra Ptuj. Srečanje se iz leta v leto seli iz kraja v kraj in je vsako leto organizirano v drugem središču regije. Tokrat je sodelovalo 29 mladih raziskovalcev s 14 raziskovalnimi nalogami, ki jih je ocenjevalo pet recenzentov. Velika večina nalog je zlatonagrajenih in bodo nadaljevale pot na državno srečanje.
Značilnost tovrstnih srečanj za srednješolce je, da število sodelujočih zaostaja za podobnimi srečanji osnovnošolcev. Dr. Aleksandra Pivec to pripisuje dejstvu, da so dijaki v srednjih šolah bolj obremenjeni z izvenšolskimi dejavnostmi, zaključnimi izpiti in maturo ter manjši prizadevnosti mentorjev. So pa njihove naloge iz leta v leto kakovostnejše, kar pa je konec koncev tudi cilj, saj stremijo h kakovosti in ne količini. Samo srečanje mladih raziskovalcev ni toliko tekmovalnega značaja, kot poskuša spodbujati mlade k raziskovanju. Njihove naloge so razvrstili v dve ocenjevalni skupini: kemije, biologije in ekologije ter skupno za matematiko, fiziko in sociologijo. V zadnjem času je zaslediti aktualne tematike in vsebine, pohvalen je izbor tem iz domačega okolja, pojavlja pa se tudi veliko nalog z okoljsko problematiko, kar organizatorji zelo pozdravlja-
Večina priznanj je bilo zlate barve in avtorji nalog se bodo predstavili tudi na državnem srečanju.
Dr. Aleksandra Pivec je v imenu organizatorja ZRS Bistra Ptuj pozdravila mlade raziskovalce.
jo, saj se ta tematika še kako dotika nas vseh. Za letošnje srečanje so značilne tudi zelo suverene predstavitve, ki so podane tudi na zanimive načine. Recenzenti so opazili, da se zmanjšuje število uporabljenih anket kot edine uporabljene raziskovalne metode na področju humanistike in družboslovja. Med slabostmi, ki so jih ocenjevalci zasledili, pa so omenili pomanjkljivo navajanje virov, iz katerih se citira, neprimerno uporabo anket v področjih naravoslovja in tehnike. Ena glavnih pomanjkljivosti je nepravilno strukturiranje same naloge. Kot je povedala dr. Pivčeva, ocenjevalci pričakujejo, da se v začetku naloge postavi hipoteza, izpostavi nek problem, ki se ga dijaki potem lotijo z
različnimi metodami in pri tem pridejo do določenega zaključka, ki ni nujno, da se ujema s pričakovano rešitvijo. To je na nek način tudi predvsem slabost mentorjev, saj je bilo veliko dobrih nalog, ki so dobile slabšo oceno prav zaradi slabe strukture. Opozorili pa so tudi na pomanjkanje eksperimentalnega dela pri nalogah iz naravoslovja in tehnike. »S podporo projekta Uvajanje mladih v znanost želimo pomagati ustvarjati družbo radovednih in odprtih ljudi, ki jih ni sram priznati in vprašati, česar ne vedo, in se naučiti, česar ne znajo. Prek osebnih izkušenj pridobljenih z eksperimentiranjem se namreč krepi znanje posameznika, prek svobodne izmenjave idej med posamezniki pa se boga-
ti naša družba.«
V znanstvenoraziskovalnem središču Bistra Ptuj si želijo, da bi bila znanost minimalno prisotna vsaj v vsaki lokalni skupnosti, da bi le-te zaznavale potrebo po njej in jo v ustrezni meri tudi podpirale, četudi zgolj moralno ali simbolno. Kakovostna prihodnost življenja na podeželju in tudi v manjših mestih je namreč v veliki meri odvisna prav od stopnje investicij v mlade raziskovalce, potencialne nosilce razvoja v lokalnih skupnostih in regijah. Dr. Aleksandra Pivec je pohvalila naloge, ki so dale nastavke za številne kakovostne projekte, izpostavila je tudi izdelke dijakov Gimnazije Ormož in dobro gostiteljstvo srečanju. Viki Klemenčič Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Retrospektiva
Retrospektiva je beseda francoskega izvora, pojasnjuje Veliki slovar tujk (Cankarjeva založba, 2002) in pravi, da je to največkrat prikaz, predstavitev pomembnejših zlasti likovnih, filmskih del iz daljšega preteklega obdobja. Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1994) dodaja, da knjižno pomeni retrospektiva spominsko obnavljanje česa preteklega, literarno je to podvajanje tega, kar se je zgodilo pred tem, o čemer se pripoveduje. Slovar pojasnjuje še publicistično rabo besede: podati retrospektivo razvoja našega šolstva, torej pregled; ali gledano iz retrospektive je bila odločitev napačna, torej gledano nazaj.
Nekaj retrospekcijskih občutenj me preveva, ko se tako ali drugače, vsekakor pa javno in medijsko pompozno in čezmerno, premlevajo in primerjajo plače javnih delavcev, pa tistih, ki se preživljajo z učiteljevanjem, sodnikovanjem, zdravnikovanjem ... Bridko, zelo bridko je slišati, kako nekateri svoj poklic nezmerno precenjujejo in poveličujejo. In spet premnogi modrujejo o poklicu, ki mu niti zdaleč ne morejo oporekati niti s kančkom strokovne podlage.
Čeprav opravljam tak »lahkoten, simpatičen poklic knjižničarke«, ki pri delu »ne gleda smrti v oči«, sem po desetih urah dela (tu in tam je treba podaljšati, pa prvi in tretji četrtek v mesecu pripovedujem pravljice otrokom) precej izžeta. Občudujem maksimalno fizično in umsko kondicijo tistih, ki lahko zdravnikujejo tri dni in tri noči ... Cenim psihofizično kondicijo tistih, ki gledajo smrti v oči, sporočajo in presojajo o njej ter odmerjajo težo življenja tistim, ki vedo o smrti več, kot si moremo sploh misliti in razumeti. In vem, da so oboji nekoč bili učenci. Hm, pomišljam, tako za nazaj, ob dnevih knjige, kje v tej verigi izpostavljenih poklicev je knjižničar - nekoč, ali bolje rečeno: v davnih časih vrhunsko cenjen poklic, knjižničar - častivreden varuh znanja in resnic. Zakladniki knjig so odpirali vrtove znanja in umetnosti, vrtove, ki tedaj, v davnih časih, pač niso podlegali le dobičkonosni, politikantsko naravnani hortikul-turi. Buh, ko tako razmišljam o poklicu, ki, roko na srce, nikoli ni obetal finančne višine. Pa raje vzamem knjigo v roke in čez nekaj strani, minut-ka branja in že sem čisto, čisto drugje: z drugimi ljudmi, poklici, deželami, kraji, skrbmi, v drugem času in prostoru .
Tokrat vam, cenjeni bralci Knjigarnice, z veseljem priporočam zame težko pričakovano knjigo, novo kriminalko Avgusta Demšarja (njegovo Olje na balkonu me je navdušilo pred časom in sem to navdušenje zapisala tudi v pričujoči rubriki). Čeprav nisem bralka tovrstnih žanrov, me tu in tam navduši kakšna kriminalka. A ta avtor, mimogrede: skriva se za izmišljenim imenom, zares fino streže zakonitostim odličnega žanra. Retrospektiva je naslov fine, sveže, s spodobnim številom trupel napletene zgodbe, ki se dogaja v sosednjem Mariboru. Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je razgledan, simpatičen tip, ki se s svojim mladim pomočnikom, pripravnikom Markom Breznikom loti svoje druge zadeve, ki začenja na otvoritvi retrospektivne razstave, ko na stranišču v mlaki krvi obleži en od članov slikarjeve družine. Ubit je z delom ambientalne inštalacije mladega gostujočega umetnika iz Italije, z granitno kocko. Tu so še lastnik galerije, zbiratelj umetnin iz Rusije, slikarjeva bivša žena in zdajšnja žena, obe sta vdovi, in trije sinovi. Slikar Karol Korenika je namreč preminil pred dvema letoma v starosti osem-inosemdeset let med pripravami za retrospektivo ... No, zdaj pa končno razstava in otvoritev in množica ljudi, na stranišču pa truplo leži in .
Knjiga je izšla pri založbi Sanje, ima skoraj 300 strani in jo tudi priporočam vsem učiteljem, zdravnikom, sodnikom za sprostitev in zabavo.
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Aprilski prazniki v knjižnici
Rezultati dobri, zaposlenih premalo
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so spomladanski aprilski dnevi še posebej praznični. V teh dneh so namreč obeležili kopico pomembnih dogodkov, med drugim tudi mednarodni dan knjig. Najpomembnejši letošnji dogodek pa se obeta septembra, ko bodo praznovali 60. obletnico ustanovitve.
April so v ptujski knjižnici začeli z mednarodnim dnem knjig za otroke, pridružili so se praznovanju 13. slovenski dnevi knjige, v sredo pa so s tradicionalnim knjižnim sejmom na dvorišču knjižnice obeležili mednarodni dan knjig in avtorskih pravic. Ta dan so novovpisanim bralcem podarili tudi letno članarino, knjige, ki jih člani dolgujejo, pa so lahko vrnili brez plačila opominov in zamudnin.
Minulo leto je bilo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj po marsičem prelomno. Prirast ptujske knjižnice, katere skupni fond šteje približno 325 tisoč enot gradiva, je samo v lanskem letu znašal več kot 19 tisoč enot, kar je največ v zgodovini knjižnice. »Imamo 14.182 aktivnih članov, s to številko pa smo prvič presegli dvajsetodstotno vključenost prebivalstva svojega območja. Samo v lanskem letu se je vpisalo kar 1261 novih članov. Skupaj smo zabeležili več kot 150 tisoč obiskovalcev, kar je 13 tisoč več kot leta 2006,« pojasnjuje mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Pomemben dosežek je tudi knjižnična spletna stran, ki je z delovanjem začela pred natanko letom dni in do danes zabeležila preko 40 tisoč obiskovalcev. Preko spleta je bralcem omogočeno tudi podaljševanje in rezerviranje gradiva preko sistema CO-BISS. Dodatno olajšavo ob iskanju gradiva pa je prinesla lanskoletna inventura, ki so jo prvič v zgodovini ptujske
knjižnice izpeljali v Študijskem oddelku. Pomemben mejnik bo nedvomno tudi digitalizacija gradiva, ki so jo že začeli izvajati. Ptujska knjižnica je ob NUK, Univerzi v Ljubljani in Osrednji knjižnici Celje partner v projektu Digitalna knjižnica Slovenije. V ta namen si je od norveškega finančnega mehanizma pridobila sredstva v skupni višini približno 90 tisoč evrov. Vodstvo ptujske Knjižnice pa je ponosno tudi na svojevrsten rekord bralne značke, ki jo je samo v ptujski knjižnici osvojilo 130 bralcev. »Velik dosežek lanskega leta je tudi, da smo zaključili dogovore o postajališčih bibliobusa z občinama Juršinci in Zavrč, tako da ta sedaj stoji v vseh občinah ustanoviteljicah in pogodbenicah,« pojasnjuje Neudauer. Med vidnejšimi lanskoletnimi projekti je tudi dolgo pričakovana otvoritev Potrčeve spominske sobe.
Obeta se 60-letnica
Tudi tekoče leto bo za ptujsko knjižnico izredno pomembno, saj načrtujejo veliko projektov, literarnih večerov in prireditev. Skupaj z umetniškim društvom Stara steklarska Ptuj pripravljajo razstavo fotografij mojstra fotografije Stojana Kerbler-ja, ki bo na ogled postavljena maja. Junija organizirajo osrednjo občinsko prireditev ob 500-letnici Primoža Trubarja, oktobra pa bodo predstavili projekt o nekdanjem ptujskem županu in literatu
Alojziju Remcu. Najpomembnejši dogodek bo vsekakor 60-letnica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki jo bodo septembra obeležili s številnimi dogodki. O bogati zgodovini Knjižnice bo posnet tudi krajši film.
Lani je bil predstavljen tudi predlog spremembe Odloka o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potrča, ki so ga svetniki MO Ptuj že sprejeli, trenutno pa je v fazi sprejemanja na drugih občinah ustanoviteljicah. »Spremembe odloka so usklajene z veljavno zakonodajo. Sam osebno vidim veliko pomanjkljivost odloka v tem, da nekatere občine ustanoviteljice v fazi osnutka niso dale soglasja k sistemizaciji delovnega mesta pomočnika direktorja, saj smo ena redkih osrednjih območnih knjižnic v Sloveniji, ki takega delovnega mesta nima sistemizirane-ga,« je pojasnil direktor ptuj-
ske knjižnice.
Sicer pa se tudi na drugih področjih srečujejo s pomanjkanjem delavcev. »Po sistemizaciji bi morali imeti deset delavcev več. Sam pa ocenjujem, da bi že šest novih ljudi predstavljalo veliko olajšavo. Najbolj akutno bi bilo zaposliti tri bibliotekarje, in sicer v Oddelku nabave in obdelave, v Domoznanskem oddelku in Študijskem oddelku, potrebovali pa bi tudi vsaj tri manipulante s peto stopnjo izobrazbe za delo v Študijskem oddelku. Problem sicer rešujejo z javnimi delavci, vendar gre za relativno kratek čas zaposlitve, ki zahteva veliko uvajanja v delo. »Žal razen redkih občin občine ustanoviteljice in pogodbenice v večini nimajo posluha za nove zaposlitve,« je zaključil direktor ptujske knjižnice.
Dženana Bečirovič
Foto:DB
Boris Zajko, predsednik društva Cesarsko-kraljevi Ptuj.
Srednjeveška jurjeva tržnica za razliko od prejšnjih let ne bo potekala sočasno z jurjevim sejmom. Sobota bo tako rezervirana zgolj za srednjeveško dogajanje, ko si bo možno ogledati kopico zanimivosti. Predstavili se bodo tržničarji, med drugim tudi tkalka, usnjarka, rezbarji, lončarji, solinarka, pletarji, izdelovalci srednjeveškega nakita, orodja, orožja ipd. Letos bo rdeča nit dogajanja povezana s 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja, sodelovali bodo Manufaktura Janeza Rozmana s tiskarno, izdelovalka papirja, grajska pisarka, na to temo pa bo potekala tudi otroška animacija. Vsekakor se obeta dogodek vreden ogleda!
Dženana Bečirovič
Ptuj • Četrta Srednjeveška tržnica
Oživljena zgodovina
Slovenski trg bo v soboto od 9. ure naprej ponovno zaživel v duhu srednjega veka. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj namreč vabi na četrto Srednjeveško jurjevo tržnico.
Jurjevo tržnico bodo pripravili po vzoru podobne prireditve v pobratenem Burghausnu.
Foto: DB
Samo M. Strelec • Dvomim...
Umetnost štrajka
Poslušam, da naj bi štrajkali. Sodniki, zdravniki, šolniki ... Državni sektor ni zadovoljen. Državni uslužbenci napovedujejo sindikalni boj svojemu delodajalcu. Pomislim: kdaj so na zadnje štrajkali kulturniki, umetniki oziroma, zakaj niso. Iz šolskih klopi se spomnim kulturnega molka, to pa je vse, kar mi tozadevno pride na misel.
Baletni plesalci trenirajo vsak dan. Tudi ob nedeljah in praznikih sem jih v Mariboru videval prihajati v vadbeno dvorano. Da so opravili rutinski trening, da so izvedli gibe, ki jih že po nekajdnevni abstinenci ne bi mogli več. Kako naj štrajkajo pesniki ali pisatelji, ki ponižno čakajo na navdih, da jim steče misel, zapleše jezik? Pri tem je prav vseeno, ali se to dogodi v rednem ali deljenem delovnem času ali v tihih poznih urah. Prepričan sem, da nihče od njih niti ne pomisli, ali bo dobil dodatek za delo, ko v urah »brez miru« kleše, pili in brusi svoj izraz. Srečen bo, če bo našel nekoga, ki mu bo stvar objavil. Počaščen, če jo bo kdo prebral. Nagrajen, če kdo kupil... Kako torej spraviti v sklad posvetne zakone in zakonitosti umetniškega ustvarjanja? Igralci na odru bi, denimo, po črki zakona, morali pri delu upoštevati »vse živo«: zaradi nevarnosti, da jim bo z vrvišča kaj padlo na glavo, bi moral Romeo v balkonski sceni nositi čelado. Vsaka scenografija, višja od metra, bi morala imeti izdelan delovno-varstveni elaborat, morala bi biti zavarovana z zaščitno ograjo. Odkar imamo protikadilski zakon, so se rekviziterji čez noč doi-zobrazili v zvijalce cigaret in smotk, v katerih se cmarijo vsa mogoča in nemogoča zelišča in arcnije. Igralci - kadilci pravijo, da jim gre na kozlanje, ko morajo potem to kaditi. Nekadilci takisto. V igri, ki jo pripravljam, bi rad, da igralec kadi pipo. Ne bo šlo. Žajbelj noče goreti, tobak je prepovedan. Lahko se delamo, kakor da kadimo... Sploh pa se čudim: zakon o prepovedi uporabe tobačnih izdelkov velja za javne prostore. Nisem vedel, da je oder javni prostor. Učili so me, da je oder prostor fikcije. Izmisleka, domišljije, imaginacije. Da je oder prostor umetniške svobode. Naš zakon pa je povedal, daje oder javno mesto. Če je tako, potem nečesa ne razumem: zakaj, ko v igri pridemo do prizora, v katerem igralci uporabijo orožje, ne pride ne oder kak inšpektor v spremstvu mož v modrem in prime igralca zaradi nezakonitega posedovanja orožja? Ali zakaj npr. v Strindbergovi Gospodični Juliji ne privedejo koga zaradi nasilja v družini? Ali zakaj ne kaznujejo režiserja, ki na odru uporabi dim, saj vendar onesnažuje okolje? Če je oder javni prostor...
Ja, tako pač pri nas je: včasih je, včasih ni. Pri nas zakoni, kot kaže, niso nekaj, kar bi veljalo vedno, za vse in v vsakem primeru. Kakor v naravi, kjer zakoni veljajo vedno, za vse in v vsakem primeru. Jabolko bo pač padlo z drevesa na tla. Ne glede na to, ali se imenuje jonatan, zlati delišes, bobovec, in ne glede na to, ali drevo stoji na vrtu predsednika države, predsednika uprave ali kurjega tatu .
Vrnimo se k štrajkom in umetnosti. Umetnika načeloma »preganja« neka misel, ideja, predstava, ki jo nato ubesedi v pesmi, prozi, naslika, skomponira novo glasbeno delo, skleše nov kip, skoreografira nov gib . Umetniški proces je še najbolj podoben nosečnosti. Nosečnica bo, ko bo prišel njen čas, rodila. Ne glede na zakon, ne glede na okoliščine. Umetniško delo bo, ko bo prišel njegov čas, nastalo. Ker bo umetnik našel pot, način in sredstva, da se izrazi. Nobenemu umetniku še ni prišlo na misel, da bi svojo idejo »abortiral«. Da bi jo vrgel v koš. Da bi rekel: vem za pesem, pa je ne povem!
Nekoč sem nekega ministra za kulturo debelo uro prepričeval o sistemskih spremembah, ki bi jih lahko naredil na področju uprizoritvenih umetnosti, pa bi z enakimi sredstvi v gledališčih dosegali večje učinke. Mirno me je poslušal. Nato pa postavil tri vprašanja. Prvo: Koliko vas sploh je, gledališčnikov, od Kopra do Ptuja? - Deset gledališč, okrog 350 zaposlenih, odgovorim. Drugo: A veste, koliko proračunskega denarja potrošite v tej »branži«? -Okrog 0,002 % kulturnega proračuna, odgovorim. Zadnje vprašanje: No, torej?!... Mlad (in naiven kot sem bil), sem ga debelo gledal in nisem razumel, kaj me sprašuje. Opazil je moj zaboden pogled, zato je poanto izpeljal kar sam: Ja, premalo vas je! Za proračun ne pomenite tako rekoč nič. Kdo se bo ukvarjal z vašimi »problemi«. Mejte, kar mate, in lepo dajte mir.
Umetnost ne štrajka. Vsaj iz dveh razlogov. Prvi je, da se niso sposobni povezati. Preveliki individualisti so. Že po definiciji namreč išče vsak svoj izraz, svoje stališče. Še s seboj se pogosto umetnik ne zna dogovoriti, kaj šele da bi se z drugim(i). Drugi razlog je še temeljnejši: če igralci, plesalci, pevci ne bi šli na oder, muzikusi ne v orekstrsko jamo, slikarji ne za platna, kiparji ne v ateljeje, pesniki ne za liste papirja . - mogoče tega dovolj ljudi sploh opazilo ne bi!!! Kaj je torej narediti? Pesnik je povedal vse: Stanu se svojega spomni... in tako naprej. Vemo, kako. (Šolnikom, zdravnikom, sodnikom in drugim privoščim, da se z delodajalci spogajajo, za kar se morejo. Umetniki, če bodo hoteli kdaj kaj več, se bodo najprej morali sami s seboj.)
Markovci • Zanimivo v vrtcu
Kako so peli, plesali in se igrali nekoč
Otroci in vzgojiteljice vrtca Markovci so v mesecu marcu v tamkajšnji večnamenski dvorani pripravili prireditev ob materinskem dnevu. Ob tej priložnosti so predstavili tudi zaključek celoletnega projekta z naslovom Kako so peli, plesali in se igrali nekoč.
"Projekt smo pričeli v začetku šolskega leta, sodelovali pa so vsi otroci, ki obisku-
jejo naš vrtec - od prvega do življenje nekoč. Igrali smo se, šestega leta starosti. V sklopu spoznavali ljudske običaje in projekta so otroci spoznavali ljudske igre. V projekt smo
V okviru projekta je nastala tudi razstava starin.
vključili tudi starše in stare starše otrok ter starejše občane. Ogledali smo si muzej starin v Mali vasi, kjer so otroci videli, kako so nekoč živeli in kakšna orodja so uporabljali pri delu,« pojasnjuje vzgojiteljica Sonja Ambrož, sicer tudi vodja projekta Kako so peli, plesali in se igrali nekoč.
Da pa bi otroci kar se da doživeto spoznavali življenje nekoč, so poskrbeli nekateri starejši, ki so jih s pripovedjo popeljali v preteklost. Karolina Pičerko je otrokom predstavila stare ljudske običaje - kako so rajali v času pusta, kako so doživljali praznične decembrske dni in nasploh, kako so živeli nekoč. V projekt se je aktivno vključila tudi družina Vrtačnik, ki je otroke zares popeljala v stare čase.
Kaj pa so se otroci iz omenjenega projekta naučili?
Novogradnja je bila nujna, saj obstoječi vrtec ob osnovni šoli šteje že polnih 3 5 let. Novi objekt na okoli 900 kvadratnih metrih površine bo sprejel 120 otrok, kolikor jih trenutno obiskuje sedanjo varstveno ustanovo, ki bo kmalu
zaprla svoja vrata. Izvajalec del, ljutomerski PGP, skupaj s kooperanti po terminskem planu uresničuje naložbo, ki je vredna okoli 1,565 milijona evrov. Šolsko ministrstvo bo prispevalo skoraj 600 tisoč evrov, preostala sredstva pa
bodo zagotovljena iz občinskega proračuna.
V sklopu izgradnje vrtca bo večnamenski prostor za izvedbo športne vzgoje, občina Križevci bo uredila tudi dovoz in parkirišča za potrebe vrtca in šole ter šolsko
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Na Ptujskem pred sedmimi desetletji (2.)
Na pragu II. svetovne vojne
Svetovni dogodki pred sedmimi desetletji so opozarjali na bližajočo se drugo svetovno vojno. In kako je teklo življenje na Ptujskem?
Negativni gospodarski trend v ptujski mestni občini se je odražal na občinskem proračunu. Primerjalno zapišimo, da je ta pred prvo svetovno vojno znašal 2 milijona kron, kar bi po desetkratni valorizaciji pomenilo 20 milijonov din. Toda leta 1938 je občinski proračun izkazoval okoli 3 milijone din, tako da je bila onemogočena vsaka večja investicija. Mestna občina je namreč morala z rednimi letnimi prispevki sanirati Mestno hranilnico. Slednja je izgubila med vojno podpisanih 90 % vlog za vojna posojila (okoli 20 milijonov kron). Medvojna dejanja Ornigovega uradnega Ptuja je mesto čutilo do druge svetovne vojne.
V razmerah gospodarske krize razumemo, da je glede na moč nemškega kapitala in odvisnost slovenske delovne sile od nemških delodajalcev
nemška nacistična demagogija naletela na plodna tla. Ob tem kaže zapisati, daje bil Ptuj pred sedemdesetimi leti
mocan
nemški center na Slovenskem. Po štetju prebivalstva leta 1931 je imel Ptuj 12,7 % prebivalcev nemške narodnosti in je
za-
ostajal samo za Kočevskimi
Nemci (22,83%). Primerjalno nam statistika pove, da je bilo v Mariboru 6,16 %, Ljutomeru
Foto: MZ
Otroci Vrtca Markovci so na prireditvi zapeli, zaplesali in se igrali kot v preteklosti. Za to priložnost so imeli obleke, kot so jih otroci nosili nekoč.
»Predvsem so spoznali narečja in tudi kmečke igre: Bela lilija, Rdeči tulipan, Ristance, Ali je kaj trden most in še mnogo drugih. Otroci so projekt spremljali z velikim zanimanjem, pri tem pa so v veliki meri sodelovali tudi starši
ter dedki in babice. Prinašali so stare fotografije, starinske predmete, orodja, posodo ... Otroci so tako dobro spoznali tradicijo in običaje naših krajev ter življenje nekoč,« še dodaja Ambroževa.
Mojca Zemljane
Križevci pri Ljutomeru • Gradnja lepo napreduje
S1. septembrom nov vrtec
Lani, ob praznovanju devetega občinskega praznika, je bil položen temeljni kamen za izgradnjo vrtca v Križevcih, letos, 1. septembra, pa bodo otroci že pričeli obiskovati nove, sodobne prostore.
dvorišče, za kar bo potrebno odšteti dodatnih 193 tisoč evrov. Sredstva je potrebno pridobiti na tak ali drugačen način, pravijo v občinski upravi, saj je varnost otrok na prvem mestu.
NŠ
Gradnja vrtca v Križevcih dobro napreduje.
Foto: Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP
V Društvenem domu (danes kino) so se pred okupacijo zvrstile mnoge prireditve ptujske Krajevne organizacije švabsko-nemškega Kulturbunda.
5,94 % in Celju 4,72 % Nemcev.
Priključitev Avstrije k rajhu, ki je dala Hitlerju nov zagon, je bistveno spremenila politične razmere na Poljskem. Spodbujeno ptujsko nemštvo je nastopalo vse bolj agresivno (toliko bolj, ker je Stojadinovi-cev režim preganjal komuniste oziroma levičarje, o dogodkih v Avstriji pa je vladno časopisje sprva molčalo. 16. marca 1938 se je oglasil časopis Slovenec in zapisal, da odnosi Jugoslavije z Nemčijo vzbujajo upanje, da bo neposredna soseščina rodila lepe možnosti sodelovanja.
Slovenstvo se je na Ptuju srečalo z novo realnostjo. Javno izražanje ptujskega nemštva, da bo Slovenija kmalu Hitlerjeva, je postalo stalnica. Nemoteno so potekale prireditve in javni shodi Kulturbunda v Društvenem domu (danes kino). Ob nedeljah so Nemci sestanko-vali v "svojih" lokalih (npr. v Straschillovi gostilni na Bregu) in evangeličanski cerkvi, po ulicah pa so se širile grožnje o nemškem maščevanju nad Slovenci, ki bodo morali s Ptuja. V mesto je prihajalo več nemških "turistov", ki so zbirali podatke o priključitvi Spodnje Štajerske
k nemškemu rajhu.
Ptujski Kulturbund (v okraju 553 folksdojčerjev, od teh 521 na Ptuju) je v sodelovanju z graškim Sudostinstitutom in oddelkom Gaugrenzlandam-tom pričel z aktivnimi pripravami na spreminjanje dežele v nemško; spiski za izselitev slovenskih družin (danes v Zgodovinskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj) so bili do okupacije nared.
Skrajno nestrpnost in predrznost ptujskega nemštva bomo spremljali na primeru izobešanja nacistične zastave na cerkvenem stolpu, ki je naletel na močan odmev slovenske demokratične javnosti in segel celo do diplomatskih krogov. O dogodku pričajo sodni spisi Okrožnega sodišča v Mariboru, shranjeni v Pokrajinskem arhivu Maribor.
Ptujčane so 20. aprila 1938 ob 4. uri zjutraj zbudile petarde, ki so jih nemški mladinci metali skozi okna svojih stanovanj. Na cerkvenem stolpu je tedaj plapolala nacistična zastava s kljukastim križem. Na ta način je ptujska nemška mladina počastila Hitlerjev rojstni dan.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: MZ
Foto: NS
Strelstvo
Državno prvenstvo za člane in mladince na Ptuju Stran 16
Rokomet
Gorišničani končali z zmago
Stran 16
Kolesarstvo
V Banji Luki uspelo Mateju Staretu
Stran 25
Atletika
Pajtlerjeva in Horvat v ospredju
Stran 25
Judo
Dvodnevni judo pokal Bežigrad
Strani 27
Atletika
Pokrajino ob Muri bo popestrila reka tekačev Strani 26
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<!J->oíluíajt¿ naí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, SQ. krog
Ljubljančani so veliki dolžniki Drave
V soboto in nedeljo se bo s tekmami 30. kroga nadaljevalo prvenstvo v 1. SNL. Za derbi kroga bi lahko razglasili tekmo Maribor (41) - Koper, ki bo v soboto odigrana na ptujskem Mestnem stadionu. Gre za obračun dveh klubov, ki imata visoke ambicije v prvenstvu in pokalu Slovenije (oba sta polfinalista). Tekma bo zanimiva še iz drugih vidikov: Koprčani (51) so prvi zasledovalci Domžal (57), imajo pa (spet) precej težav znotraj moštva, saj je njihov glavni organizator igre Amer Jukan (reprezentant Slovenije) zadnjo tekmo presedel na tribuni. Razlog naj bi bil v tem, da se je brez vednosti kluba že dogovoril za prestop po koncu sezone. V posebnem položaju bo tudi Koprčan Aleš Me-jač, ki bo julija postal član Maribora. Športni direktor Maribora Zlatko Zahovič pa zelo počasi odkriva sestavo strokovnega štaba za naslednjo sezono: zadnja novica je ta, da bo pomočnik glavnega trenerja postal Ante Šimundža, dolgoletni član napadalne vrste Maribora. Po Volašu, Bunderli, Mejaču, Šimundži in ostalih okrepitvah nam preostane "samo" še to, da počakamo na ime glavnega trenerja ...
Nogometaši Drave (35) se bodo v soboto v Ljublja-
ni pomerili z Interblockom (47). Le-ti so veliki dolžniki Drave, saj so jih premagali na uvodni preizkušnji spomladanskega dela na Ptuju. Ta poraz niti ne bi bil tako boleč, če se Ptujčani ne bi "premagali" praktično sami: zapravili so enajstmetrovko (Kronaveter), Interblock pa je imel kar dva izključena nogometaša (Zavrl, Rendu-lič)! Ljubljančani so po tej zmagi nanizali izredno serijo šestih zmag (ob enem porazu), ki se je ustavila šele pred dvema krogoma. Takrat so izgubili v Lendavi, v zadnjem krogu pa so vajo ponovili še v Celju. Ptujčani so na drugi strani v devetih krogih nadaljevanja dosegli pet zmag in štiri poraze, s čimer so se povzpeli za eno mesto na lestvici. Trenerja obeh omenjenih ekip v soboto ne bosta imela težav s sestavo najboljše enajsteri-ce, saj noben igralec nima težav s kartoni, mir delno rušijo le poškodbe Ziliča in Kronavetra. V preteklem krogu je svoj debi v spomladanskem delu odigral Ivan Filipovič, ki je svoje delo opravil zelo zadovoljivo in povečal konkurenco za mesto v začetni postavi. Lahko po Celju in Kopru Ptujčani še tretjič letos presenetijo v gosteh, kljub temu da je Interblock nesporen favorit?
Zanimiv bo tudi obračun
Dosedanje tekme Drave in Interblocka v letošnji sezoni: 3. krog: Drava - Interblock 2:0 (Ogu John, Prejac) 12. krog: Interblock - Drava 4:1 (Zeljkovič, Rodič, Čoralič, Ra-kovič; Tisnikar) 21. krog: Drava - Interblock 0:2 (Elsner, Zeljkovič)
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 30. kroga, v soboto, 26. 4., ob 16.30: Interblock - Drava, Nafta - MIK
CM Celje, Maribor - Koper; ob 18.00: Domžale - Livar; v nedeljo, 27.	4., ob 16.30: Primorje - HiT Gorica.
1.	DOMŽALE 29 16 9	4	49:23	57
2.	KOPER 29 14 8	6	54:39	51
3.	INTERBLOCK 29 14 5	10	39:28	47
4.	HIT GORICA 29 13 8	8	45:37	47
5.	MARIBOR 29 11 8	10	43:39	41
6.	NAFTA 29 10 10	9	38:47	40
7.	MIK CM CELJE 29 10 5	14	35:40	35
8.	DRAVA 29 10 5	14	37:52	35
9.	PRIMORJE 29 9 6	14	40:36	33
10.	LIVAR 29 4 3	22	35:76	15
Foto: Črtomir Goznik
Mario Lucas Horvat (Drava) bo v Ljubljani spet eden glavnih adutov trenerja Milana Duričiča.
v Lendavi, kjer se bosta pomerila soseda na lestvici, Nafta (40) in Mik CM Celje (35). Če domačini zmagajo, bodo velik del naloge pri zagotavljanju obstanka že rešili, povsem drugače pa bo, če Celjani zmagajo ali izvlečejo neodločen izid. V tem primeru bi se negotovost okrog obstanka nadaljevala. Za obstanek v ligi bo pomemben tudi obračun v Ajdovščini, kjer domače Pri-morje (33) v primorskem derbiju gosti Hit Gorico (47). Trener slednjih Darko Milanič v tej tekmi ne bo mogel računati na pomoč treh napadalcev: Ekpoki-ja, Velikonje (kartoni) in Osterca (poškodba), zato je Primorje v rahli prednosti. V Domžalah bodo prvaki gostili zadnjeuvrščeni Livar (15), ki bo v naslednji sezoni igral v 2. ligi. Favorit je samo eden, vendar bo moral to dokazati še na igrišču. Predvideno slavje jim lahko pokvari predvsem dvojec Lo Duca - Perme, ki je v zelo dobri formi.
JM
Nogomet • 2. SNL
Zavrč in Aluminij potrebujeta zmago!
Kljub temu da se mora v 2. slovenski nogometni ligi odigrati še šest krogov do konca prvenstva, bi lahko bil 22. krog v soboto in nedeljo skorajda odločilnega pomena za nogometaše Zavrča in Aluminija. Prvi bijejo bitko za obstanek, drugi za vrh prvenstvene razpredelnice, obema ekipama pa je skupno to, da so zelo majhne razlike med klubi v točkah. Po zmagi nad Aluminijem in točki proti Bonifiki sedaj nogometaši Zavrča pričakujejo ekipo Zagorja. "Vemo, kaj nas čaka in kaj si želimo - zmago proti direktnemu konkurentu v borbi za obstanek, ki je zadnje kroge v dobri formi. Zmaga pa bo potrebna že zato, ker potem dvakrat gostujemo, in sicer v Novem mestu proti Krki in nato proti Krškemu," je pred tekmo dejal trener Za-vrča Miran Emeršič. Zaradi rumenih kartonov ne bo nastopil izkušeni Sebastijan Golob,
v ekipo pa se po kazni rumenih kartonov vračata Krešimir Gregurič in Rok Letonja.
V Kidričevem imajo skrbi bolj vesele narave, saj se borijo za najvišja mesta. Po zmagi proti Krškemu je stanje normalno. Zmaga jih je pripeljala na drugo mesto, točko za Rudarjem iz Velenja, sedaj pa jih čaka gostovanje v Murski Soboti pri "ranjeni" Muri 05, ki je v Velenju prejšnjo soboto prejela kar devet zadetkov. V zadnji tretjini so Sobočani delovali kot amaterji. Verjamemo pa, da bi se radi oprali sramote v tekmi s Kidričani. "Igrali bomo svojo igro in morebitne težave naših nedeljskih domačinov nas ne zanimajo. Njihov poraz je res visok, vendar se mi z njim ne obremenjujemo. Gremo po tri točke, zadovoljni pa bi bili tudi s točko," je pred gostovanjem na Fazaneriji dejal strateg Aluminija Bojan Špehonja, ki se mu ni potreb-
no obremenjevati s poškodbami ali kaznimi rumenih karto-
nov in izključitev.
Danilo Klajnšek
Hura, prosti čas!
V juršinski OŠ so se tudi v letošnjem šolskem letu vključili v projekt, ki ga v izdatni meri podpira in tudi sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport. Juršin-ska OŠ že od vsega začetka (5 let) aktivno sodeluje s športnimi dejavnostmi, ki jih obiskujejo učenci te šole, namen in cilj dejavnosti pa je športno aktivirati otroke tudi ob pouka prostih dnevih, kot so jesenske, novoletne in zimske počitnice. V mesecu marcu pa so zaključili tudi aktivnosti, ki so jih izvajali ob koncu tedna - vikendih, vadba pa je potekala vse od novembra. Z veseljem ugotavljajo, da je za učence to še dodatna popestritev, ki jo obiskujejo zelo številčno. Ker jim športna dvorana omogoča vadbo večjega števila športnih zvrsti istočasno, so le-te izvajali v skladu z interesi otrok. Strokovni del so opravljali za delo usposobljeni vaditelji, z zanimanjem pa že pričakujejo nove razpise MŠŠ, saj želijo s takšnim delom nadaljevati tudi v bodoče.
Stanko Podvršek
Rokomet • 1. A SRL (m), 1. A SRL (ž), 1. B SRL (m)
Gorišničani končali z zmago
Radeče Mik Celje -Moškanjci Gorišnica 32:36 (13:16)
MOŠKANJCI -GORIŠNICA: Bratuša, Petek 3, Matjašič, Zorli, Štorman 5, Šoštarič 3, M. Valen-ko, Suljič 4, Lozinšek 5, Golob, Marušič 7, Horvat, Šindler 6, Gri-zolt 3, T. Valenko, Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši iz Gorišnice so v zadnjem krogu letošnjega prvenstva gostovali v Radečah in brez večjih težav premagali domačo ekipo. Varovanci trenerja Ivana Hrupiča so tako samo potrdili dobro formo iz prejšnjih srečanj.
Gostje so ves čas srečanja vodili. Domačini so si močno želeli zmage, vendar jim ni uspelo. Še največ so pokazali v prvem polčasu, vendar je bilo to premalo, da bi resneje ogrozili ekipo Mo-škanjci - Gorišnica.
V začetku drugega polčasa so gostje z delnim izidom 6:0 prišli do prednosti osmih zadetkov (13:21). V nadaljevanju je trener Ivan Hrupič dal priložnost mlajšim rokometašem, ki so upravičili njegovo zaupanje. Zmaga je še toliko slajša, saj so gostje nastopili v oslabljeni sestavi, in sicer Ivančiča, Vinceka in Prejaca.
Ivan Hrupič, trener ekipe Moškanjci - Gorišnica: "Fantje so zaigrali dobro in se na koncu od tega prvenstva poslovili z zmago. Ključ uspeha na tem srečanju je bila dobra igra v obrambi ter obramba naših vratarjev Tomaža Valenka in Sandi Žurana.
Danilo Klajnšek
Mercator Tenzor -Velenje 32:20 (14:10)
Ptuj, dvorana Center, gledal-
REZULTATI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje 26:35 (15:16), Celje Pivovarna Laško - Gold cub 44:32 (21:13), Trimo Trebnje - Cimos Koper 24:26 (15:16)
1.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO 28 22 3 3 47
2.	GORENJE	28 22 2 4 46
3.	CIMOS KOPER 28 21 3 4 45
4.	TRIMO TREBNJE 28 17 0 11 34
5.	GOLD CLUB 28 15 2 11 22 REZULTATI 6. KROGA: Rudar EVJ
Trbovlje - Knauf Insulation 27:27 (15 :12), Prevent - Sviš Pekarne Grosuplje 35:27 (15:12)
1.	PREVENT	27 12 3 12 27
2.	SLOVAN	26 9 4 13 22
3.	KNAUF INSULATION 27 9 3 15 21
4.	RUDAR EVJ TRBOVLJE 27 6 6 15 18
5.	SVIŠ PEK. GROSUPLJE 27 3 2 22 8
1. A SRL (Ž)
REZULTATI 20. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Velenje 32:20
(14:10), Olimpija PLK - Zagorje Istrabenz 41:28 (16:17), Celeia Ža-
lec - Brežice 26:20 (12:11), Kočevje Evrocasino - Celjske mesnine 26:29 (14:12), Burja Škofije - Izola 29:32 (13:15), Krim Mercator - Škofja Loka KSI 42:23 (16:10). Zaostalo srečanje 18. kroga: Krim Mercator - Celjske mesnine 35:27 (19:14)
1.	KRIM MERCATOR 20 20 0 0 40
2.	CELJSKE MESNINE 20 16 1 3 33
3.	MER. TENZOR PTUJ 20 14 2 4 30
4.	CELEIA ŽALEC 20 13 0 2 26
5.	OLIMPIJA PLK 20 12 2 6 26
6.	ŠKOFJA LOKA KSI 20 12 1 7 25
7.	KOČ. EVROCASINO 20 9 1 10 19
8.	BREŽICE	20 6 2 12 14
9.	ZAGORJE IST. PLINI 20 5 1 14 11
10.	VELENJE	20 4 1 15 9
11.	BURJA ŠKOFIJE -1 20 2 1 17 4
12.	IZOLA	20 1 0 19 2
1. B SRL (M)
V sredo zvečer so bila v 1. B slovenski moški rokometni ligi odigrana srečanja zadnjega kroga v letošnjem prvenstvu. Vse se je odvilo nekako po pričakovanjih. Nova prvoligaša sta Rib-
nica Riko hiše, ki se tako po letu dni vrača v 1. SRL, in novomeška Krka. Iz lige je izpadla zadnjeuvrščena Dobo-va. Predzadnja ekipa iz Hrastnika pa bo za obstanek igrala kvalifikacije s tretje uvrščeno ekipo iz 2. SRL.
REZULTATI 22. KROGA: Radeče MIK Celje - Moškanjci Gorišnica 32:36, Krško - Dobova 33:25, Krka - Mitol Sežana 35:24, Ribnica Riko hiše - Istrabenz plini Izola 39:24, Ajdovščina - Grosuplje 36:30, Klima Petek Maribor - Dol TKI Hrastnik 40:26
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 22 19 0 3 38
2.	KRKA	22 17 1 4 35
3.	KLIMA PETEK MARIBOR22 16 2 4 34
4.	KRŠKO	22 14 3 5 31
5.	MOŠKANJCI-GORIŠNICA22 14 0 8 28
6.	GROSUPLJE 22 9 3 9 22
7.	ISTRABENZ PLINI IZOLA22 8 2 12 18
8.	MITOL SEŽANA 22 7 1 14 15
9.	AJDOVŠČINA 22 7 1 14 15
10.	RADEČE MIK CELJE 22 6 2 14 14
11.	DOL TKI HRASTNIK 22 5 2 14 12
12.	DOBOVA	22 1 0 20 2
cev 100, sodnika M. Masleša in A. Žibret oba Tabor.
Mercator Tenzor: Marinček, Majcen, Prapotnik 7 (1), Ciora 1, Kikanovič 6, Mihič 4, Strmšek 8, Levstik, Cvetko 1, Ozmec, Bol-car, Korotaj 2, Šeruga. Trener: N. Bistrovič.
Velenje: Lakič, Vajdl 1, Mura-tovič 1, Lazarev 2, Stevanovič 8 (3), Grudnik, Raukovič 3, Fatkič 1, Guberinič 3 (1), Filipovič, Go-rišek, Ščurek 1, Štormar. Trener: B. Požun.
Sedemmetrovka Mercator 4 (1), Velenje 5 (4). Izključitve Mercator 6 min., Velenje 4 min.
V zaostali tekmi 20. kroga sta se na Ptuju srečali stari znanki, kjer so gostje povedle. Enakovredna igra je trajala vse do 12. minute, ko so gostiteljice pove-dle ter iz hitrih protinapadov pričele nizati zadetke (14:7), nekaj minut pred odmorom sta bili naprej izključeni Pusova in nato še Mihičeva in gostjam je uspelo razliko znižati, toda do
Motokros
Tadič četrti v Brežicah
V Brežicah je na stezi za motokros v Prilipah potekala druga dirka za državno prvenstvo v mo-tokrosu. Od mladih voznikov z našega območja se je najbolje odrezal Peter Tadič (MTD Racing Team Majšperk), ki je v skupnem seštevku dosegel skupno četrto mesto. V vožnji za trening je bil drugi, v prvi in drugi dirki pa je bil četrti. Njegov brat Kristijan je skupno zasedel sedmo mesto. V vožnji za trening
odmora je razlika domačink ostala. V nadaljevanju se je z zadetkom Ciore nadaljevala napadalna igra, domačinke so si iz minute v minuto višale razliko in v 41. minuti je bil rezultat 24:12. Trener gostiteljic je nato poslal v boj mlajše igralke, da si pridobivajo izkušnje. Z enakovredno igro so prednost obdržale in zmaga domačink je zaslužena. Gostje se kljub odličnim posameznicam niso mogle upirati razigranim domačinkam ob razpoloženi vratarki Marin-čkovi, ki je nabrala 21 obramb in pripomogla k visoki zmagi.
Trener Nikola Bistrovič je po končani tekmi dejal: "Zaostali srečanji smo odločili v svojo korist in po pričakovanju zmagali. Težje je igrati, če je med ekipama razlika v kvaliteti, toda zmaga je tu in do konca nas čakata še dve srečanji, da z zmagami potrdimo uvrstitev na 3. mesto.
anc
je bil šesti. Enako mesto je osvojil v prvi, v drugi vožnji pa je bil osmi. Borut Bele (TRK Tajfun šport) je skupno osvojil enajsto mesto. V vožnji za trening je bil deveti, v prvi vožnji prav tako deveti, v drugi pa je zasedel trinajsto mesto.
V skupnem seštevku dveh dirk v Brežicah in Vrtojbi je Peter Tadič četrti, Kristjan Tadič šesti (oba MTD Racing Team Majšperk), Borut Bele (TRK Tajfun šport) pa je na desetem mestu.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
ONL Majšperk
Gostitelj drugega kroga Občinske lige malega nogometa Majšperk je bilo Športno društvo Breg. Večina ekip je že odigrala svojo tretjo tekmo, tako da so se na lestvici že pojavile prve razlike med ekipami.
REZULTATI 2. KROGA: ŠD Ptujska Gora II. - TD Naraplje 4:3, ŠD Breg - ŠD Medvedce 1:3, TD Naraplje - ŠD
Ptujska Gora I. 12:2, ŠKD Sestrže - ŠD Breg 5:2
1.	ŠKD SESTERŽE 2 2 0 0 7:3 6
2.	ŠD MEDVEDCE 2 2 0 0 4:3 6
3.	ŠD PTUJ. GORA I. 3 1 1 1 7:5 4
4.	PD PTUJ. GORA II. 3 1 0 2 5.8 3
5.	ŠD BREG	3 1 0 2 6:10 3
6.	TD NARAPLJE 3 0 1 2 6:8 1
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 17. DP za člane in mladince na Ptuju
Rok Pučko 2., prvi naslov prvaka za Markojo
Pretekli vikend se je v Športni dvorani Center odvijalo 17. DP v streljanju z zračnim orožjem, o katerem smo že poročali v torkovi številki Štajerskega tednika. Sledi le še poročilo o dosežkih strelcev s puško in mlajših kategorij ter izjave tekmovalcev. Med mladinci s pištolo je naslov prvaka osvojil grosupeljski strelec Mario Hološ, ki je premagal favorizi-ranega Juršinčana Roka Puč-ka, ki je blestel čez celotno sezono, na koncu pa popustil na najpomembnejši tekmi v sezoni in osvojil 2. mesto. V finale mladincev s pištolo se je z najboljšim rezultatom sezone uvrstil tudi Ptujčan Uroš
Pešakovič, ki je dosegel 541 krogov in se prvič soočil s finalnim streljanjem, kjer je na koncu osvojil 6. mesto. V ekipnem delu mladincev s pištolo je ptujskim strelcem žal zmanjkalo nekaj športne sreče, saj so na koncu s štirimi krogi zaostanka za najboljšimi osvojili 4. mesto. Med mladinkami s pištolo je zanesljivo zmago osvojila Velenjčanka Mojca Porš s 374 krogi, v finalu sta streljali tudi Ptujčanki Mateja Pešakovič in Katarina Matič, ki sta osvojili 4. in 5. mesto. Med strelci s puško se je v kategoriji članov svojega prvega naslova državnega prvaka veselil Robi Markoja, SD Štefan Kovač
Foto: Simeon Gčnc
Robi Markoja se je na Ptuju prvič veselil tako dolgo želenega naslova državnega prvaka med člani s puško.
Foto: Črtomir Goznik
Rok Pučko (prvi z desne)
Turnišče, ki mu je veliki met uspel šele v 10. finalnem nastopu, tokrat sicer brez udeležbe našega najboljšega strelca Rajmonda Debevca, ki se v Pekingu, na tekmi svetovnega pokala, pripravlja za OI. Pri članicah s puško je svoj četrti naslov državne prvakinje osvojila strelka Olimpije Zdenka Stolnik, ki je dosegla odličnih 396 krogov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem partnerjem, ki so nam stali ob strani ter nam pomagali pri nepozabno dobri izpeljavi državnega prvenstva, ki so jo pohvalili tudi številni udeleženci prvenstva kot najboljše doslej v samostojni Sloveniji.
Boštjan Simonič, novi državni prvak med člani s pištolo
»Tekma za DP velja za eno težjih. Takšna je bila zame tudi ta. Rahla nezbranost na začetku streljanja in kriza v peti seriji sta preprečili, da bi si pri-streljal varno prednost pred bratom Simonom in Tkalcem iz Rečice. V finalni seriji sem se z dvema centroma odcepil od obeh, tako mi je bilo v nadaljevanju nekoliko lažje streljati. Tekmo sem pripeljal h koncu brez večjih napak in tako osvojil naslov državnega prvaka. Čestitke SK Ptuj za uspešno organizacijo 17. DP.«
Mladinci pištola:
1.	Mario Hološ, GRO, 556 + 93,6 kroga
2.	Rok Pučko, JUR, 553 + 920 kroga
3.	Andrej Jakomin, IZO, 549 + 94,8 kroga
4.	Aleksander Hadžidaov, ŠKL, 540 + 96,7 kroga
5.	Klemen Bujan, MRO, 543 + 93,7 kroga
6.	Uroš Pešakovič, PTU, 541 + 87,7 kroga
7.	Gabrijel Urban, TRE, 537 + 85,5 kroga
8.	Tadej Sečen, BRE, 536 + 86,4 kroga 16. Rok Veršič, PTU, 509 krogov
21. Jan Lešnik, PTU, 487 krogov Mladinke pištola:
1.	Mojca Porš, MRO, 374 + 91,7 kroga
2.	Gabrijela Pešec, BRE, 356 + 92,2 kroga
3.	Romana Prelec, ŽEL, 343 + 89,8 kroga
4.	Mateja Pešakovič, PTU, 329 + 81,0 kroga
5.	Katarina Matič, PTU, 318 + 81,8 kroga
6.	Aleksandra Prah, ŽEL, 327 + 64,3 kroga Člani puška:
1.	Robi Markoja, TUR, 590 + 100,7 kroga
2.	Željko Moičevič, GRO, 586 + 103,9 kroga
3.	Luka Avberšek, MRO, 587 + 102,1 kroga
40.	Tadej Horvat, TSO, 571 krogov
41.	Anton Novak, TSO, 570 krogov 50. Stiven Vočanec, ORM, 567 krogov 61. Rok Šumak, ORM, 562 krogov 69. Boris Hergula, TSO, 560 krogov 74. Andrej Stanič, ORM, 557 krogov 83. Teodor Pevec, PTU, 549 krogov 87. Marjan Zupanič, PTU, 545 krogov
Članice puška:
1.	Zdenka Stolnik, OLI, 396 + 102,4 kroga
2.	Jelica Majstorovič, LES, 390 + 99,0 kroga
3.	Renata Vršič Oražem, GRO, 387 + 101,4 kroga
15.	Maja Prejac, KAT, 376 krogov
16.	Klavdija Pufič, IMP, 375 krogov 23. Vesna Mele, TSO, 363 krogov
Mladinci puška:
1.	Matic Barič, GRO, 587 + 101,5 kroga
2.	Grega Potočnik, RDO, 587 + 98,0 kroga
3.	Mitja Žižmond, PRD, 580 + 93,8 kroga 19. Gregor Kmetec, KID, 547 krogov
26. Leon Antolič, TSO, 538 krogov
Simeon Gonc
Varna starost
m gâmtb(mum> v mlodoÁtí
Štajerski tednik, april 2008
Pot do varne pokojnine
Vedno več je svetovnih gospodarstev, še posebej tistih v razvitem svetu, ki se soočajo z izrazito neugodnimi demografskimi trendi. Ključni problem razvitega sveta je namreč staranje prebivalstva in upadanja rodnosti ter s tem posledično veliki pritiski na vzdržnost obstoječih pokojninskih sistemov. Slovenija pri tem ni izjema. S tem namenom je bil sprejet "generacijski" zakon, ki je s 1. januarjem 2000 vpeljal pokojninsko reformo.
Pokojninska reforma določa, da so zavarovanci ob izpolnitvi starostnih kriterijev (63 let za moške in 61 let za ženske) in ob polni delovni dobi 40 let upravičeni do 72,5 % povprečja mesečnih plač osemnajstih najugodnejših zaporednih let. Dejanska od-merna stopnja pa bo zaradi valorizacijskega količnika še bistveno nižja. Že po sedaj veljavni zakonodaji bo v primeru polno izpolnjenih pogojev pokojnina za prihodnje upokojence znašala približno 50 % povprečja mesečnih plač. Dejstvo je, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo še dodatne ukrepe, ki bodo zaostrili pogoje upokojevanja in posledično zmanjšali obseg pravic iz obveznega zavarovanja. Povedano drugače, posameznik si bo že v času delovne aktivnosti sam določil kakovost življenja v pokoju.
Zakon v sistem pokojninskega zavarovanja poleg dosedanjega medgeneracijskega financiranja pokojnin (tekoči prispevki zavarovancev se prelivajo v pokojnine upokojencev) uvaja tudi kapitalistični način financiranja pokojnin. Medgeneracijski sistem namreč zaradi staranja prebivalstva in nizke rodnosti na dolgi rok ne bo vzdržal. Zato je nujno, da si posameznik že v času aktivne življenjske dobe privarčuje sredstva, ki jih bo koristil ob upokojitvi. Zakon predvideva postopno višanje starostne pokojnine, postopno višanje števila let za odmero pokojninske osnove s povprečja 10 na 18 najboljših zaporednih let, zniževanje pokojninske osnove s 85 % na 72,5 % ter razmerje med najvišjo in najnižjo pokojnino največ 1 : 4.
Nižje pokojnine
bodočih
zavarovancev
Kot kompenzacijo za nižje pokojnine iz obveznega pokoj-
ninskega zavarovanja zakon uvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ). Vse znane raziskave kažejo enako. Starostna pokojnina, ki jo bodo zavarovanci prejemali od države, ne bo zadostovala za spodobno preživetje tretjega življenjskega obdobja. Številke kažejo, da je danes v Sloveniji v sistem PDPZ vključenih okrog 460 tisoč zaposlenih, od okrog 860 tisoč oseb, ki plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje. Vključenost je nekaj več kot 50-odstotna. V najslabšem položaju ostajajo kmetje, brezposelni, prostovoljni zavarovanci ter zasebniki. Slednji se v sistem PDPZ ne morejo vključiti, prav tako pa ne njihovi zaposleni. Teh oseb je bilo v letu 2006 blizu 173 tisoč. Če te osebe izključimo iz vsote zaposlenih oseb, lahko ugotovimo, da je vključenost v 2. steber skoraj 70-odstotna.
Ob nizkih plačah bo težko varčevati
Izračuni so pokazali, da znaša povprečna mesečna premija zavarovanca okrog 40 €, vsak Slovenec pa bi lahko v povprečju mesečno privarčeval blizu 75 €. Podatki kažejo, da bodo mlajši zaposleni uspeli zbrati dovolj sredstev za dostojno pokojnino. Izračun predvideva, da bodo le-ti prejeli pokojnino v višini 50 % sedanje povprečne neto plače (okrog 400 €) in dodatno dosmrtno pokojnino v višini blizu 370 €. Starejši zaposleni, ki so danes stari 50 let in varčujejo le 40 € mesečno ter imajo do upokojitve še 13 let, pa ne bodo privarčevali dovolj, da bi zapolnili padec pokojninske osnove s 85 na 72,5 % neto plače (izračun je informativen). Starejši zaposleni, ki vplačujejo maksimalno premijo za dodatno pokojnino, pa bodo padec osnove za izračun pokojnine uspeli kompenzirati. Moški, ki je danes star 40 let in se bo upokojil čez 23 let ob starosti 63 let, bi moral danes z 833 € povprečne neto plače mesečno namensko privarčevati več kot 200 €, da bi nadomestil izpad starostne pokojnine iz leta 2000. V letu 2000 je namreč osnova za izračun pokojnine znašala 85 % neto plače posameznika v 10 najboljših letih, leta 2030 pa naj bi po izračunih znašala osnova malo več kot 50 % neto plače.
Mitja Petek
Dom za 176 starostnikov
Gradbeno podjetje Pomgrad zaključuje še zadnja dela na Domu za starejše v Radencih, ob nabavi ustrezne opreme pa se predvideva, da bo objekt v mesecu juniju vseljiv. Kot se pričakuje, bo dom v začetku julija s 176 posteljami na podlagi pridobljene koncesije lahko sprejel 120 nameščencev.
Kako bo z zapolnitvijo kapacitet, bo pokazal čas, saj ne gre prezreti dejstva, da so se v minulem obdobju na območju Pomurja in Spodnjega Podravja, od koder se pričakujejo stanovalci, zgradili številni domovi - tudi v sosednji občini (Gornja Radgona). Direktorica Doma Mateja
Hauser je prepričana, da bo z nekaterimi marketinški-mi prijemi, ki so bolj znani v gospodarstvu, pripeljala zadostno število starejših ljudi, potrebnih tovrstnega bivanja. Hauserjeva je mnenja, da se bodo tudi na tem področju vedno bolj uveljavljale tržne zakonitosti ponudbe in pov-
praševanja.
Sicer pa bodo v Domu za starejše v Radencih zaposlili okoli 40 delavcev. Razpisni rok za prijavo na delovna mesta je potekel 11. aprila, zato bo v teh dneh izbran kader, ki ga junija čaka nastop v novem delovnem okolju.
NŠ
Gradnja doma za starejše v Radencih je v zaključni fazi.
Foto: NS
Pozdravljeni!
Sem Viktor Božak, finančni svetovalec v Finančni točki Ptuj.
S sodelavci skrbno spremljamo novice s finančnega področja !n smo vam z nasvet! vedno na voljo! Saj veste, za donos je potrebno imet! dober nos.
o o o
o
OJ
V KD Finančni točki lahko:
•	pristopite k različnim vzajemnim skladom
•	sklenete naložbeni načrt KD Družina in KD Pokojnina, Fondpolico Dirigent in druga življenjska zavarovanja
In še! Vsi, ki boste ob obisku Finančne točke Ptuj s seboj prinesli ta oglas, boste prejeli darilo.
a, .¿a,
NOVO NA PTUJU! KD Finančna točka, Ormoška cesta 29, Ptuj
tel.: 02 771 16 55 Delovni čas:
pon - pet: 9.00 - 12.30 in 13.00 - 17.00
0801208
Q BREZPLAČNI KLIC
www.financna-tocka.si
KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
VISOKO PRIVITI DEPOZITI
Stebri pokojninske reforme
Veljaven pokojninski sistem sloni na treh pokojninskih stebrih (I., II. in III.), medtem ko IV. steber še ni omogočen, povezan pa naj bi bil z varčevanjem za zdravstvo.
I.	pokojninski steber
Prvi steber je obvezen in zagotavlja sredstva za izplačilo pokojnin iz obveznega zavarovanja, ki jih zaposleni (iz bruto plače) skupaj z delodajalci (na bruto plačo) in državo prispevajo v pokojninsko blagajno. Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Sistem temelji na dokladnem sistemu financiranja, kjer se sredstva za izplačevanje pokojnin zagotavljajo sproti iz prispevkov aktivnih zavarovancev. To pomeni, da mlajše generacije zavarovancev na podlagi medgeneracijske pogodbe plačujejo prispevke za trenutno generacijo upokojencev. Pokojnine iz tega stebra bodo v bodoče zagotavljale zgolj najnujnejšo materialno varnost, višina pokojnine pa je omejena z najnižjo in najvišjo pokojnino, ki jo lahko nekdo prejme. Prvi steber deluje po načelu solidarnosti, saj zagotavlja pravice za primer starosti, invalidnosti, smrti, telesne okvare ter potrebe po stalni pomoči in postrežbi. Pravica do prejemanja pokojnine iz naslova obveznega zavarovanja je dosmrtna.
II.	pokojninski steber
Drugi steber predstavlja obliko zavarovanja z zbiranjem vplačanih premij na osebnih
računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti in izpolnitvi pogojev po pokojninskem načrtu zagotovijo dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente.
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je namenjeno vsem, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz prvega stebra in še niso upokojeni. Izvajalci prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj po potrjenih pokojninskih načrtih so pokojninski skladi, ki so lahko oblikovani kot vzajemni pokojninski skladi ali kot pokojninske družbe. Prostovoljno dodatno pokoj-
ninsko zavarovanje obsega dve fazi. Prva, varčevalno obdobje, v katerem zavarovanci plačujejo premije, ki se knjižijo na njihove osebne račune pri pokojninskih družbah. Zbrana sredstva upravljavec sklada nalaga v skladu s svojo naložbeno politiko. Druga, obdobje črpanja, v katerem se zavarovancem izplačujejo dodatne pokojnine, ki jo krije zavarovanje. Višina pokojnine se izračuna glede na vrednost zbranih sredstev, ki jih je zavarovanec privarčeval v varčevalnem obdobju. Ob izteku varčevalnega obdobja namreč zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne

pokojnine, ki pa začne teči z dnem, ko je izpolnil pogoje, določene s pokojninskim načrtom. Varčevanje določa tudi izplačilo v primeru smrti zavarovanca pred iztekom varčevalnega obdobja. V tem primeru privarčevana sredstva v enkratnem znesku sprejmejo dediči ali upravičenci, ki so določeni za primer smrti.
Drugi steber loči med obveznim in prostovoljnim
dodatnim pokojninskim zavarovanjem. V obvezno dodatno zavarovanje se vključujejo zavarovanci, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati (v preteklosti smo govorili o benificirani delovni dobi). Medtem ko prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje sredstev na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se ob dopolnitvi določene starosti upravičencem zagotovijo dodatne pokojnine.
V	drugem stebru je posameznik lahko vključen v kolektivni ali individualni pokojninski načrt prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Ob tem omenimo, da je zavarovanec lahko vključen samo v en kolektivni in en individualni pokojninski načrt.
V	kolektivni pokojninski načrt se lahko vključijo zaposleni pri delodajalcu, ki lahko delno ali v celoti plačuje premije dodatnega pokojninske-
ga zavarovanja. Pri tem lahko delodajalec uveljavlja davčne olajšave, če je v pokojninski načrt vključenih 51 % zaposlenih v podjetju. Na drugi strani pa se posameznik lahko vključi tudi v individualni pokojninski načrt, v okviru katerega si premije plačuje sam iz neto plače ali drugih dohodkov, sam pa uveljavlja tudi davčno olajšavo. Davčne olajšave lahko zavezanec koristi na premije od 22,24 € do 5,844 % bruto osebnega dohodka in ne več kot 210,52 € mesečno.
III. pokojninski steber
Tretji steber je prostovoljni steber, v katerega so lahko vključeni vsi, tako otroci, dijaki, študentje, zaposleni, upokojenci, prav tako pa ni zneskovno omejen. Tretji steber zajema različne oblike rentnih, namenskih in naložbenih varčevanj, življenjskih zavarovanj ter varčevanja v vzajemnih skladih in delnicah. Varčevanja oz. zavarovanja ponujajo različni ponudniki, kot so banke, zavarovalnice, skladi in drugi. Bistvo vseh pa je povečevanje socialne varnosti. Vendar za razliko od drugega stebra ni davčno stimuliran, saj zanj ne veljajo posebne davčne olajšave. Premije se plačujejo iz neto prejemkov, pri izplačilu pokojnin pa ni potrebno plačati dohodnine.
Milja Petek
Stebri pokojninskega sistema	I. steber	II. steber	III. steber
Oblika zavarovanja	obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje	obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje	različne oblike zavarovanj oziroma varčevanj
Izvajalec	Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)	-	obvezno zavarovanje izvaja Kapitalska družba, d. d., -	prostovoljna zavarovanja pa izvajajo vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice	izvajajo banke, zavarovalnice, vzajemni skladi ...
Vrsta prejemka	pokojnina iz obveznega zavarovanja (doživljenjsko)	dodatna pokojnina (doživljenjsko)	renta, enkratno izplačilo
Zanesljiva naložba, garantiran donos! f\

OVa KBM
Nova KBM d.d. Ulica Vita Kraigherja 4,2505 Maribor, april 2008
Z Mojo naložbo je vaša dohodnina nižja
MOJA NALOŽBA
Bruto plača	Dohodninski razred	Maksimalna mesečna premija	Znižanje osnove za dohodnino ob plačilu letne premije	Vračilo premije zaradi znižanja osnove za dohodnino
i	2	3 - 1 x 5,844 %	4 - 3 x 12 mesecev	5 - 4 x 2
600	16 %	35	420	67
800	16 %	47	564	90
1.200	27 %	70	840	227
1.800	27 %	105	1.260	340
2.500	41 %	146	1.752	718
3.600	41 %	210	2.526	1.036
Bruto plača v evrih	Mesečno 1.200	Letno 14.400
Maksimalna premija 5,844 % bruto plače	70	840
Trenutna premija vsota, ki jo že plačuje delodajalec	40	480
Možno povišanje premije doplačilo iz neto plače	30	360
Vračilo pri dohodnini zaradi povišanja premije	27 %	97
minimalni letni donos v višini 40 % obrestne mere dolgoročnih vrednostnih papirjev Republike Slovenije. Posamezni izvajalci lahko jamčijo tudi več.
Pokojninski načrt Moje naložbe zavarovancem zagotavlja za polovico višji minimalni donos, kot ga zahteva sam zakon. Zaradi jamstva zavarovancem je pomembno zaupanje v izvajalca pokojninskega načrta. Moja naložba izvaja zavarovanja po pokojninskem načrtu z davčnimi olajšavami v imenu svojih delničarjev. To so izključno zaupanja vredne Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, Pozavarovalnica Sava, Merkur zavarovalnica in Zavarovalnica Tilia.
Varčevanje za dodano pokojnino v podjetju
Premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja vam lahko plačuje tudi delodajalec. Podjetje lahko tako za plačane premije uveljavlja znižanje osnove za odmero davka od dohodka pravnih oseb. Na premije se prav tako ne obračunavajo davki in prispevki, kot velja to recimo pri izplačilu plač in drugih dohodkov.
Poskrbite za vašo dohodnino in pokojnino še pravočasno. Vabimo vas, da za več informacij obiščete našo spletno stran ali pokličete naše svetovalce na brezplačno telefonsko številko 080 29 29.
PR
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se od drugih zavarovanj in varčevanj razlikuje v zelo pomembni podrobnosti, na katero vas želimo opozoriti. Premije, ki jih vplačujete v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, štejejo za davčno olajšavo in vam znižujejo osnovo za odmero dohodnine.
Davčna olajšava pa ni edina prednost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prednost je tudi zajamčen donos. Pomen zajamčenega donosa se kaže predvsem v zadnjih mesecih, ko kapitalski trgi beležijo znatne, večdesetodstotne izgube svojih vrednosti.
Kako si lahko pravočasno znižate dohodninske obveznosti za leto 2008?
Odločite se za premije individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Najvišja možna davčna olajšava je zakonsko določena in znaša 5,844 % vaše letne bruto plače, vendar v letu 2008 ne več kot 2.526,23 EUR. Za leto 2008 si lahko zagotovite vračilo ali znižate doplačilo dohodnine glede na znesek vplačanih premij in stopnjo vašega dohodninskega razreda.
Vračilo premije zaradi znižanja osnove za dohodnino
Izračun je informativen. Zneski so v evrih. Predpostavljeno je, da je plača edini obdavčljivi vir, od katerega se obračunavajo prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da so med letom bili pravilno obračunani in plačani davki in prispevki.
Ste v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje že vključeni?
Izkoristite davčno olajšavo v celoti in povišajte premijo. Če vam premije plačuje delodajalec in je ta nižja od zneska davčne olajšave za vašo bruto plačo, lahko razliko doplačate sami. Kako si lahko izračunate možno povišanje premije v tem primeru, prikazujemo v tabeli spodaj.
Doplačilo premije za davčno olajšavo, če premijo plačuje že delodajalec
Izračun je informativen.
Varčevanje z zajamčenim donosom
Izvajalec pokojninskega načrta mora po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) zavarovancem jamčiti
MODRA ŠTEVILKA
www. moja-nalozba.si
Mirovanje, prekinitev in prehodi med izvajalci pokojninskega zavarovanja
Višina izplačane dodatne starostne pokojnine je odvisna od treh dejavnikov: višine privarčevanih in letno revaloriziranih premij varčevalca, višine letno obračunanih in pripisanih donosov ter višine vstopnih, izstopnih ter drugih stroškov. Vendar je vselej od zavarovanca odvisno, kdo bo izvajalec njegovega varčevanja oz. zavarovanja, zakon pa zavarovancu daje tudi možnost prekinitve in mirovanja vplačevanja premij.
Prehod med izvajalci
V času varčevanja se lahko zavarovanci prosto odločijo, da bodo iz določenih razlogov prekinili zavarovanje pri prvem izvajalcu in se odločili za zavarovanje pri drugem izvajalcu, saj zakon takšne menjave omogoča. Pri tem je pomembno, da lahko zavarovanec prenese na novega izvajalca vsa do tedaj privarčevana sredstva, dosedanjemu izvajalcu pa plača le izstopne stroške. Lahko pa se odloči, da bo sredstva pustil pri dosedanjem izvajalcu, kjer se bodo še naprej plemenitila v skladu z zavarovalno pogodbo. Lahko pa zavarovanec vsa privarčevana sredstva prenese na novo podjetje in preko njega na novega izvajalca storitev. Do izplačila odkupne vrednosti premoženja, ki ga je za zava-
rovanca plačevalo podjetje, je zavarovanec upravičen šele po 10 letih vstopa v pokojninski načrt.
Mirovanje
pokojninskega
načrta
Zavarovanec prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki je vključen v pokojninski načrt najmanj tri leta, lahko začasno prekine vplačevanje dogovorjene premije in se odloči za mirovanje zavarovanja. V izjemnih primerih, kot so npr. izguba zaposlitve, se lahko mirovanje izvede tudi, če je bil zavarovanec vključen manj kot tri leta. V času mirovanja zavarovanec ne plačuje premij, ohrani pa pravice iz sklenjenega zavarovanja. Mirovanje lahko traja tudi do pridobitve zavarovančevih pogojev za redno ali predčasno upokojitev ali do časa, ko so pri zavarovancu ponovno nastopili pogoji za nadaljevanje vplačevanja premij. Tudi za čas mirovanja velja, da se privarčevana sredstva še nadalje plemeni-tijo.
Predčasna prekinitev zavarovanja
Prostovoljno dodatno zavarovanje najpogosteje preneha
v primeru smrti zavarovanca, še preden je le-ta pridobi pravico do dodatne pokojnine. V takšnem primeru imajo upravičenci za primer smrti ali dediči, ki jih je določil zavarovanec, pravico do enkratnega izplačila v višini vrednosti privarčevanih sred-
stev zavarovanca. Prav tako lahko zavarovanec sklenjeno razmerje prekine kadarkoli, vendar mora o tem pisno obvestiti izvajalca. Ob tem se lahko odloči za izplačilo vplačanih enot premoženja ali pa obdrži pravice iz že vplačanih enot premoženja
do izpolnitve pogojev upokojitve. Dodajmo, da je izplačilo odkupne vrednosti premoženja, ki ga je za zavarovanca vplačalo podjetje, možno uveljaviti šele po desetih letih od vstopa v pokojninski načrt. Če se zavarovanec odloči za izplačilo privarčevanih
sredstev, pa mora plačati davek od osebnih prejemkov v višini 25 % in dohodnino od odkupne vrednosti premoženja. Prav tako lahko zavarovanje preneha, če zavarovanec določen čas ne plačuje dogovorjenih premij zavarovanja.
Mitja Petek
GARANCIJA IN POL!
Enkratno naložbeno zavarovanje s 150-odstotnim jamstvom glavnice pomeni, da se bo vaš vložek v 12 letih zagotovo vsaj za polovico povečal! Lahko pa tudi za več, če bodo to omogočali svetovni trendi. Zakaj?
«
MODRA ŠTEVILKA
m
Ker vključuje indeks Millenium, ki slovi po pametni razpršitvi naložb in dinamičnemu odzivanju na svetovna dogajanja. Zato ste lahko mirni tudi v časih največjih pretresov na svetovnih finančnih trgih.
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
Nejevolja zavezancev ob pogledu na informativni izračun dohodnine
Tako kot je jesen čas, ko pobiramo pridelke, ki smo jih negovali skozi celo leto, tako je tudi starost čas, v katerem užijemo vse, kar smo ustvarjali skozi življenje
DELTA: varna naložba za starost
•1
PROBANKA
finančna skupina
Vzajemni pokojninski sklad DELTA je bil v letu 2007 najdonosnejši pokojninski sklad v Sloveniji
Počasi se daleč pride
Da se počasi daleč pride, je star pregovor, ki ne velja samo pri nas, poznajo ga povsod po svetu. Tako kot povsod vedo, da je treba premišljeno razmišljati o starosti, ko nam za delo opešajo moči, vendar so naše želje in potrebe še vedno velike. In prav je tako! Starost mora biti čas, v katerem žanjemo vse, za kar smo se v življenju trudili! Razmišljati o tem, da bo starost čas, ko bomo betežni in ne bomo imeli dovolj denarja za brezskrbno življenje, ali pa bomo v breme svojim otrokom ali vnukom, zares ni pravo izhodišče.
Z vseh strani nas opozarjajo, da se struktura prebivalstva spreminja in da bo struktura dohodkov nas, bodočih upokojencev, drugačna od strukture današnjih upokojencev. Če danes upokojenci večinoma živijo od redne pokojnine, v prihodnje temu ne bo tako. Seveda pa to ne pomeni, da bomo živeli slabše. In zato, da ne bi, moramo storiti nekaj, najbolje takoj ob zaposlitvi, lahko pa tudi kasneje. Pomembno je, da nekaj storimo za svojo starost!
Vendar je treba začeti zgodaj
Oblik varčevanja je seveda veliko, vendar je med različnimi oblikami varčevanja za starost najboljša oblika prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga z visokimi davčnimi olajšavami stimulira tudi država.
Osnovne značilnosti individualnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, katerega se seveda odločite popolnoma samostojno, so:
•	davčne olajšave: odlog plačila dohodnine (za celotni znesek premije, vendar šele ob poračunu dohodnine za preteklo leto)
•	davčne olajšave lahko koristimo na premije od 23,00 EUR do 5,844 % bruto plače oz. ne več kot 210,52 EUR mesečno
•	premijo plačujemo sami, ne glede na to kje smo zaposleni.
Davčne olajšave in zajamčen donos
Vplačane premije v pokojninskem skladu lahko torej uveljavljamo kot davčno olajšavo. Poleg tega pa nam je, če varčujemo v vzajemnem pokojninskem skladu Delta, ki ga upravlja Probanka, zagotovljen donos v višini 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom.
DELTA - najboljši pokojninski sklad v 2007. letu
Seveda lahko izberete tudi kakšen drugi sklad, toda najbolje bo, da izberete Delto. V letu 2007 je bil namreč najboljši pokojninski sklad v Sloveniji. Letna donosnost sklada je znašala kar 9,45 %, kar je za pokojninski sklad, ki ima več kot 70 % sredstev naloženih v vrednostne papirje s fiksnim donosom, izreden uspeh. Zajamčeno donosnost, ki je sicer znašala 2,42 %, smo tako presegli kar za 290 %. Potrebujete še več argumentov?
Kako postati vlagatelj v DELTO?
Na tem prostoru seveda ne moremo napisati vsega, kar bi odgovorilo na vaša morebitna vprašanja. Zato vas vabimo, da se oglasite v katerokoli poslovalnico Probanke, lahko obiščete našo spletno stran www.probanka.si, lahko nam postavite vprašanje na info@probanka.si, ali pa nas enostavno pokličete na telefon
02 2520 500. Vzeli si bomo čas za vas in za vsa vaša vprašanja in ugotovili boste, da si lahko varčevanje za lepo starost privoščite tudi vi.
Izračun izplačila ob upokojitvi
V spodnji tabeli vam prikazujemo, kako bi se ob različnih mesečnih vplačilih v vzajemni pokojninski sklad DELTA vaša naložba obrestovala v različnih obdobjih pred izplačilom. Tako lahko vidimo, da dlje kot je oseba vključena v sistem pokojninskega zavarovanja, višji so zneski izplačil, do katerih bi bil upravičen ob upokojitvi. Upoštevati velja torej priporočilo, predvsem za mlade, da pričnejo z varčevanjem za pokojnino takoj, najbolje ob prvi zaposlitvi. Za vse tiste, ki so že zaposleni in še nimajo sklenjenega dodatnega pokojninskega zavarovanja, pa naj k tej obliki varčevanja pristopijo čimprej.
	Mesečno vplačilo v vzajemni pokojninski sklad DELTA			
	21 €	25 €	50 €	100 €
10 let	3.258,40 €	3.879,05 €	7.758,11 €	15.516,21 €
20 let	9.093,71 €	10.825,85 €	21.651,69 €	43.303,39 €
30 let	19.543,86 €	23.266,50 €	46.532,99 €	93.065,99 €
Natančno preverite informativni izračun. Pritožbeni rok za prve informativne izračune se izteče 5. maja, za drugi paket pa 13. junija. Roka za premalo plačano dohodnino sta 5. junij in 14. julij, preveč plačana dohodnina bo vrnjena do 19. maja oziroma do 30. junija.
Davčna uprava je zadnji mar-čevski dan odposlala prvih 500 tisoč informativnih izračunov za dohodnino. Drugi paket informativnih izračunov pa bo DURS razposlal 9. maja, medtem ko izračuna ne bodo prejeli tisti, katerih dohodki ne presegajo splošne olajšave 2.800 evrov. Prav tako pa informativnih izračunov ne bodo prejeli upokojenci, če niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in nimajo polog pokojnine več kot 80 evrov dohodkov.
Zavezancem prvič ni potrebno oddati dohodninske napovedi
Davčnim zavezancem za leto 2007 letos prvič ni treba oddajati dohodninskih napovedi, saj bo zanje postopek končan, če se bodo z izračunom Dursa strinjali. Če podatki zavezancev ne bodo pravilni, informativnega izračuna ne bodo prejeli, napoved za odmero dohodnine
pa jim bo potrebno oddati do 30. junija. Letos so na Dursu informativni izračun pripravili na podlagi podatkov, ki so jih pridobili na podlagi uradnih evidenc, ter podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki so jim jih do konca januarja morali posredovati izplačevalci prejemkov.
Kljub temu da bodo letos zavezanci na domove najpozneje do 31. maja že prejeli izpolnjeno dohodninsko napoved, pa to ne pomeni, da ne bomo imeli dela. V informativnem izračunu bodite pozorni na vse vpisane podatke, tudi tiste, ki se nanašajo na vzdrževane družinske člane. Prav tako je pametno preveriti podatke, ki vam jih bo vpisal zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj se lahko zgodi, da so pomotoma vpisani podatki druge osebe. Če ste bili dodatno pokojninsko zavarovani, dodatno preverite olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje.
Kako ravnati ob napaki?
Če v izračunu najdete napako(e), je potrebno vložiti ugovor na obrazcu, ki vam je dostopen na vseh uradih, izpostavah Dursa, na njihovi spletni strani in portalu eDav-ki. Izpolnjen obrazec nato pošljete na pristojni davčni urad. Če bo vaš informativni
izračun pravilno izpolnjen, vam ni potrebno storiti ničesar, saj bo izračun po preteku roka za ugovor (ta traja 15 dni od vročitve informativnega izračuna) samodejno postal odločba o odmeri dohodnine. Davčna uprava je dolžna pripraviti informativni izračun na podlagi podatkov, ki so jih dolžni posredovati izplačevalci dohodkov. V nasprotnem primeru zavezanec izračuna ne bo prejel. Informativni izračun prav tako ne bo izdan tistim zavezancem, katerih obdavčljivi dohodki lani niso presegli 2.800 evrov. Za te zavezance tako velja, da niso dolžni oddati odmere za dohodnino.
Več doplačil kot vračil
Letos se je razmerje vračili in doplačili obrnilo, kar pomeni, da bo moralo več zavezancev dohodnino doplačati. Ti bodo prejeli položnico, na kateri bo tudi datum, do katerega bo potrebno davčno obveznost poravnati. Vsi tisti, ki pa bodo upravičeni do vračila dohodnine, pa bodo znesek prejeli na bančni račun oziroma, če nimajo transakcijskega računa, jim bo vročena nakaznica. Možnost donacije dela dohodnine je izkoristila le petina zavezancev, skupni znesek pa je v prvem paketu znašal 1,27 milijona evrov. Glavni vzrok pripisujejo predvsem
nezainteresiranosti zavezancev do te pravice.
Dohodninska lestvica in olajšave
Po novem zakonu znaša dohodninska lestvica 16 %, 27 % in 41 %. Akontacijo dohodnine je skozi leto dolžan plačevati vaš delodajalec, in sicer od vaše plače, če ste redno zaposleni oziroma če je izplačevalec pri nakazilu prihodka obračunal akontacijo dohodnine. Na davčni upravi nato izračunajo, ali jim še kaj dolgujete ali vam bodo preveč zaračunano dohodnino vrnili.
V skladu z že prej omenjenim novim zakonom o dohodnini znaša splošna olajšava 2.800 evrov in pripada vsem zavezancem, za katere drugi zavezanec ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Študentom in dijakom se prizna dodatno zmanjšanje davčne osnove za 2.800 evrov, posebne olajšave v višini 15 odstotkov (vendar ne več kot 25 tisoč evrov) pa se prizna delavcem na področju kulture in novinarjem.
Invalidi s 100-odstotno telesno okvaro bodo deležni 14.971 evrov posebnih olajšav, starejšim od 65 let se bo letna osnova zmanjšala za 1.205 evrov, prejemnikom pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja pa se bo priznalo zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjenega dohodka. Omenimo še olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki letos znaša do 2.390 evrov letno. Posebna olajšava za prvega in vsakega naslednjega vzdrževanega družinskega člana pa znaša 2.066 evrov.
Olajšav za različne namene,
ki smo jih bili vajeni v preteklih letih, več ni. Zavezanci tako ne morejo več uveljavljati shranjenih računov za leposlovne knjige, zdravila, zdravstvene pripomočke, članarine političnim strankam itd. Prav tako ni več možno uveljavljati stanovanjskih olajšav. Na Dursu ob tem dodajajo, da so v ta namen zvi-
šali splošno davčno olajšavo, in sicer z 2.521,82 evra na 2.800 evrov.
V prihodnje nič več e-dohodnine
Po zagotovilih ministra za javno upravo se s prihodnjim letom odpravlja spletno oddajanje napovedi dohodnine. Za to potezo so se odločili, ker bodo davčni zavezanci na dom prejeli obvestilo z vnaprej vpisanimi dohodki, plačano akontacijo dohodnine in zneskom za plačilo ali vračilo dohodnine zavezancu. Ker podpisanega obrazca ne bo treba več pošiljati na davčni urad, pa v prihodnje takšen sistem več ne bo smiseln. Mitja Petek, univ. dipl.
ekon.
"Le združeni bomo dosegli pravice vseh upokojencev!"
V ptujskem območnem odboru Demokratične stranke upokojencev Slovenije so bili v petek, 18. aprila precej kritični do priprav na letošnje državnozborske volitve, precej pikrih je padlo tudi na račun mlahavosti strankine politike do aktualne oblasti, ki upokojencem ne da živeti, zato so pozvali vse upokojence, da združijo moči, saj bodo le tako lahko dosegli čim več poslanskih mest in prek njih tudi svoje cilje. Kot je na delovnem posvetu v delavskem domu Franca Krambergerja pred okoli 30 člani Desusa in gosti povedal predsednik ptujskega območnega odbora Ignac Vrhovšek, se na jesenske državnozborske volitve v stranki že lep čas pripravljajo. Pred kratkim so o svoji predvolilni strategiji konkretneje razpravljali na upravnem odboru Desusa in sprejeli konkretne usmeritve, ter evidentirali nekaj možnih kandidatov iz posameznih volilnih enot, vendar imen za sedaj še ne želijo predstaviti. S podrobnejšo vsebino pogovorov na seji upravnega odbora jih je seznanil Stane Lepej, s potekom dosedanjih priprav in o usmeritvah pri nadaljnjih aktivnostih v 8. volilni enoti pa Milan Nekrep. Osnovna ugotovitev dokaj živahnih razpravljavcev je bila, da imajo na ptujskem dokaj močno volilno bazo, da je med moškimi več primernih, uglednih in sposobnih kandidatov, ki bi lahko kandidirali, v 8. volilni enoti pa je težko zagotoviti 25 % kandidatov drugega spola ali tako imenovano »žensko kvoto«, ki jo predpisuje zakonodaja. Slišati je bilo tudi precej pikrih besed na račun »mlahavosti« med najodgovornejšimi v vrhu stranke do aktualne vlade, ki se do upokojencev obnaša skrajno neodgovorno in mačehovsko, padli pa so tudi očitki na preslabo sodelovanje med centrom Zveze društev upokojencev Slovenije in društvi upokojencev v Ptuj. Eden od razpravljavcev je menil, da so tudi v Desusu sami upokojenci, le da se borijo za pravice vseh upokojencev skozi politično opcijo, zato je bilo več pozivov, da bi vsi slovenski upokojenci stopili skupaj in se z združenimi močmi podali v boj za čim več poslanskih mest, saj bodo lahko le prek njih dosegli svoje pravice, višje plače ter bolj socialno in manj mačehovsko
državo. Če so do sedaj imeli le štiri poslance iz svojih vrst, jih želijo na jesenskih volitvah doseči enkrat toliko, torej osem, od tega pa želijo vsaj eno poslansko mesto iz ptujskega območja. To je njihov osnovni cilj, h kateremu bodo poskušali pritegniti tudi vse druge upokojence s širšega ptujskega območja, tudi tiste, ki še niso v stranki Desus. Imen primernih kandidatov, ki bi jih glede na sposobnosti in ugled v družbi lahko predlagali za kandidiranje na jesenskih volitvah, zaenkrat še niso predstavili, zagotovili so le, da so dobri ter obljubili, da bodo javnost z njimi seznanili takoj po tem, ko bodo 5. maja na svetu stranke sprejeli svoj volilni program in strategijo. Na to, da nekaj »ne štima«, da na terenu manjka povezava z vrhom stranke, je razmišljal tudi Karl Fridl, predsednik Pokrajinskega odbora Desus, obenem pa je zavrnil očitke, da je politika stranke do aktualne vlade in političnih razmer preveč mlahava. Robert Mu-hič je menil, da bi tudi v Desu-su morali čim prej predstaviti svoje kandidate, kot so to storile nekatere druge stranke, Albin Pišek pa nasprotno, da se nikamor ne mudi ter zagotovil, da imajo v ptujskem odboru zaenkrat dovolj sredstev za to, da bo vsak član Desusa in tudi drugi upokojenci v vseh treh volilnih enotah pravočasno prejeli celotno gradivo s predlaganimi kandidati in strategijo stranke. Presenečen pa je bil tudi nad nenadnim povečanjem zanimanja Zelenih Slovenije za Desus in za upokojence ter ostro zavrnil namige in govorice o tem, da naj bi se združili z Zelenimi Slovenije, saj to enostavno ne gre skupaj, ker ne želijo biti njihov politični trojanski konj. Da pa je sodelovanje med Zvezo društev upokojencev in Desusom prav zaradi skupnih interesov in ciljev resnično potrebno okrepiti, se je strinjal tudi predsednik pokrajinskega odbora ZDUS Spodnje Podravje Franc Koderman, ki je ob tem ugotovil, da je od 11 pokrajinskih predsednikov ZDUS le on tudi član Desusa, menil pa je tudi, da bi pri izbiri kandidatov morali dajati večjo težo ugledu posameznika v družbi in njegovi sposobnosti političnega komuniciranja. Za to, da bi pred volitvami in tudi sicer v boju za dosego svojih ciljev resnično združili moči vsi upokojenci, je bil tudi predsednik ptujskega od-
bora sindikata upokojencev Slovenije Edi Kupčič, ki je ob tem napovedal še tesnejšo sodelovanje z Desusom, saj je prepričan, da bodo le tako lahko dosegli, da se bo država do upokojencev obnašala manj mačehovsko, da si bodo lahko zagotovili vsaj človeka vredno jesen življenja. Po njegovem imajo danes v Sloveniji še živali večjo zaščito kot upokojenci, z drugimi besedami, da delajo z upokojenci slabše kot z živalmi. Razpravi primerni so bili tudi sklepi udeležencev pogovora, v katerih so zapisali, da morajo doseči tesno povezavo in dogovor z vsemi društvi upokojencev, saj se borijo za skupne cilje, ki jih lahko dosežejo le prek »svojih« poslancev v parlamentu; zato je potrebno doseči, da bodo društva upokojencev o programu Desusa razpravljala kjerkoli bo to mo-
Foto: M. Ozmec
Okoli 30 udeležencev posveta se je zavzelo za združenje moči in skupen nastop vseh upokojencev na jesenskih volitvah.
žno, o združevanju moči in skupnem nastopu na jesenskih volitvah pa naj bi se do-
govorili tudi na skorajšnjem sklicu vseh predsednikov društev upokojencev Spodnjega
Podravja oziroma vseh treh volilnih enot.
M. Ozmec
Vzajemna Diagnoza+
|j^Diagnoza+
VzajemnaDiagnoza+ je zavarovanje za specialistične zdravstvene storitve, ki vam omogoča, da takrat, ko zbolite ali se poškodujete, hitro obiščete zdravnika, ugotovite vzrok svojih težav in pričnete z ustreznim zdravljenjem.
Ljudje cenimo svoje zdravje in se zavedamo njegovega pomena. Kadar je z našim zdravjem kaj narobe, je pomembno, da nas čim prej pregleda strokovnjak in postavi ustrezno diagnozo. S hitro diagnozo se izognemo dnevom negotovosti in skrbi, hkrati nam pomaga do hitrejšega okrevanja.
S sklenitvijo zavarovanja VzajemnaDiagnoza+ se zavarujemo za hiter dostop do specialističnih zdravstvenih storitev, ki jih uveljavljamo po drugačnem postopku, kot to določajo predpisi obveznega zdravstvenega zavarovanja. S tem, ko hitreje pridemo do specialističnega pregleda, imamo večje možnosti za boljši izid zdravljenja.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^^
Kaj krije zavarovanje VzajemnaDiagnoza+?
Zavarovanje VzajemnaDiagnoza+ krije organizacijo obiska pri zdravniku, stroške pregledov, diagnostičnih in terapevtskih postopkov ter protibolečinskih terapij v višini 80 % celotnega zneska; in sicer do višine letne zavarovalne vsote 2.000 evrov. Predmet zavarovanja so:
•	specialistični pregledi, diagnostični in terapevtski postopki -
zavarovanje krije stroške nastale zaradi novonastalih bolezni, stanj ali poškodb, ki so predmet tega zavarovanja,
•	protibolečinske terapije in zahtevni diagnostični postopki -
zavarovanje krije tudi strošek sedmih protibolečinskih terapij (kot so protibolečinski laser, terapija z interferenčnimi tokovi in drugi) in enega zahtevnega diagnostičnega postopka na zavarovalno leto.
Kam k zdravniku?
Za zavarovance, ki sklenejo zavarovanje VzajemnaDiagnoza+, je organizirana mreža zdravnikov VzajemnaW£T, ki vključuje pogodbene izvajalce zdravstvenih storitev: zdravnike skrbnike, ki so zdravniki specialisti splošne medicine, splošne internistike ali medicine dela. In zdravnike specialiste ter druge izvajalce zdravstvenih storitev, ki so specializirani za posamezna področja medicine. Člane mreže prepoznate po nalepki VzajemnaW£T - pogodbeni izvajalec.
NET
Kako bom uveljavljal zavarovanje VzajemnaDiagnoza+?
Preden se boste odpravili k zdravniku, boste poklicali asistenčni center na brezplačno modro številko 080 20 60. V asistenčnem centru vam bodo:
•	razložili podrobnosti glede uveljavljanja zavarovanja in preverili, ali ste upravičeni do storitev in višino vaše razpoložljive zavarovalne vsote,
•	nudili informacije o izvajalcih zdravstvenih storitev in čakalnih dobah,
•	organizirali obisk pri zdravniku,
•	vas bodo spremljali in usmerjali skozi celoten postopek zdravljenja,
•	seznanili vas bodo s postopkom izplačila zavarovalnine ter vam poslali na dom obrazce, ki so potrebni za izplačilo zavarovalnine.
Pogoj za upravičenost do zdravstvenih storitev je veljavna napotnica. V kolikor je nimate, vas bomo pred obiskom specialista napotili še
Foto: M. Ozmec
na pregled k našemu zdravniku skrbniku. Vaše zavarovanje krije stroške največ treh ambulantnih pregledov pri zdravniku skrbniku na zavarovalno leto.
Do zavarovalnine ste upravičeni tudi pri ostalih izvajalcih zdravstvenih storitev, pri čemer pa je zavarovalnina omejena na največ 30 EUR na storitev, pri teh izvajalcih pa vam asistenčni center tudi ne more organizirati obiska.
Mitja ima težave z bolečinami v roki, zato ga je osebni zdravnik napotil na specialistični pregled k zdravniku specialistu nevrologu.
Sklenjeno ima zavarovanje VzajemnaDiagnoza+, zato je poklical v asistenčni center, kjer so mu posredovali naslove nevroloških ambulant in informacijo o čakalnih dobah. Najkrajša čakalna doba za pregled v javnem zdravstvenem sistemu je nekaj mesecev, zato se je odločil, da bo obiskal ambulanto, ki deluje v okviru mreže VzajemnaW£7. V asistenčnem centru so mu uredili obisk v pogodbeni nevrološki ambulanti, ki jo je obiskal čez teden dni. V ambulanti so mu opravili tudi vse potrebne preiskave in fizioterapijo, zdravljenje je zaključil v dobrem mesecu dni.**
** Navedeni primer je informativne narave.
Kolikšna je premija pri zavarovanju VzajemnaDiagnoza+?
Višine premije pri zavarovanju VzajemnaDiagnoza+ se razlikujejo, saj so odvisne od starosti zavarovanca ter od uvrstitve zavarovanja v bonusni razred. Bonusni razred se določi glede na zdravstveno stanje zavarovanca oziroma način sklenitve zavarovanja:
•	na podlagi izjave zavarovanca o njegovem zdravstvenem stanju,
•	na podlagi izjave o sklenitvi zavarovanja s pogojno čakalno dobo. Bonusni razredi se po poteku posameznega zavarovalnega leta skladno z zavarovalnimi pogoji spreminjajo glede na to, ali ste zavarovanje uveljavljali ali ne.
Vzajemna nudi 3-odstotni popust ob letnem plačilu premije in poseben 5-odstotni popust v prvem zavarovalnem letu vsem zavarovancem, ki imajo pri Vzajemni urejeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma katero koli drugo zavarovanje pri Vzajemni s trajanjem več kot dvanajst mesecev.
Kako lahko sklenem zavarovanje VzajemnaDiagnoza+?
Zavarovanje lahko sklenete osebno v kateri koli poslovalnici Vzajemne ali ponudbo za sklenitev naročite:
•	preko spletne strani www.vzajemna.si,
•	preko brezplačne telefonske številke 080 20 60 oziroma
•	naročite svetovalca, s katerim se boste dogovorili za osebno predstavitev in sklenitev zavarovanja.
Predsednik in podpredsednik ptujskega odbora Desus Ignac Vr-hovšek in Albin Pišek sta ostro zavrnila govorice o nameravani združitvi z Zelenimi Slovenije.
www.vzaiemna.si
Vzajemna
Jaz zate, ti zame.

080 20 60J
Dober (o)glas
seže v deveto vas
s Štajerskim tednikom in njegovimi prilogami
Naj vaš (o)glas odmeva
Atletika • Kvalifikacije za APS
Pajtlerjeva in Horvat v ospredju
S kvalifikacijami za Atletski pokal Slovenije, ki so prejšnjo soboto in nedeljo potekale v Ljubljani, se je začela poletna atletska sezona. Trajala bo približno do konca septembra, njen nesporni vrhunec pa bodo olimpijske igre v avgustu. Ob zgodnjem začetku sezone je to tudi glavni razlog, da se omenjenega tekmovanja ni udeležila glavnina najboljših slovenskih atletov. Mnogi med njmi so sredi intenzivnih priprav, pogosto v tujini, svoje prve nastope pa načrtujejo čez dober mesec, ko bo atletska sezona že v polnem teku. Ne glede na to pa so mlajši atleti na kvalifikacijah za APS dosegali solidne rezultate za zgodnje obdobje tekmovalne sezne. Iz vrst Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj to velja posebaj za Mitjo Horvata in Lauro Pajtler. Oba skupaj sta v dveh dneh nanizla štiri uvrstitve na zmagovalni oder, od tega vsak po eno zmago. Horvat je bil najboljši v teku na 100 metrov (11,09 sekunde), Pajtlerjeva pa na 800 metrov (2 minuti in 19,62 sekunde). Medtem ko je bil za Pajtlerjevo to rutinski in taktični tek, kjer je nadzorovala tekmice, čas pa ni bil v ospredju, se je Horvat zelo približal svojim lanskim najboljšim rezultatom. Enako je Pajtlerjevi uspelo v teku na 400 metrov, kjer je bila s časom 56,97 sekunde tretja. Prav tako tretji je bil Horvat na 200 metrov (22,69 sekunde). Z drugim mestom in časom 44,16 sekunde
se je izkazala tudi moška štafeta 4 x 100 metrov, ki jo sestavljajo sami mladinci: Sandi Kukovec, Domen Černivec, Aleksander Kelenc in Mitja Horvat. Slednji je za Štajerski tednik povedal: »Z uvodno tekmo v sezoni sem zelo zadovoljen. Glede na pogoje, ki so vladali na stadionu, predvsem močan veter v prsi, sem odtekel dva zelo solidna teka in izpolnil svoja pričakovanja pred nastopi. V letošnji sezoni pa imam načrte preteči 100 metrov v času okrog 10,90 sekunde in se na 200 metrov čim bolj približati meji 22 sekund.«
Nastopi ostalih so služili trenerjem, da po zimskem pripravljalnem obdobju preverijo pripravljenost svojih varovancev in ugotovijo, kaj je potrebno še storiti ali spremeniti pred nadaljevanjem sezone. Osebni rekord v času 10 minut in 52,64 sekunde in s tem četrto mesto je zasedla Maja Veselič na 3000 metrov, deveta pa je bila na 1500 metrov (5 minut in 2,54 sekunde). V svoji prvi sezoni med člani se je prvič pod mejo dveh minut na 800 metrov spustil Aljoša Vajda in zasedel sedmo mesto (1 minuta in 59,88 sekunde). Urška Škrget je na 400 metrov zasedla deseto mesto s časom 60,44 sekunde, enaka uvrstitev pri fantih je uspela Domnu Černivcu s časom 52,92 sekunde.
Urš Esih
Laura Pajtler
f V/ , . i
Štafeta 4 x 100 metrov
Kolesarstvo • Beograd-Banja Luka
S počenim rebrom do zmage


Perutnina Ptuj
Foto: Marjan Keiner
Najbolje je kolesaril Matej Stare (Perutnina Ptuj), drugo mesto je osvojil Matej Gnezda (Radenska KD Finančna točka), tretje pa Italijan Daniele Callegarin (Partizan).
Kolesarji, ki so v nedeljo nastopili na prvi dirki pod imenom Beograd-Banja Luka, so v ponedeljek startali še na drugi. Nastopilo je 100 kolesarjev iz 20 moštev. Na 122 kilometrov dolgi progi od kraja Modrič do Banje Luke je bil najhitrejši Matej Stare (Perutnina Ptuj), drugo mesto je osvojil Matej Gnezda (Radenska KD Finančna točka), tretje pa Italijan Daniele Callegarin (Partizan). Za najboljšimi tremi se je uvrstil Ptujčan v dresu kranjske Save, Aldo Ino Ilešič.
Trije vzponi tudi v ponedeljek niso naredili omembe vredne selekcije med tekmovalci. Vsi najboljši sprinterji so ostali v glavnini, njihova moštva pa so storila vse, da ne bi prišlo do nepričakovanega pobega. V ciljno ravnino je pripeljalo skupaj 51 kolesarjev, ki so se »udarili« za zmago. V zadnjem kilometru je za Ilešiča potegnil Vladimir Ker-kez, a je njegovo zavetrje spretno izkoristil Stare in tako po dirki po Kubi zabeležil drugo zmago v sezoni. »Ker smo menili, da se bo dirka odvijala podobno kot prva, da bo prišlo do ciljnega sprinta, smo se dogovorili, da ostali pokrivajo pobege,
jaz pa čakam na ciljni sprint. V moštvu smo zaradi nastopa tudi na drugih dirkah imeli manj kolesarjev kot drugi, zato je vsak izmed naših tekmovalcev moral opraviti več dela, jaz pa sem se v zaključku sam znašel. Ne glede na to gre zasluga za uspeh vsej ekipi,« je povedal Stare.
29-letni Gorenjec v ptujskem dresu še čuti posledice padca na dirki po Lombardiji izpred treh tednov. Počeno rebro se še vedno celi, popolnoma zdrav bo šele čez mesec in pol. Trenira »normalno«, koliko je sploh možno v tem aprilskem vremenu, a ko gre zares, stisne zobe in da od sebe maksimum.
Otvoritev končno tudi v Sloveniji
V soboto se bodo premierno kolesarji predstavili domačemu občinstvu. Po skoraj treh mesecih tekmovanj bo na sporedu prva slovenska dirka - Velika nagrada Šenčurja. Na njej bodo nastopili vsi slovenski klubi, vključno z nekaterimi kolesarji (Borut Božič je že potrdil udeležbo), ki si kruh služijo v tujini. Kriterij (krožna dirka na točke) bodo ob 15. uri odprli mlajši
mladinci, za njimi bodo startali še starejši ter obe kategoriji članov. Najmlajši bodo morali prevozili 21 krogov v skupni dolžini 27 kilometrov, starejši devet krogov več (39 kilometrov), člane pa čaka 65 kilometrov dolga dirka.
Eno izmed številčnejših moštev bo ptujsko, saj bodo z izjemo Kristjana Korena, ki z državno reprezentanco mlajših članov nastopa v Italiji, ter Matije Kvasine nastopili vsi, torej deset tekmovalcev. Za Mateja Stareta bo to domača dirka. »Pred časom sem se sicer preselil v Komendo, vendar to ni pomembno. Doma je vedno lepo dirkati, je neka posebna motivacija. Zmagati je sicer lepo povsod. Na tej dirki sem že dvakrat zmagal, bil tudi drugi in tretji, vendar si še vedno znova zaželim, da se ponovno zavihtim med najboljše,« je še povedal Stare.
Kuhar peti, Kresnik v reprezentanci
Mladinci kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so minuli konec tedna nastopili na dveh dirkah. V soboto v Medvodah, v nedeljo pa v kraju Pieris v Italiji. Boljše
rezultate so dosegli na domačem terenu. Na 50 kilometrov dolgi progi, v konkurenci 64 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Srbije, je nastopilo pet Ptujčanov. Dvojici se je uspelo uvrstiti med deset najboljših: Marko Kuhar je osvojil peto, Jan Kresnik pa deveto mesto. Drugi dan so v gneči (156 tekmovalcev) imeli tudi nekaj smole, saj se je njihov najboljši sprinter Kuhar zapletel v padec in zaradi okvare kolesa nastop zaključil že v uvodnih kilometrih. Ostala trojica (Kresnik, Zelenko, Petelinšek) je skozi cilj pripeljala v glavnini. »Kljub rezultatskemu neuspehu mislim, da smo odnesli dragocene izkušnje. Vesel sem, da se fantje borijo in napredujejo. Mislim, da je k temu že prišla potrditev, saj je selektor reprezentance Kresnika uvrstil na spisek udeležencev dirke po Češkem, ki bo na sporedu maja,« je povedal trener, Boštjan Lampret.
Po treh padcih odstopil
Počivali niso niti starejši mladinci ptujskega kluba, v soboto so nastopili na 105 km dolgi dirki v hrvaškem Varaždinu. V konkurenci 38 kolesarjev je vozila četverica, najboljši je bil ob koncu Tomaž Bauman, ki se je uvrstil na drugo mesto. Na čelu glavnine je ciljno črto prečkal Marko Purg in osvojil sedmo mesto, Alen Tement je bil deveti, Žiga Slak pa trinajsti.
V reprezentančnem dresu pa je na dirki prve kategorije GP Ivrea v Italiji z manj uspeha kot njegovi klubski kolegi vrtel pedala Niko Vogrinec, saj ciljne črte ni dočakal. Po treh padcih je odstopil. »Imeli smo deževno vreme, zraven tega pa smo vozili po kockah, ki so v takšnih razmerah zelo spolzke. Prvič sem padel na spustu, ko sem ujel glavnino, sem se zapletel v skupinski padec, v tretjem prav tako skupinskem padcu pa nas je bilo udeleženih več kot petdeset,« je dejal Vogrinec. Na koncu se je moral sprijazniti, da to ni bil njegov dan. Na srečo jo je odnesel brez poškodb.
Uroš Gramc
Foto: Marjan Keiner
Foto: UE
Foto: UE
Radenci • Priprave na 28. Maraton treh src
Pričakujejo okrog 8000 udeležencev
Tradicionalni, letos 28. Maraton treh src bo v Radencih 17. maja, najdaljša preizkušnja, maraton na 42 kilo-metrov,pa bo štela za državno prvenstvo.
Predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src Sašo Zidar (drugi z desne) je skupaj s sodelavci Milanom Verdevom, Gorazdom Giderjem in Sabino Barbarič predstavil 28. Maraton treh src.
Priprave na tradicionalni Maraton treh src, ki vsako leto v Radence privabi več tisoč udeležencev in obiskovalcev, so v polnem teku. Organizatorji že sprejemajo predprija-ve, ki so obvezne za vse teke, razen za najmlajše, ki se bodo lahko prijavili za tek na dan prireditve. V Radencih so v preteklem letu start maratona premaknili v dopoldanske ure, kar so udeleženci sprejeli z zadovoljstvom. Razmere za tek so namreč ugodnejše, s spremembo ure pa organizatorji pričakujejo tudi večje število udeležencev. Lansko leto se je
Pomembno obvestilo!
Za vse udeležence so obvezne predprijave za vse teke. Zadnji dan za oddajo prijav je ponedeljek, 12. maja 2008. Na dan prireditve bodo zbirali prijave samo še za Humanitarni tek.
maratona udeležilo 6385 udeležencev iz 18 držav, poleg tega pa so našteli še več kot 1200 otrok v teku veveričk in srčkov. "Pokrajino ob Muri bomo tudi letos popestrili z reko tekačev. Tako v Radencih 17. maja pričakujemo 3.000 tekačev na maratonu, polmaratonu, teku na 10 kilometrov in teku na 5,5 kilometra, okoli 1500 otrok na njihovih Tekih veveričk in srčkov, ponovno čez 3.000 po-hodnikov na 18. Planinskem pohodu ter čez 10.000 obiskovalcev," je na novinarki konferenci pred 28. Maratonom treh src v Radencih povedal predsednik organizacijskega odbora Sašo Zidar, ki mu bo pri pripravi najmnožičnejše prireditve v tem delu Evrope pomagalo kar 700 prostovoljcev. Na prazniku teka in rekreacije v Radencih tudi letos veljata gesli Tekmuj sam s seboj in Vsak je zmagovalec.
Letošnjo prireditev bodo ob
8. uri pričeli pohodniki, ki se bodo podali na že 18. Pohod treh src. Start tekov na 42 in 21 kilometrov bo ob 9.30, deset minut pozneje se bodo podali na progo udeleženci tekov na 10 in 5,5 kilometra, pred vsemi, ob 925, pa bodo startali pa-raplegiki v vozičkih. Tek na 42 kilometrov bo letos štel za državno prvenstvo. Organizatorji so tudi letos na maraton povabili tekače, od katerih se pričakuje osvojitev najvišjih mest. Tako bodo nastopili večkratni zmagovalec v Radencih in državni rekorder v maratonu Roman Kejžar, Kenijci Cleophas Rop, Musa Cherutich in David Kipngetich ter Rus Vladimir Ponomarev, v ženski konkurenci pa večkratna zmagovalka maratona v Radencih Madžar-ka Ida Kovacs, Rusinja Uliana Pastukhova in Kenijka Agnes Kiprotich. Uvod v popoldanski del prireditve bo humanitarni tek, ki se bo pričel ob 15. uri,
organizatorji pa bodo skupaj s slovenskim odborom Unicefa izkupiček namenili eni izmed revnih družin v Radencih. Uro pozneje bodo na progo stopili še najmlajši.
Zadnji dan za oddajo prijav je do vključno ponedeljka, 12. maja, zato kasnejše prijave za teke na 42, 21, 10 in 5,5 kilometra ne bodo sprejemali. Pri-javnina za maraton in polmara-ton do 5. maja znaša 22 evrov, od 6. do 12. maja pa 32 evrov. Za teka na 10 in 5,5 kilometra znaša prijavnina do 5. maja 14 evrov, od 6. do 12. maja pa 23 evrov. Najboljši bodo tudi letos prejeli denarne nagrade, ki se obetajo tudi za izboljšavo rekorda proge. Tega imata Kenijec David Biwott s časom 2:15,26 iz leta 2006 in Italijanka Gigliola Borghini s časom 2:38,33 iz leta 2000.
Niko Šoštarič in Franc Bratkovič
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML - VZHOD, 2. SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 22.KROGA: Koper - Aluminij 3.1, Rudar Velenje - HIT Gorica 1:2, Domžale - Bilje Primorje 5:1, Maribor - Interblock 1:1, Mura 05 - Svoboda 2:3, Triglav - Dravograd 2:0, MIK CM Celje - Britof 5:0
1.	MARIBOR 22 18 4 0 62:13 58
2.	DOMŽALE 22 13 4 5 47:21 43
3.	MIK CM CELJE 22 12 3 7 52:30 39
4.	TRIGLAV 22 11 3 8 50:41 36
5.	HIT GORICA 22 10 5 7 45:32 35
6.	INTERBLOCK 22 9 6 7 37:32 33
7.	MURA 05 22 10 3 9 38:45 33
8.	RUDAR VELENJE 22 8 7 7 41:35 31
9.	ALUMINIJ 22 8 7 7 31:29 31
10.	KOPER 22 8 6 8 38:35 30
11.	BILJE-PRIM. 22 6 2 14 26:52 20
12.	SVOBODA 22 5 2 15 24:58 17
13.	DRAVOGRAD 22 4 4 14 18:37 16
14.	BRITOF 22 3 2 17 16:65 11 KOPER - ALUMINIJ 3:1 ( 2:0) STRELCI: 1:0 Pavič (23), 2:0 Pa-
vič (41), 3:0 Drljič (81. z 11 m), 3:1 Ravnjak (86)
ALUMINIJ: Lipovac, Žmavc, Re-šek (Lončarič), Krajnc, Delamea, Vajs (Šešo), Milec, Pečnik (Ravnjak), Meznarič, Lešnik, Dimc.
1. SKL
REZULTATI 22. KROGA: Koper
-	Aluminij 2:1, Rudar Velenje - HIT Gorica 1:1, Domžale - Bilje Primorje 2:1, Triglav - Dravograd 2:2, Maribor
-	Interblock 0:5, MIK CM Celje - Britof 3:1, Mura 05 - Svoboda 2:0
1.	DOMŽALE 22 16 4 2 58:17 52
2.	KOPER 22 16 3 3 43:16 51
3.	HIT GORICA 22 12 6 4 54:17 42
4.	INTERBLOCK 22 12 5 5 41:18 41
5.	TRIGLAV 22 11 5 6 42:31 38
6.	MIK CM CELJE 22 10 5 7 46:23 35
7.	MARIBOR 22 10 4 8 45:31 34
8.	ALUMINIJ 22 9 6 7 46:24 33
9.	BILJE-PRIMORJE 22 9 5 8 42:37 32
10.	BRITOF 22 5 6 11 29:57 21
11.	MURA 05 22 5 3 14 22:39 18
12.	DRAVOGRAD 22 4 5 13 23:69 17
13.	RUDAR VELENJE 22 3 2 17 18:78	11
14.	SVOBODA 22 1 3 18 11:63 6 KOPER - ALUMINIJ 2:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Fantinič (40), 1:1
Petek (70), 2:1 Fantinič (75)
ALUMINIJ: Poljanec, Jovič, Žurej (Rumež), Mlakar, Polajžer, Medved, Kek (Kajtazi), Perger, Čeh, Koren (Greifoner), Petek.
strica - Maribor 2:4, Simer šampion - Le cog Sportif 4:0, Ljutomer - MIK CM Celje 2:1, Dravograd - Rudar Velenje 2:0
20 18 2 20 15 0 20 14 2 20 13 3 20 10 3 20 10 2 8 5
0	65:4	56
5	62:20	45
4	52:15	44
4	37:14	42
7	29:26	33
8	33:31	32
7	48:35	29
10	18:37	24
11	19:42	23
14	21:47	18
13	17:50	17
12	31:48	15
13	15:42	15
15	13:49	8
LIGA - U 14
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij - Nafta 3:0, NŠ Poli Drava - Tehno-stroj Veržej 7:0, Mura 05 - Davidov Hram Radgona 2:0, AHA EMMI Bi-
1.	MURA 05
2.	MARIBOR
3.	DRAVOGRAD
4.	SIMER ŠAM.
5.	ALUMINIJ
6.	MIK CM CELJE
7.	NŠ POLI DRAVA 20
8.	TEH. VERŽEJ 20 7
9.	NAFTA 20 7
10.	EMMI BIS. 20 6
11.	RUDAR VEL. 20 5
12.	COG SPORTIF 19 4
13.	LJUTOMER 19 4
14.	RADGONA 19 2 ALUMINIJ - NAFTA 3:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Sitar (38), 2:0 Sa-
gadin (40), 3:0 Sitar (48. z 11 m)
ALUMINIJ: Peršuh, Cesar, Dvor-šak - Špehar, Ornik, Babšek (Gaj-ser), Pulko (Goljat), Jus (Rajh), Jev-šovar (Šešo), Sagadin, Sitar, Žurej (Horvat).
NŠ POLI DRAVA - TEHNOSTROJ VERŽEJ 7:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Zagoršek (3), 2:0 Kajzer (8), 3:0 Pukšič (14), 4:0 Puk-šič (48), 5:0 Pukšič (53), 6:0 Pivko (58), 7:0 Pukšič (69)
NŠ POLI DRAVA: Valentan, Petrovič, Bezjak, Goričan (Zorec), Trep,
Športni napovednik
Kajzer, Strel (Zemljarič), Veselic (Ki-rič), Pukšič, Pivko, Zagoršek( Golob, Zorko).
2. SML - VZHOD
REZULTATI 20. KROGA: NŠ Poli Drava - Zreče 7:0, Nissan Ferk Jare-nina - Dravinja 3:2, Šmartno 1928 - Bistrica 4:0, Malečnik - Železničar 1:1, Simer šampion - Ljutomer 5:1, Krško - GIC Gradnje Rogaška 1:0, Pohorje - Nafta 2:3
1.	NŠ POLI DRAVA 20 17 2 1 128:18 53
2.	SIMER ŠAM. 20 13 5 2 65:23 44
3.	KRŠKO 20 14 2 4 54:21 44
4.	JARENINA 20 13 3 4 48:20 42
5.	NAFTA 20 12 2 6 79:28 38
6.	LJUTOMER 20 9 2 9 39:38 29
7.	ŽELEZNIČAR 20 7 6 7 42:30 27
8.	GIC ROGAŠKA 20 8 3 9 31:48 27
9.	DRAVINJA 20 8 2 10 26:38 26
10.	MALEČNIK	20 5 3 12 29:92 18
11.	ZREČE	20 4 4 12 22:74 16
12.	ŠMARTNO	20 4 1 15 19:57 13
13.	POHORJE	20 3 3 14 17:38 12
14.	BISTRICA	20 3 2 15 18:82 11 NŠ POLI DRAVA - ZREČE 7:0
(2:0)
STRELCI: 1:0 Požegar (7), 2:0 Štrukelj (28), 3:0 Požegar (50), 4:0 Turkuš (80), 5:0 Železnik (82), 6:0 Požegar (86), 7:0 Požegar (89) NŠ POLI DRAVA: Plečko, Vrabl,
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 30. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Interblock - Drava, Maribor
-	Koper, Nafta - MIK CM Celje; SOBOTA ob 18.00 Domžale - Livar; NEDELJA ob 16.30: Primorje - HIT Gorica
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Zagorje, NEDELJA ob 17.00: Mura 05 - Aluminij, Bela krajina - Rudar Velenje, Triglav Gorenjska - Krka
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Roma - Stojnci, Dravinja
-	Odranci, Kovinar Štore - Koroška Dravograd, Paloma - Tehnostroj Veržej, Malečnik - Črenšovci, MU Šentjur - Pohorje; NEDELJA ob 16.30: Šmartno 1928 - Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Peca - Gerečja vas Unukšped, Šentilj Jarenina - GIC Gradnje Rogaška, Mons Claudius - Oplotnica, Šoštanj - Zreče, Partizan Fram - AGA EMMI Bistrica; NEDELJA ob 14.00: Simer šampion - Podvinci; NEDELJA ob 17.00: Holermuos Ormož - Železničar
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Središče, Boč - Cir-kulane, Apače - Videm; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Rogoznica; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Dornava, Gorišnica - Zgornja Polskava
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Spodnja Polskava; SOBOTA ob 20.00:Podlehnik - Slovenja vas; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Markovci, Hajdoše -Pragersko; NEDELJA ob 17.00: Grajena
-	Tržec.
VETERANSKA LIGA - VZHOD
PARI 14. KROGA - PETEK ob 18.00: Videm - Markovci, Tržec - Stojnci, Gorišnica - Ormož, Grajena - Leskovec; NEDELJA ob 10.30: Podvinci
-	Dornava
VETERANSKA LIGA - ZAHOD
PARI 14. KROGA - PETEK ob 18.00: Polskava - Apače, Prepolje
-	Podlehnik, Boč - Lovrenc, Zgornja Polskava - Skorba 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
16. KROG: Maribor - ŽNK Ljudski vrt
DEKLETA U-17
10. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Škale Senožeti (sobota ob 14.00 na igrišču z umetno travo)
LIGA U-14 VZHOD
21. KROG: Mura 05 - Aluminij, Le cog Sportif - NŠ Poli Drava
2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
21. KROG: Železničar - NŠ Poli Drava (sobota ob 17.00)
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
21. KROG: Železničar - NŠ Poli Drava (sobota ob 15.00)
Turnir v Zlatoličju za igralce U-8 in U-10
V Zlatoličju bo v soboto, 26. 4., potekal velik tradicionalni turnir v nogometu za selekcije U-8 in U-10, na katerem bo nastopilo 28 ekip (12 v kategoriji U-8 in 16 v kategoriji U-10), med drugimi NŠ Poli Drava, Aluminij, Zavrč, Hajdina ...
ROKOMET
ROKOMET - 1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA - PARI 7. KROGA: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško, Gorenje
-	Gold club
LIGA ZA OBSTANEK - PARI 7. KROGA: Rudar EVJ Trbovlje - Prevent, Slovan - Sviš Pekarne Grosuplje
2. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: Velika Nedelja - Kranj (sobota 19.00), Grča Kočevje
-	Drava Ptuj (sobota ob 19.00), Duplje Tržič - Sevnica, Šmartno 99
-	Alples Železniki
Danilo Klajnšek
Krajnc, Hirvat, Štiberc, Zeleznik, Štrukelj, Bečiri, Požegar, Joldič, Turkuš.
2. SKL
REZULTATI 20. KROGA: NŠ Poli Drava - Zreče 8:0, Nissan Ferk Jare-nina - Dravinja 7:1, Šmartno 1928 - Bistrica 1:2, Malečnik - Železničar 0:0, Simer šampion - Ljutomer 7:1, Krško - GIC Gradnje Rogaška 3:2, Pohorje - Nafta 5:1
1.	jARENINA 20 17 2 1 74:17 53
2.	NŠ POLI DRAVA 20 18 1 1 84:13 49
3.	POHORJE 20 16 0 4 78:20 48
4.	SIMER ŠAM. 20 15 2 3 82:11 47
5.	LJUTOMER 20 14 2 4 48:28 44
6.	BISTRICA 20 11 2 7 44:46 35
7.	ZREČE 20 7 1 12 20:55 22
8.	ZELEZNICAR	20	6	2	12	25:43	20
9.	KRŠKO	20	4	4	12	22:44	16
10.	MALEČNIK	20	4	4	12	17:58	16
11.	DRAVINJA	20	5	1 14	27:73	16
12.	NAFTA	20	4	2	14	21:52	14
13.	GIC ROGAŠKA	20	3	4	13	24:63	13
14.	ŠMARTNO	20	3	3 14	17:82	12
NŠ POLI DRAVA - ZREČE 8:0
(5:0)
STRELCI: 1:0 Kurež (7), 2:0 Gril (13), 3:0 Gril (20), 4:0 Matjašič (28), 5:0 Kurež (38. z 11 m), 6:0 Gril 42. z 11 m), 7:0 Hauptman (78), 8:0 Ro-škar (79)
NŠ POLI DRAVA: Kocen (Pon-grac), Vinkovič (Ostroško), Perger, Serdinšek (Hauptman), M. Roškar, M. Roškar, Kurež, Ljubec, Gril, Matjašič, Jazbec (Majcen).
Foto: Nš
petek m 25. april 2008
Šport, šolski šport, rekreacija
Štajerski	27
Judo • Pokal Bežigrad
Tanja 1. med kadetinjami, Urška med mladinkami
V soboto, 19., in nedeljo, 20. marca, je potekal judo pokal Bežigrad. Moči so merili tekmovalci in tekmovalke iz Slovenije, Srbije, Ukrajine, Hrvaške, Italije in Češke. V dveh dneh je na blazine stopilo več kot 800 tekmovalcev in tekmovalk iz 45 klubov. Boji so potekali v konkurenci mlajših cicibanov/ cicibank, cicibanov/cicibank, mlajših dečkov/deklic, starej-
Iz JK Gorišnica je tokrat tekmovala Tanja Kociper in tudi zmagala
ših dečkov/deklic, kadetov/ka-detinj in mladink.
Domači tekmovalci in tekmovalke JK Bežigrad so osvojili ekipno 1. mesto v konkurenci cicibanov/cicibank, mlajših dečkov/deklic in starejših dečkov/deklic ter ekipno 1. mesto v skupni konkurenci pred JK Duplek in Žandarmerijo iz Srbije, ki je osvojila 3. mesto.
Iz JK Gorišnica je tokrat tekmovala le Tanja Kociper med kadetinjami do 63 kg. Po vrsti je premagala Majo Povšnjar iz PJK Triglav, Martino Balažic iz KBV Lendava, Nino Štrucl iz JK Slovenj Gradec in Hano Štraus iz JK Tatami ter prepričljivo s štirimi zmagami osvojila 1. mesto.
Prav tako je bila 1. med mladinkami Urška Urek (JK Drava Ptuj) v kategoriji nad 78 kg. Urška je dosegla zmagi nad Tino Jazbec, JK Partizan Jesenice, in Niko Gradadolnik, JK Branik Broker.
Kadetinje -63 kg: 1. Tanja Kociper, JK Gorišnica
Mladinke +78 kg: 1. Urška Urek, JK Drava Ptuj
Sebi Kolednik
Kikboks • Medobčinsko prvenstvo
Kvalifikacije za državno prvenstvo
V Kikboks centru Ptuj je v ponedeljek, 21. aprila, potekal drugi od petih turnirjev medobčinskega prvenstva 2008 v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane.
Na drugem turnirju je sodelovalo 35 tekmovalcev, ki so se med ostalim tudi potegovali za
Dečki do 120 cm:
1.	Niko Bombek
2.	Niko Ritlop
Dečki do 125 cm:
1.	Timi Sitar
2.	Urh Zebec
3.	Nik Leskovar
Dečki do 130 cm:
3. Adrian Gabrovec Dečki do 145 cm:
1.	Gašper Mlakar
2.	Aljaž Bombek
Dečki do 155 cm:
1.	Luka Vindiš
2.	Vito Čurin
Deklice do 155 cm:
1.	Sandra Anžič
2.	Katjaa Sedlašek Tamara Kelc
Mladinci do 55 kg:
1.	Tilen Abraham
2.	Filip Janžekovič
uvrstitev v ekipo Ptuja, ki bo nastopala na 2. turnirju za državno prvenstvo v soboto, 26. aprila, v Postojni.
Sodili so domači sodniki Marjan Šibila, Franc Slodnjak in Franc Vrbančič.
Po tekmovanju so vsi sodelujoči prejeli diplome. Rezultati:
3. Luka Vindiš
Mladinci nad 55 kg: 1. Anej Štrafela
Člani do 65 kg: 1.Tadej Valenko
Člani do 75 kg:
1.	Patrikšulek
2.	Nejc Popošek
3.	Jakob Štrucl
Dečki do 135 cm:
1.Gašper	Polanec
2.	David Kozel Trenerji kluba Edvard Šte-
gar, Dušan Pavlica, Sabina Kolednik in glavni trener Vladimir Sitar, ki je tudi vodil tekmovanje so bili zelo zadovoljni, saj so tekmovalci pokazali veliko mero borbe-
1.	Aleksander Kolednik
2.	Matic Bedenik
3.	Anej Štrafela
4.	Miha Bezjak Članice do 55 kg:
1. Adriana Korez nosti in znanja. Na državno prvenstvo so se kvalificirali trije novi tekmovalci, ki že v soboto potujejo skupaj še z ostalimi v Postojno na drugi turnir.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Najmlajši Ptujčani na 1. turnirju državnega prvenstva v Zagorju (od leve: Adrian Gabrovec, Nejc Popošek, Gašper Mlakar in Gašper Polanec)
Rokomet • Liga za prvaka, 6. krog
Z visokim tempom zlomili odpor Ormoža
Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 26:35 (15:16)
Jeruzalem: G. Čudič (12 obramb), Cvetko (4 obrambe - 1 x 7 m); Belšak, Korpar 4, Krabonja 1, M. Bezjak 7, Bo-gadi 1, R. Bezjak 2, Radujkovic 1, B. Čudič 3 (1), Sok 1, Hebar, Žuran 6, Potočnjak, Korez, Pisar. Trener: Saša Prapotnik.
Gorenje: Seier, Skok (2 obrambi), Prošt (12 obramb); J. Dobelšek 6 (1), Kavaš 7, Vu-kovic 3, Oštir, Sovič, Sirk 1, L. Dobelšek, Mlakar 6, Baškin 5 (3), Rezniček 1, Blaževic 3, Golčar 1, Harmandic 1. Trener: Ivica Obrvan.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 2/1; Gorenje 5/4
Izključitve: Jeruzalem 4; Gorenje 12 minut
Igralec tekme: Matjaž Mlakar (Gorenje Velenje)
Ormožani so proti Gorenju doživeli svoj sedmi zaporedni
poraz. Ose so na Hardeku potrdile odlično formo in v 2. polčasu po zaslugi visokega tempa igre, ki je posledica dolge in kvalitetne klopi, premagale jeruzalemčke. V 1. polčasu so se varovanci Saše Prapotnika odlično upirali Gorenju, in če bi bilo vsaj malo več zbranosti, bi vinarji na odmor lahko odšli s prednostjo gola ali celo dveh. Gostujoči strateg Ivica Obrvan je že v 9. minuti poklical minuto odmora (4:3 za Jeruzalem), ob tem pa zamenjal vratarja Skoka s Proštom. V prvem delu je v dresu Jeruzalema blestel Marko Bezjak, ki je zadel šestkrat, v nadaljevanju pa mu več ni šlo po željah ormoških navijačev. Vseeno je Marč dokazal svojim novim delodajalcem, da je iz pravega testa. Pohvaliti je treba še igro krožnega napadalca Iztoka Korparja, ki se je odlično boril na črti z robustnima
Mlakarjem in Oštirjem. Dobro formo sta potrdila Rok Žuran in vratar Blaž Cvetko, ki je v 2. polčasu zamenjal solidnega Gregorja Čudiča. Svoje prave forme nikakor ne najdeta Aleš Belšak in Bojan Čudič. Krila, predvsem desna, pa so že nekaj časa v krizi, vendar gre za mlada fanta (Sok, Krabonja), pri katerih so vzponi in padci nekaj povsem normalnega. Oba pa imata izjemen potencial in potrebno bo še malo počakati, da Čuba in Cvinko to dokažeta. Skratka zelo kvaliteten 1. polčas na Hardeku, ki so ga 16:15 dobili Velenjčani, pri katerih sta največkrat zadevala Baškin (5) in Mlakar (4). V 50. minuti je Gorenje že vodilo z 28:21, v 56. minuti je za Ormo-žane pri izidu 26:30 še posijal kanček upanja, a so gostitelji slabo izkoristili dva igralca več. Gorenje je kljub izključitvam
Atletika • Sedmi ormoški maraton 2008
Nov rekord Šurbkove
Atletski klub Ormož je v nedeljo, 20. aprila, v prelepem vremenu uspešno izpeljal 7. ormoški maraton, kjer je sodelovalo 208 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in celo Francije. Najmlajši so se merili v tekih na 600 in 1200 metrov ter v štafeti, kjer je pri dekletih in
fantih slavila štafeta OŠ Ormož. Na 10-kilometrski razdalji je pri ženskah zmagala Simona Oblon-šek (46:08) pred Valerijo Lovrec (49:13) in Ano Peček (49:48). Na isti razdalji pri moških je tretjič zapored s časom 35:00 zmagal Bojan Purgaj: »Glede na to, da je začetek sezone, sem zadovoljen s
časom. To je moja tretja zaporedna zmaga v Ormožu na razdalji 10 km, ki je moja specialnost,« je po koncu teka dejal Purgaj, ki se že lahko pohvali z zmagami tudi v Radencih, Murski Soboti, Ljutomeru. Takoj za Purgajem sta se uvrstila Miran Sagadin (36:58) in Danilo Magdič (37:25). Na
Bowling • Ptujska podjetniška liga
Prvič letos na vrhu Talum
V 10. krogu smo dobili še petega letošnjega zmagovalca; ekipam Intere (5 x), Tamesa (2), Sara (1) in Damossa (1) se je pridružila ekipa Taluma. Ta je »na krilih« Marka Drobniča in Roberta Merlaka slavila z visoko prednostjo. Nekoliko slabši rezultat Tamesa je najbolje izkoristila ekipa Sara, ki se je zavihtela na
3. mesto. Najboljši posamezniki kroga: 1.
MARKO DROBNIČ (TALUM) 819, 2. BOJAN KLARIČ (SAR avtomatizacija) 792, 3. BRANKO KELENC (VGP) 772, 4. ROBERT ŠEGULA (TAMES) 766, 5. ROBERT MERLAK (TALUM) 754, 6. ANDREJ VAJDA (DaMoSS) 748, 7. MATEJ RIFELJ (INTERA)
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa db Transport je novinka v letošnji ligi.
746, 8. PETER CAFUTA (MO PTUJ) 743, 9. BRANKO JUG (PROJEKTA INŽENIRING) 730, 10. SEBASTIJAN KOTNIK (PROJEKTIS, d. o. o.) In ČRTOMIR GOZNIK (RADIO-TEDNIK PTUJ), oba 717.
Rezultati 10. kroga: 1. Talum 2226 (22 točk), 2. Intera 2135 (21), 3. SAR avtomatizacija 2105 (20), 4. VGP Drava 2066 (19), 5. MO Ptuj 2055 (18), 6. Projektis, d. o. o., 2044 (17), 7. Podjetje za stanovanjske stoirtve 1985 (16), 8. Tames 1982 (15), 9. Saš bar 1971 (14), 10. DaMoSS 1970 (13), 11. db Transport 1937 (12), 12. Kager hiša 1894 (11), 13. Sanjski moški 1886 (10), 14. Projekta inženiring 1879 (9), 15. Bowling center Ptuj 1872 (8), 16. Radio-Tednik Ptuj 1832 (7), 17. Ilkos candles 1727 (6), 18. Avtoprevozništvo Novak 1706 (5), 19. Modmed 1695 (4), 20. Agis plus 1642 (3), 21. Garant-zavarovanje, d. o. o., 1582 (2), 22. MP Ptuj 1509 (1).
1.	INTERA	21.310 206
2.	PROJEKTIS, D. O. O. 20.885 194
Golčarja in Mlakarja ormoško mrežo zadelo kar trikrat (Ka-vaš 2, Sovič 1). Na koncu je bila zmaga Gorenja glede na igro Vinarjev krepko previsoka. Prvenstvo ostaja še naprej zanimivo, saj so vsi trije kandidati za naslov zmagali. Gorenje v Ormožu (35:26), Cimos v Trebnjem (26:24) in Celje doma proti Gold Clubu (44:32). Do konca prvenstva ostajajo le še štirje krogi, v soboto, 26. aprila, ob 19. uri Jeruzalem gostuje v Kopru pri Cimosu. Ostala para sta: Trimo - Celje PL in Gorenje - Gold Club.
IZJAVA:
Iztok Korpar (Jeruzalem Ormož): »Odločila je daljša klop Gorenja. Smo izredno utrujeni, tekme pa si kar sledijo. Nikakor se nam ne uspe dovolj spočiti. Naš cilj je do konca prvenstva osvojiti točko.«
Uroš Krstič
razdalji 21 km je prvo stopničko osvojila Ida Šurbek s časom 1:19 :00. Šurbkova je podrla šest let star rekord proge, ki ga je držala s časom 1:21:45 Helena Javornik: »Glede na moja leta moram biti zadovoljna s časom in z zmago v Ormožu. Proga je bila odlična, le malo nam je ponagajal veter. Če mi bo zdravje služilo, se vrnem prihodnje leto,« je zadovoljna po zmagi povedala Šurbkova. Drugo mesto je pripadlo Darji Kokal (1:19:45) in tretje Mojci Mijovič (1:33:51). Najboljša Ormožanka Bernarda Ivančič je za las zgrešila stopničke in s časom 1:34:12 pristala na četrtem mestu. Pri moških si je na polmaratonu zmago v zanimivem finišu s časom 1:13:19 pritekel David Rihtarič: »Šele po vstopu na stadion sem v finišu prehitel Ravica, ki sem ga sicer zmeraj držal na varni razdalji. V Ormožu, kamor rad prihajam, sem zmagal drugič zapored,« je sklenil misel Rihtarič, ki je za sabo pustil Nedeljka Ravi-ca (1:13:32) ter Andreja Voglarja (1:13:59). Člane Atletskega kluba Ormož v tem letu čaka še en velik dogodek, in sicer ormoški ulični tek, ki bo na sporedu 24. junija.
Uroš Krstič
3.	SAR AVTOMATIZACIJA	20.702	187
4.	TAMES	20.587	186
5.	TALUM	20.389	176
6.	SAŠ BAR	20.059	168
7.	DAMOSS	19.904	159
8.	VGP DRAVA	19.891	159
9.	DB TRANSPORT	19.286	140
10.	RADIO-TEDNIK PTUJ	19.074	128
11.	KAGER HIŠA	18.615	107
12.	POD. ZA STAN. STORITVE	18.393	104
13.	SANJSKI MOŠKI	18.203	97
14.	BOWLING CENTER PTUJ	18.147	94
15.	AVTO. NOVAK	17.974	89
16.	MO PTUJ	17.711	85
17.	ILKOS CANDLES	17.218	67
18.	PROJEKTA INŽEN. PTUJ	17.073	61
19.	AGIS PLUS	15.263	55
20.	GARANT ZAVAROVANJE	14.928	24
21.	MODMED	14.822	24
22.	MP PTUJ	14.328	20 Najboljši posamezniki po 10.
krogih: 1. Sebastijan KOTNIK (PROJEKTIS) povprečje 186,6, 2. Branko KELENC (VGP DRAVA) 183,2, 3. Robert ŠEGULA (TAMES) 181,3, 4. Bojan KLARIČ (SAR AVTOMATIZACIJA) 180,5, 5. Marko DROBNIČ (TALUM)
179.3,	6. Matej RIFELJ (INTERA) 178,9, 7. Jernej RIFELJ (INTERA)
178.4,	8. Tomi DRŽAJ (db TRANSPORT) 174,4, 9. Črtomir GOZNIK (RADIO-TEDNIK PTUJ) 173,5, 10. Andrej VAJDA (DaMoSS) 173,3 ...
JM
Podravje • Svetovni popotnik iz Podlehnika
»
Uživam v spoznavanju pristnega življenja ljudi!
«
Uroš Zajdela našim bralcem gotovo ni neznan, saj so njegove pisane reportaže iz raznih koncev sveta skorajda redni del naših časopisnih strani. Svoje peripetije in doživetja z zadnje poti po Afriki je prejšnjo soboto zvečer predstavil tudi številnim sokrajanom, Podlehničanom, od koder izvira, nocoj pa bo za vse radovedne s potopisnim predavanjem nastopil tudi na Ptuju.
In kdo je Uroš Žajdela? Mlad, ambiciozen študent podiplomskega študija etničnih odnosov v Ljubljani, ki se redno vrača v domači Pod-lehnik, čeprav svoje življenje v prihodnje veže na delo v Ljubljani, kjer se namerava zaposliti v Inštitutu za narodnostna vprašanja. Pred tem in ob tem pa ima seveda še veliko drugih ciljev; najprej, kot odličen fotograf, objaviti serijo fotografij in reportaž v National Geograficu, dodobra spoznati Afriko, ki ga je čisto prevzela s svojo raznolikostjo, načinom življenja in preprostostjo, kot enega pomembnih ciljev pa si je zadal objaviti tudi knjigo o vseh etničnih skupinah v Afriki.
»Na svojih potovanjih se ukvarjam predvsem s preučevanjem etničnih skupin, njihove zgodovine, običajev in kulture. Na tej osnovi se seveda srečam s številnimi bolj ali manj prijetnimi domačini, okusim njihov način življenja, hkrati pa pridobivam prepo-trebne informacije in znanja. Osebno se ne bi opredelil kot vsakdanji popotnik, saj se le redko za dlje, kot je nujno potrebno, ustavim ob turističnih znamenitostih določenih držav, saj preprosto mnogo bolj uživam v pristnem življenju ljudi, neomadeževani naravi in odkrivanju vsakdana. Na mojem zadnjem potovanju po Afriki sem se moral do solz nasmejati, ko sem imel povsem po naključju priložnost v prestolnici Toga sodelovati na t. i. tradicionalnem, etnično obarvanem nastopu plesalcev in glasbenikov iz osrednjega savanskega dela Toga. Seveda se je na prireditvi zbrala nepopisna množica tujih turistov, saj bodo vendarle videli afriško divjino. Najprej je bila tukaj vsa na-čičkanost, raznobarvnost in akrobatski plesalci, ki nimajo prav nič skupnega z dotično etnično skupino, kaj šele da bi izvajali tradicionalen afriški vojni ples. Šlo je le za neko vrsto maškarade, s čimer se je potešila 'avanturistična' želja turistov po neodkriti Afriki, ki so seveda pošteno segli v denarnico za vstopnice. Ob končani predstavi so seveda vsi nastopajoči, ki naj bi prihajali iz nepredstavljive tropske divjine, potegnili izza pasu mobilne telefone, ključe od avtomobilov ipd. Osebno sem se nato odpravil v ta savanski del in nekaj časa prebil med temi ljudmi,« je o zadnjem potovanju najprej povedal Uroš.
Kdaj ga je zagrabila želja po dolgih in neturističnih potovanjih, se niti ne spominja natančno: »Vsekakor pa je dejstvo, da na potovanjih neizmerno uživam, čeprav se včasih znajdem v brezizhodnih situacijah, kot na primer v Venezueli, ko se je pištola znašla nevarno blizu moje glave, oziroma ko je mimo
mojih nog v Burkini Faso švignila dober meter dolga in strupena kača, vendar se s pozitivno energijo vse težave dajo premostiti. Verjamem, da nismo vsi ljudje rojeni za vse dejavnosti in marsikomu se zdi moje početje nerazumljivo in celo neumno, saj se nenazadnje odločam za potovanje v t. i. 'nevarne' dele sveta, pa vendar, to me osrečuje, mi zagotavlja zadostno stopnjo adrenalina, hkrati pa poteši mojo lakoto po odkrivanju nepoznanega. Seveda pa je želja po potovanju vedno prisotna, vendar obstaja izredno velika pre-preka, ki se ji reče finančna plat potovanja. V Sloveniji je namreč zelo težko pridobiti posamezna finančna sredstva, če nimaš primernega priimka ali botra na vodilnih položajih, ne glede na namen potovanja. Mnoga podjetja, pri čemer moram opozoriti tudi na podjetja v ptujski okolici, zelo redko celo ošvr-knejo prošnjo, kaj šele da bi si vzeli nekaj dragocenega časa in jo prebrali. Morda se bo tudi v prihodnosti to spremenilo, saj nenazadnje lahko prav moja načrtovana knjiga o afriških etničnih skupinah čez nekaj let pomaga sinu ali hčerki lastnikov podjetij na njihovi akademski poti.«
»Nad Evropo nisem navdušen, ker ponuja le masovni turizem«
Uroš Žajdela si je za cilj prvega potovanja pred časom izbral Južno Ameriko. »Tam sem si želel ogledati etnične skupine v Venezueli, Kolumbiji in Ekvadorju ter se nato prepustiti lepotam Peruja, Bolivije in Brazilije, vendar sem bil zaradi nepredvidenih dogodkov prisiljen spremeniti načrtovano pot, kar pa mi je pripomoglo pri odkrivanju domorodnih skupin v amazonskem pragozdu ter odkrivanje pristnosti severnega dela Brazilije, ki se neizmerno in nepredstavljivo razlikuje od Ria de Janiera ali Salvadorja Bahia. Prvo potovanje je seveda vedno prepolno adrenalina, vendar pa kasneje ugotoviš, da so ljudje pravzaprav prijazni, če imaš z njimi korekten odnos. Po dobrih dveh mesecih potovanja sem se le stežka prepričal v povratek. Sicer pa sem do sedaj videl razen Evrope še Južno Ameriko in Afriko, pri čemer moj cilj ni objestno črtanje držav na zemljevidu, le zato, da se lahko pohvalim, kakšen neizmeren popotnik sem. Mnogo bolj so pomembni ljudje in kultura ter znanje, ki ga pridobiš. Pravzaprav je relativno malo držav v vzhodni in južni Evropi, ki si jih še nisem uspel ogledati, nekoliko manj pa sem navdu-
Uroš Žajdela: »Na potovanjih neizmerno uživam, čeprav se včasih znajdem v brezizhodnih situacijah, kot na primer v Venezueli, ko se je pištola znašla nevarno blizu moje glave, oziroma ko je mimo mojih nog v Burkini Faso švignila dober meter dolga strupena kača, vendar se dajo s pozitivno energijo vse težave premostiti.«
šen nad zahodno Evropo, saj imam občutek, da izgublja na pristnosti in gre le še za masovni turizem. Vendar pa je moja velika strast Afrika z njeno neizmerno raznolikostjo, drugačnostjo in surovostjo. Osebno me zelo odbija masovni turizem, kjer se po možnosti popelješ z vlakcem med vsemi znamenitostmi. Verjamem, da ljudje želijo videti Pariz, London ipd. in se povsem strinjam z njimi, da so ta mesta vredna ogleda, vendar je moja osebna tendenca nekoliko drugačna. Pri čemer pa seveda ne trdim, da so moja potovanja vrhunska, so le drugačna od vsakdanjih potovanj.«
Več o doživetjih Afrike v prihodnjih številkah
Štajerskega tednika
Za določeno destinacijo potovanja se Uroš odloča izključno na osnovi predhodnega znanja o kulturnem, zgodovinskem in politič-
Foto: Uroš Zajdela
Fotografija s potovanja po Afriki: tradicionalna hiška v dolini Tamberma, v ospredju katere je sakralni objekt animistov.
nem ozadju, pri čemer pa, kot pravi, mora država vsebovati poseben čar in draž: »V veliki meri se ne oziram na pripovedovanja drugih popotnikov ali časopisnih novic, ampak se odločam na osnovi lastne intuicije, ki me še do sedaj ni pustila na cedilu. Zanimiva anekdota, povezana s pretiravanjem v časopisnih člankih, se mi je letos pripetila v Burkini Faso, ko sem prejel številna elektronska sporočila o nemirih, ki naj bi divjali v Ouagadou-gu, prestolnici Burkine. Ravno v tistem trenutku sem bil tudi jaz v tem prečudovitem mestu in nisem zasledil niti trohice nemirov. Preprosto se ne smeš preveč ozirati na vse te zgodbice, ki polnijo naš prazni vsakdan. Za moja potovanja si nekaj tednov poprej naredim okvirni načrt, ki se seveda na sami poti nato nekajkrat spremeni in dograjuje, prav tako pa si vedno rezerviram prenočišče za prvo noč kar se da blizu letališča. Saj v primeru pretirane oddaljenosti lahko naletimo na kakšnega neprijetnega taksista,
kar lahko potrdim iz izkušenj v Venezueli. Sicer pa čez dan uporabljam javni transport, razen v primeru ogromne oddaljenosti posameznih vasic, v tem primeru sem pač primoran v najem taksija, kar se mi je v Afriki pripetilo kar pogosto. Na potovanju pa se seveda nekoliko prilagajam vsakdanjim razmeram in spoznanjem, saj je nenazadnje prav vsak dan na popotovanjih ploden in poln.«
Afrika, ki jo Uroš predstavlja občinstvu, ga je popolnoma očarala: »Osnovni namen obiska Afrike je bil seveda raziskovanje etničnih skupin v Togu, Gani in Burkini Faso, vendar se je predvsem zaradi afriškega nogometnega prvenstva, nepreglednih peščenih plaž Atlantskega oceana ter ogromne zgodovinske dediščine moje popotovanje nekoliko prilagodilo, kljub temu pa je bil moj fokus še vedno naravnan v etnične skupine. Kar se tiče vtisov, pustiva nekoliko v celofan zavito, saj si bodo bralci lahko v vašem časopisu prebrali moje potopisne članke.«
_
Foto: SM
»Eden mojih življenjskih ciljev je spisati knjigo o vseh etničnih skupinah v Afriki! «
Za hrano dva evra na dan, za prenočišče enako
Uroševih potovanj v prvin-ske predele našega planeta torej še zdaleč ni konec. Sam sicer priznava, da bi bilo veliko lažje, če bi bilo pri nas več sponzorskega posluha podjetij za tovrstna raziskovanja, zaenkrat pa se poskuša znajti sam, s svojim denarjem: »Na vso srečo, če res potuješ po turistično neobljudenih območjih, je vse precej ceneje. Trimesečno potovanje po Afriki me je tako v celoti stalo dobrih 2000 evrov, saj je možno preživeti z dvema evroma na dan za hrano ter s prav toliko za nočitev. Zahvaljujem pa se občini Podlehnik in njenemu županu Marku Maučiču, ki mi je pri izvedbi zadnjega potovanje sponzorsko pomagala, finančno in drugače, ter turistični agenciji Sonček in gospodu Lahu.«
Uroš Žajdela v teh dneh že načrtuje novo potovanje, ki ga bo poskušal uresničiti jeseni letos - ponovno v Afriko: »Moje delo seveda še ni niti približno končano, saj si želim analizirati vse večje afriške etnične skupine. Zelo si prizadevam obiskati Čad, Niger, Kongo, Nigerijo in Kamerun ter domorodni skupini Pigmejci in Bušmani, vendar so zaradi dokaj velikega finančnega zalogaja te ideje le še v glavi in na spisku želja. Morebiti pa se bo klima in politika sponzoriranja tudi v Sloveniji nekoliko spremenila in bom lahko nadaljeval svoje delo po začrtani poti.«
In za konec še ponudba za vse tiste, ki so bolj avanturističnega potovalnega duha: Uroš Žajdela bo januarja naslednje leto organiziral in vodil dvotedensko potovanje manjše skupine po Togu. Kdor se mu želi priključiti, mu lahko piše na elektronski naslov: uros.zajdela@gmail.com.
SM
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje	.
V	znamenju prvomajskih prireditev
V	zadnjem majskem tednu bo na Ptuju in v okolici zelo razgibano. Na predvečer prvega maja bodo zagoreli številni kresovi, na prvega maja dan se bo oglasila budnica številnih pihalnih orkestrov oziroma godb na pihala, ob 10. uri pa se bo na Ptujskem jezeru pričela velika športna, rekreacijska in zabavna prireditev v organizaciji Brodarskega društva Ranca Ptuj, Zavoda za šport Ptuj, Kluba ptujskih študentov in MO Ptuj. S prvomajskim zajtrkom pa bodo že tradicionalno postregli v Grajeni.
Že 29. aprila ob 18. uri pa bo Turistično društvo Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj na Mestnem trgu organiziralo slovesnost ob obletnici vstopa Slovenije v EU. Slavnostni govornik bo Karl Erjavec, minister za obrambo. Tradicionalna proslava ob prvem maju, prazniku dela, s kresovanjem pa bo 30. aprila ob 19. uri na prire-
ditveni ploščadi pri Ribiškem domu na Ptuju. Organizira jo Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ptuj. Kres bo tega dne zagorel tudi nasproti gasilskega doma na Turniščah, ob Dravi v bližini pomola Term Ptuj, ki se bo kmalu preimenoval v Marino Terme Ptuj, ga bodo zakurili ptujski študenti.
Veliko kresovanje na Ptujskem jezeru pa bodo izvedli v organizaciji BD Ptuj in Kluba ptujskih študentov.
Že v sredo je na ptujskih ulicah in trgih sejmaril Jurij, na Jurijevo tržnico pa v soboto, 26. aprila, vabijo člani Društva cesarsko-kraljevi Ptuj, ki bodo s srednjeveško tržnico na Slovenskem trgu gostovali že četrtič. Ob 10.30 bodo izobesili zastave, »postavili« roko pravice, sledila bo predstavitev tržničarjev, ob 12. uri pa bodo pričeli reševati tržni spor. Tega dne pa se bo uradno tudi pričela letošnja poletna sezona v Termah Ptuj, čeprav so olimpijski bazen za prve plavalce odprli že v času velikonočnih praznikov.
Varnost je za vsakega tretjega tujega turista eden od poglavitnih motivov za obisk Slovenije. Tudi letos je Turistična zveza Slovenije pred začetkom glavne turistične sezone pripravila posvet o stanju, problemih in nalogah pri zagotavljanju varnosti v slovenskem turizmu. Na njem so govorili o kompleksnosti in različnih vidikih zagotavljanja varnosti, priporočilih policije na področju varnosti v turizmu in izzivih, ki jih prinaša
premaknitev šengenskega režima, prav tako pa tudi o ozaveščanju prebivalstva in turistov za sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v turizmu ter o turističnih prireditvah v povezavi z varnostjo. Varnost je namreč v vseh pojavnih oblikah ena od bistvenih sestavin turistične ponudbe, ki ji v Sloveniji posvečamo vso pozornost. Potekajo pa tudi prizadevanja, da bi skladno s priporočili Svetovne turistične organizacije zaživela Nacionalna turistično-informacijsko-varnostna točka, ki naj bi turistom nudila 24-urni informacijski vir, po-
moč in svetovanje glede vprašanja varnosti in zaščite kot tudi drugih s turizmom povezanih zadev.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje prejme Lea Horvat, Zagojiči 14 c, Gorišnica, ki je pravilno zapisala, da je pranger sramotilni steber. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja prireditev ob vstopu Slovenije v EU. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 3. maja.
Foto: Črtomir Goznik
V soboto bo na Ptuju sejmarila že četrta Srednjeveška jurjeva tržnica. Stojnice bodo že po tradiciji postavili na Slovenskem trgu.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera po vrsti bo letošnja prireditev ob vstopu Slovenije v EU?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Janez Jaklič • Nepal - dežela gora (5.).
Na trekingu
K sreči turistov niti vojska niti maoisti ne izkoriščajo kot orožje v svoje namene. Samo upati je, da se to ne bo spremenilo in da bo v deželi sredi gora ponovno zavladal razum.
Izredne razmere so mi včasih koristile, drugič škodovale. Na tempeljskih trgih so pravljične stavbe, zaradi pomanjkanja ljudi, ki jih je pregnala prisotnost vojakov, delovale še bolj veličastno, še bolj sveto. Problemi pa so nastajali pri prevozih v oddaljena mesta, ker so avtobusi večkrat zatajili.
Patan in Bhaktapur sta mesti, ki sta poleg Katmanduja dejavno vplivali na razvoj doline. Ker je v zadnjih dveh stoletjih prevzel vodstvo Katmandu, sta ostali manjši, brez velikih sprememb in zato žlahtnejši ter bolj obvladljivi.
Patan so včasih imenovali mesto tisočerih zlatih streh, prebivalci pa ga imenujejo lepo mesto. Katmandu in Patan loči le reka Bagmati, ki
je zadnji dom umrlim prebivalcem doline. Zgrajeno je v krogih okoli kraljeve palače in tempeljskega trga. Nepalski princi, knezi in kralji so vedno stanovali skupaj z bogovi. Na mestnem obrobju ob glavnih vpadnicah stojijo štiri stupe, ki dajejo mestu tibetanski navdih.
Bhaktapur, znan tudi po imenu Bhadgaon, je najmanjši dragulj med žlahtno trojico. Samostojna lega, od Katmanduja je umaknjen dobrih deset kilometrov, mu daje posebno lepoto. Začetki mesta segajo v deveto stoletje. Med štirinajstim in šestnajstim stoletjem pa je bilo celo glavno mesto doline. Poleg trga templjev mu dajejo poseben čar tisoči in tisoči lončenih posod, ki se sušijo pod milim nebom in lončarji,
Foto: Janez Jaklič
Graditelja hiše; tudi plohe in deske je potrebno razrezati ročno.
ki čepe izdelujejo vrče na ogromnih lončarskih kolesih.
Po plačilu pristojbine za treking in obvezni menjavi določene vsote denarja sem zakorakal proti belim obronkom. Nad njimi je kraljevala visoka piramida Machapuchare. Po nekaj kilometrih se je vozna cesta razblinila v ilovnato pot. Znašel sem se v vsakodnevni stvarnosti nepal-skega prebivalstva.
Pokharsko jezero se je svetilo globoko pod mano. Bilo mi je vroče. Nič čudnega, saj leži mestece Po-khara občutno nižje kot Katmandu. Pred dvajsetimi leti je bilo uspavan odročen trg, ki je zaživel le čez zimsko sezono. Takrat so se v dolino spustili hribovci, da bi zamenjali svoje pridelke in izdelke. Danes pa je Pokhara najhitreje rastoče mesto v Nepalu. Razvoj je prinesla cesta in z njo nesluten razmah turizma.
Strmo pobočje se je v vijugastih terasah spuščalo v dolino. Med va-lovečim riževim žitom so tu in tam kakor raztreščena jata ptic čepele kolibe. Pravokotniki rjave in bele barve so bili kriti s slamo in pločevino. Med njimi so rasla drevesa, tudi pomaranče in banane. Bolečina v ramenskem obroču me je spominjala, da ves dan prenašam nahrbtnik. Misel na počitek mi je odganjala postava, ki se je nekaj sto metrov pred mano zaganjala v hrib. Hribolazec pred mano mi je vedno pomenil izziv, biti prvi pa stvar prestiža. Bližje sem prihajal, bolj me je privlačil tovor na ramenih pohodnika. Barva in oblika tujčevega nahrbtnika sta izdajali istega mojstra, kot je izdelal mojega. Iz bližine ni bilo dvomov. Pred mano je hodil Slovenec. »Bolj živahno bo treba,« sem nadrl trpina, ko sem mu prišel z ramo ob ramo. Začuden pogled in nato smeh sta potrdila moje domneve. Z Vladom sva imela skupno pot in v trenutku nama je bilo jasno, da bova korakala skupaj.
Turizem je glavni vir nepalskih deviznih dohodkov. Omogočila ga je divja in razčlenjena pokrajina, ki
sicer ovira družbeni in gospodarski razvoj dežele. Vlada pobira visoke pristojbine od alpinističnih odprav, ki naskakujejo ledene vršace, prav tako pa zaračunava vstopnino od pohodnikov, ki se odpravijo v strme doline nepalskega sredogorja in visokogorja. Pristojbina je sprejemljiva tudi za tanjši žep, vendar je kaplja pelina ob vstopu v svetišče narave. Za tujce so odprta samo določena območja. Smeri pohodov nosijo popularna imena, kot so: Langtang trek, Mount Everest trek ... Da popotniki ne zaidejo v nedovoljena področja in ne pozabijo plačati »vstopnin«, skrbijo vojaki in policaji v nekaterih vaseh ob poti. Tuji obraz je nemogoče skriti. Odločil sem se za Jomosom trek. Z dolžino sto trideset kilometrov v eno smer je popolnoma zapolnil odmerjeni čas, prav tako pa v ugodnih razmerah omogoči združitev z Annapur-na araund trekom in s tem obkroži-tev ene najlepših gorskih verig. Pot pripelje navadne smrtnike najbližje veličastnim vrhovom.
Turizem je bogastvo in prekletstvo hkrati. Že samo naraščanje prebivalstva v zadnjih desetletjih ogroža krhko ekološko ravnovesje v Himalaji. Večina Nepalcev živi od zemlje, ki jo morajo gorjanci v vsakodnevnem boju za obstanek iztrgati gozdovom. Poseke se najbolj zajedajo v gozdove po dolinah in njihovih bregovih. Terasasta polja prodirajo čedalje više. Prav tako padajo drevesa za gradnjo, izvoz in kurjavo. Sveže krčevine so meč, ki visi ne samo nad Nepalom, ampak tudi nad sosednjimi državami. Monsunsko deževje odnaša prst v doline in ravnine, kjer blatni pritoki z gle-nom zatrpavajo velike reke Ganges, Bramaputro in Ind. Njihove struge ne zadoščajo za tolikšno vodovje, zato pustošijo po Pakistanu, Indiji in Bangladešu velike poplave. Prst, ki je nastajala več stoletji, lahko deževje spere in odplakne v nekaj letih. Ni je mogoče vrniti in večina se je nazadnje znajde na globokem
morskem dnu. Bliskovit razvoj turizma prinaša dodatno nevarnost za himalajsko naravo. Pohodniki porabijo mnogo več kuriva kot domačini, še več lesa pa gre za izboljšanje poti, da bi bila njihova potovanja lažja. Strokovnjaki opozarjajo, da utegne Nepal ostati brez gozdov že v enem desetletju.
Oblasti so se v poznih osemdesetih letih, nenehno spodbujane od posameznih tujih »Don Kihotov«, ki jim je svet gora drugi dom, zavedle velikega problema. In prav v svetišču Annapuren skušajo obrniti tok stvari. Rodil se je projekt »ACAP« - Annapurna conservation area project. Vlada vrača del denarja, ki ga dobi s pristojbino, v občutljiva območja. Prebivalce uči, kako z najmanjšo škodo za okolje zadovoljiti zahtevnega turista. Les kot glavni energent nadomešča z malimi vodnimi in vetrnimi električnimi centralami. Poskuša odstraniti tone in tone smeti, ki so jih skozi desetletja prinesle gorniške odprave. Novo-pečene nepalske gostince uči, kako nahraniti in napojiti gosta brez škode za njegovo zdravje.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Janez Jaklič
V gorah ni elektrike niti vodovodne napeljave.
Kuharski nasveti
Enolončnice
Kremna juha iz korenja
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag korenja 1 peteršiljeva korenina
1	čebula
10 dag zelene 3 stroki česna 1-2 žlici moke
2	žlici margarine
1-1,5	l juhe ali vode za zalivanje
sol, poper, muškatni oreh zelen peteršilj
1	dl kisle smetane
Potek priprave: Margarino stopimo v večjem koncu in ji dodamo sesekljano čebulo, fino naribano peteršilje-vo korenino in zeleno ter narahlo spražimo. Še preden zelenjava spremeni barvo, dodamo grobo naribano korenje, moko in za-lijemo s kostno juho ali vodo. Juho solimo, dodamo lovorov list in kuhamo tako dolgo, da se zelenjava zmehča. Juho pretlačimo, jo ponovno zavremo, začinimo s poprom in muškatom, ji izboljšamo okus s kislo smetano in ponudimo. Preden postrežemo, potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem.
Fižolova pretlačena juha
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag suhega fižola lovor, sol, kumina pol čebule 3-4 stroki česna
2	žlici maščobe
2-3	žlice moke voda
majaron, muškat, poper
1 dl kisle smetane peteršilj kruhove kocke
Potek priprave: Fižol operemo, preberemo in čez noč namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi pristavimo. Dodamo sol, lovor, kumino in kuhamo. Ko se fižol napol zmehča, pripravimo temno pre-žganje, tako da na maščobi svetlo spražimo sesekljano čebulo, še preden spremeni barvo, dodamo česen, moko in moko temno prepražimo. Zalijemo z vodo in vlijemo k fižolu. Kuhamo tako dolgo, da se fižol zmehča. Juho pretlačimo, ponovno zavremo, začinimo z majaro-nom, muškatom in poprom ter jo izboljšamo s kislo smetano. Preden postrežemo, po vrhu potresemo opečene kruhove kocke in sesekljan peteršilj.
Grahova juha z mladim krompirjem
Sestavine (za 5 oseb):
1	čebula
2	žlici maščobe
3	stroki česna
1 žlica paradižnikove mezge
1 žlica mlete paprike
1,5 l vode ali poljubne mesne
juhe
20 dag luščenega graha in graha v stroku
30 dag mladega krompirja 30 dag korenja 10 dag zelene leče so, lovor, mleta kumina, peteršilj, šetraj Potek priprave: Na maščobi v loncu prepražimo sesekljano čebulo, dodamo česen, polovico naribanega surovega krompirja, rahlo pre-
pražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in mleto papriko ter zalijemo z vodo ali poljubno mesno juho. Dodamo preostalo polovico na kocke narezanega krompirja, oluščen grah, korenje, stročji grah in zeleno lečo. Dodamo začimbe in kuhamo do mehkega. Ponudimo kot samostojno jed.
Bučkina enolončnica s proseno kašo
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag bučk 5 strokov česna
1	dl belega olja
timijan, majaron, sol, lovor
2	čebuli
2-3 žlice ostre moke 1,5l vode ali mesne juhe 2 pesti prosene kaše 10 dag slanine 1 dl kisle smetane Potek priprave: Na vroči maščobi prepraži-mo sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo porumeni, dodamo na kolobarje narezane bučke in jih med mešanjem prepražimo. Nato dodamo na majhne kocke narezano slanino in česen. Bučke pomokamo in zalijemo z vodo ali mesno juho. Dodamo začimbe in počakamo, da enolončnica zavre. Nato dodamo proseno kašo in kuhamo do mehkega. Tik preden ponu-
dimo, enolončnico izboljšamo s kislo smetano.
Enolončnica s svežim zeljem in slanino
Sestavine (za 4 osebe):
manjša glava zelja
1 velika čebula
3 stroki česna
20 dag hamburške slanine
3 debelejši krompirji
1 žlica moke
1,5 l vode ali kostne juhe
sol, poper, mleta kumina,
lovorov list
1,5 žlice paradižnikove mezge ali 4 večji sveži paradižniki 1 dl olja ali druge maščobe
Potek priprave:
Zelnato glavo očistimo in zelje narežemo na majhne kocke. Posebej v loncu segrejemo maščobo in na njej prepražimo sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo porumeni, dodamo na kocke narezano slanino in sesekljan česen, rahlo prepraži-mo in dodamo narezano zelje. Zelje med mešanjem rahlo du-šimo dobrih 5 minut, nato ga pomokamo, moko rahlo pre-pražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in zalijemo z vodo ali kostno juho. Enolončnico začinimo in dodamo na kocke narezan krompir. Počasi kuhamo do mehkega.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Gluha muca
Bralka Marija s Ptuja ima 11 mesecev staro popolnoma belo muco, prijazno in igrivo, sumi pa, da muca ne sliši, da je gluha. Muca se čudno odziva na klice, včasih sliši ploskanje, žvižgov in klicanja pa ne. Zanima jo, kaj lahko stori, da se prepriča o gluhosti muce in kako ji lahko pomaga.
Ugotavljanje gluhosti pri živalih, še posebej pa pri mucah, je lahko za lastnika precej težavno. Marsikdo je svojo ljubljenko že obtožil, da je trmasta in neposlušna, ker preprosto ni vedel, da je muca gluha. Če gre za postopno izgubo sluha je zelo težko ugotoviti, da muca ne sliši. Tudi muca se lah-
ko prilagodi izgubljanju sluha in se bolj osredotoči na ostala čutila in tako zelo kompenzira težavo. Če izgubi sluh nenadoma, je ponavadi razdražljiva, zmedena, želi si bližine svojega lastnika in je negotova. Nekatere muce postanejo zaradi izgube sluha tudi glasnejše, intenzivneje se oglašajo, nekatere pa popolnoma onemijo in se ne oglašajo več.
Nekatere muce, predvsem tiste z belim kožuščkom in modrimi očmi, se pogosto skotijo gluhe. To je tako imenovana prirojena gluhost. Poznamo pa tudi pridobljeno gluhost, ki je povezana s starostnimi spremembami ali boleznijo. Gluhost je lahko tudi začasna
v povezavi z najrazličnejšimi bolezenskimi stanji ušes, ko sluhovodi zaradi vnetja nabreknejo in tako preprečijo zvoku, da pride do bobničev ali pa gre za vnetje srednjega ušesa z gnojem, ki prav tako blokira zvočne dražljaje.
Če se omejimo na prirojeno gluhost, za katero gre verjetno pri beli muci gospe Marije, je potrebno, da se ji prilagodimo in ji omogočimo čim lažje in varno življenje. Pozornosti muce ne bomo mogli zbujati s klici, pač pa z drugimi sredstvi. Na kratke razdalje je dovolj močan plosk z dlanmi, kar povzroči dovolj veliko vibracijo zraka in tako pritegne mucino pozornost. Muce z dlačicami ob nosu izredno zaznavajo gibanje zraka in se odzovejo na dražljaje. Ob mraku lahko uporabimo tudi utripanje baterijske svetilke, da prikličemo muco k sebi. Seveda jo moramo, ko se odzove, nagraditi z okusno nagrado.
Gluhe muce morajo živeti predvsem v stanovanju ali hiši, saj v zunanjem svetu preži na njih veliko nevarnosti. Ne slišijo namreč zvoka avtomobilskega motorja, tudi ne kosilnice, s katero kosimo travo. Tudi laježa
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pasjih sovražnikov gluhe muce ne slišijo in so tako pogosto izpostavljene najrazličnejšim poškodbam. Za gluhe muce je najbolje, da jih spuščamo na prosto le na domačem varno ograjenem dvorišču, če pa jih peljemo na sprehod, jih imamo navezane na povodcu.
Muca bralke Marije je verjetno gluha od rojstva, saj se ne odziva na klice lastnice in ostalih v družini. Najbolje lahko preverimo njen sluh, če tlesknemo s palcem in sredincem tik za njenim ušesom in to storimo od zadaj, da nas muca ne vidi. Če se ne odzove na tlesk, je res gluha. Paziti moramo na obrambno vedenje take muce, saj ponavadi najprej udari s krempeljci in tačko in šele potem preveri, kaj jo je vznemirilo.
V domačem okolju ne bo večjih težav z muco, paziti pa je treba, da muca ne uide na prosto, kjer je lahko v resnični nevarnosti. Omogočiti ji moramo, da kljub gluhosti živi varno, zdravo in srečno življenje, kar z določeno mero pazljivosti zelo enostavno storimo. EmilSenčar, dr. vet. med.
Foto: E. Senear
V vrtu
Vrt v malem travnu
Vrtna narava je po nekaj hladnih in vetrovnih dneh muhastega aprilskega vremena v drugi polovici meseca pričela z vso močjo spomladansko vegetacijo. Sadovnjaki odcvetajo, trajno rastje je ozele-nelo, okrasne gredice in zelenice že cveto, ozelenele pa so tudi gredice, posejane z zgodnjimi posevki vrtnin. Mali traven se preveša v velikega, ko se po poslednjih spomladanskih posaditvah pričenja najlepši in najprijetnejši mesec maj, ko se vrtna narava razbohoti v bujno rast.
V SADNEM VRTU je cvetenje sadnega drevja v zaključni fazi, drevesa so medtem že ozelenela, ko se je listje že toliko razvilo, da se je njihova cvetoča podoba spremenila v bujno zeleno. Pričelo se je obdobje, ko so pri sadnem drevju ob začetku vegetacije podani vsi pogoji za razvoj rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo njegovo zdravo rast in razvoj. Iz službe za varstvo rastlin sporočajo, da so bili minule dni v času cvetenja ob pogostejšem dežju ter toplejših dneh ugodni pogoji za okužbe sadnega drevja po sadnem škrlupu. Sadni škrlup je najnevarnejša in najbolj razširjena glivična bolezen sadnega drevja, ki napade vse organe sadnega drevesa: cvet, list, plodove in mladike od začetka vegetacije do njenega zaključka v jeseni, sadje hranjeno v svežem stanju pa po okužbi s škrlupom postane neužitno. Varstvo sadnega drevja pred okužbami s škrlupom je učinkovito le s preventivnimi škropljenji, da rastlinsko tkivo zavarujemo s snovjo, skozi katero ne uspe gliva prodreti v rastlinske celice. Varstvom smo pričeli že s predpomladan-skim škropljenji, med cvetenjem zaradi varovanja cvetov ter čebel ni bilo priporočljivo škropiti, takoj po cvetenju pa je zaradi novega prirastka listja in zavezanih plodičev sedem do deset dni po prejšnjem škropljenju potrebno sadno drevje poškropiti z enim od dotikalnih fungicidov, škropivu pa dodajmo še enega izmed fungicidov, ki imajo lastnost globinskega delovanja, ki v okuženih rastlinskih celicah onemogočijo nadaljnji razvoj sadnega škrlupa. V prodaji so tudi kombinirani pripravki za varstvo pred sadnim škrlupom, ki delujejo prepričevalno kot dotikalni ter zdravilno kot globinski fungicid. Škropimo v poznem popoldanskem času, ko čebele več ne izletavajo, v mirnem in suhem vremenu. Škropimo z razpršilniki, ki ustvarjajo v drevesni krošnji meglico, z razliko od predpomladanskih škropljenj, ko je bilo potrebno veje oziroma drevesno lubje ter brstje obliti s škropivom. Cvetja, ki ga je uničila cvetna gniloba ali se je v brstih ugnezdil jabolčni cvetožer, ni mogoče ozdraviti, potrebno pa je drevo vzdrževati v zdravem stanju do kraja vegetacije. Na rastnih vršičkih, predvsem mlajših sadnih rastlinah, se že pojavljajo zelene listne uši. Čim jih opazimo, napadena mesta poškropimo z enim od ustreznih pripravkov proti listnim ušem.
V OKRASNEM VRTU drevninam in grmovnicam, ki so odcvetele, opravimo vzgojno rez, oblikovanje ter po potrebi redčenje vej, pri starejših pa tudi pomlajevanje, da se bo skozi vegetacijo do jeseni rastlina obrastla in ustvarila cvetni nastavek za naslednje leto.
Okrasne rastline plevemo, okopavamo, večini vrst okrasnega vrtnega rastja pa je potrebno opraviti prvo dohranje-vanje z rudninskimi lahkotopnimi gnojili. Pri dohranjeva-nju smo pozorni pri izbiri hranil, ki ustrezajo posameznim rastlinskim vrstam. Poškodovane in plesnive poganjke okrasnega rastja sproti, ko ga opazimo, izrezujemo in odstranimo iz cvetličnih gredic.
Asparagus, priljubljena zimzelena okrasna balkonska lončnica, ki je v minuli jeseni zacvetel z drobnimi belimi cvetovi, je v pozni jeseni in skozi zimo razvil v zaprtih prostorih zelene plodove, ki so spomladi, ko smo asparagus prenesli ponovno na prosto, dozoreli in pordečili. Poberimo jih in vložimo v kozarček z vodo. Ko rdeči ovoj zbledi, se pokaže črno seme. Ta semena vložimo v substrat na kalitev, kjer si v cvetličnih lončkih vzgojimo nove rastlinice.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoledar: 25. aprila - L maja
25 -petek *	26 - sobota	27 -nedelja	28-ponedeljek V
29-torek y	30-sreda m	1- četrtek *	
Pasivno upravljanje
Pasivno upravljani skladi pri nas sicer niso več novost, vendar doslej kake večje popularnosti niso doživeli. Gre za sklade, kjer so naložbe upravljane po vnaprej določenih številčnih kriterijih (najpogosteje tak sklad z naložbami oponaša sestavo nekega borznega indeksa) in nimajo upravljavca v pravem pomenu besede. Razlogov za to manjše zanimanje je več. Ponudba še ni posebej pestra, obenem pa upravljavci tovrstnih skladov zaradi nizkih provizij po svetu nikjer prav posebej ne oglašujejo. Tipični kupec indeksnih skladov v razvitejših državah je zahtevnejša stranka, ki prisega na nizke cene in verjame, da na dolgi rok povprečje trga (torej indeks) premaga večino aktivno upravljanih skladov.
Indeksni skladi na ozke, sektorsko ali regijsko omejene košarice delnic in trgovanje z njimi na borzah so sicer precejšen odklon od prvotne ideje, kot se je oblikovala pred približno 30 leti. Takratni zagovorniki so govorili o indeksnem skladu, ki naj ima povprečno strukturo celotnega trga (in ne ozko usmerjene košarice) ter zagovarjali dolgoročno naložbo, ne pa pogostega trgovanja, torej vstopanja in izstopanja. V sedanji poplavi ozko usmerjenih ETF-skla-dov po svetu zato ne vidijo kake posebne prednosti za vlagatelje.
Nakup in prodaja pri izdajatelju ali na borzi?
Zanimivo je, da bo po kotaciji štirih skladov ene izmed slovenskih bank, slovenskim vlagateljem na voljo več kotirajočih indeksnih skladov kot pa klasičnih (kjer se točke kupujejo in prodajajo samo neposredno pri družbi za upravljanje), kar je precej neobičajna situacija. Za upravitelja indeksnega sklada pa je trgovanje z enotami premoženja na borzi dodatna ugodnost. To namreč pomeni, da bo imel manj neposrednih vplačil in izplačil, ki po eni strani pomenijo potrebo po večkratnih majhnih nakupih naložb v skladu (stroškovno neučinkovito), po drugi strani pa zahtevajo ohranjanje likvidnostne rezerve za servisiranje izplačil.
Vlagatelju pa nakup na borzi omogoča vnaprej znano ceno (v nasprotju z običajnim nakupom po vnaprej neznani vrednosti točke) in - morda - tudi z nižjimi tran-sakcijskimi stroški. Zakaj »morda«? Ker je to v veliki meri odvisno od tega, kako likvidne so točke sklada na borzi in koliko se sploh z njimi trguje. Če je likvidnost preslaba, je namreč posredni strošek (razpon med cenama ter obsegom na ponudbi in na povpraševanju) lahko prevelik.
Kaj vseeno nudijo ozko usmerjeni ETF-skladi
Glavni pomen bolj eksotičnih ETF-skladov je preprost dostop do manj pogostih naložbenih oblik prek borze tudi za male vlagatelje, kot npr. nafta, plemenite kovine, surovine, naložba z vzvodom, inverzni (short) skladi. Novi indeksni skladi bodo prispevali nekaj dodatnih naložbenih možnosti za slovenske vlagatelje in morda dodali nekaj prometa na ljubljanski borzi. Žal pa so pri tem tako izdajatelji kot investitorji še vedno talci majhnega slovenskega trga.
Mitja Petrič
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
TIGER - pet življenjskih elementov
Tiger z elementom kovine - ljudje, rojeni v letih 1950 in 2010
www.poravnava.si
080 13 14
mag. Rok SneiK, mag. Nenad Duldi,
univ. dipl. prav.	MBA
To so ljudje, ki so le s težavo neopaženi, kajti znajo se aktivno postaviti zase, so agresivni in strastni - in le to prav z lahkoto širijo na druge ljudi. So zelo pridni in marljivi delavci, ki ure in ure ustvarjajo, dokler ne dosežejo svojega cilja. Radi razkazujejo svoje imetje, so zavarovani vase in v svojem bistvu tudi tekmovalni. Problemov se lotevajo učinkovito, pravzaprav jih rešuje vedno javno in glasno. V kratkem času dosežetjo veliko, vzrok tega je v tem, da točno vedo, kaj hočejo v življenju. Včasih odreagirajo zelo hitro, zelo jasno povejo svoje mnenje in le s težavo prisluhnejo drugim ljudem. Njihova vrlina je strast in tako mnogokrat želijo vse zajemati z veliko žlico. Odklanjajo vse nasvete, tudi tiste, ki bi jim koristili, kajti znani so po tem, da nadvse radi sledijo lastni neodvisni in da se znajo vedno opreti na lastne noge.
Tiger z elementom vode -ljudje, rojeni v letih 1962 in 2022
Njihov zaščitni znak je odprtost duha, od nekdaj so dovzetni za tuje ideje in izkušnje. Od ostalih tigrov so mnogo bolj umirjeni in objektivni. Zaznavajo tuja čustva in za resnico in pravico so se pripravljeni vestno in vztrajno boriti. Vedno vedo, s kom imajo opravka in se lahko temeljito pripravijo. Ugodno imajo razvito intuicijo in blestijo tudi v komunikaciji in pri intelektualnih zadevah. Tudi njihove metalne spretnosti le redko odpovedo, le da se pretirano obotavljajo in s tem izgubijo dragoceni čas. Med ljudmi so v osnovi priljubljeni in pozitivno je dejstvo, da znajo ugodno krmariti po razpotjih
življenja. Zanimivo je, da so znani po tem, da obvladujejo svoje čustva in zaradi tega morda delujejo nekoliko hladno. Resnica je ta, da so zastavljenim ciljem vedno kos in znajo vztrajati, dokler ne dosežejo želenega.
Tiger z elementom lesa -ljudje, rojeni v letih 1974 in 2034
Toleranten tip tigra, ki zna nepristransko oceniti svoj položaj. Globoko v sebi je zelo demokratičen in tako priznava, da lahko dela vsak tisto, kar čuti in da s tem seveda ne ogroža drugih ljudi. Je zelo miren, priljubljen, očarljiv in ima dar inovatorja. Nakazano je, da ima veliko prijateljev in zaveznikov iz najrazličnejših okolij. Zahaja v vljudnostne družbe, kjer mojstrsko navezuje kontakte z ljudmi, ki so tudi neskladnih značajev. Njegova prioriteta je diplomacija in vedno se izraža njegova samostojna drža. Od vseh tigrov je najmanj prodoren, pretirano se ne poglablja v stvari in je zadovoljen s svojim videzom. Zanimivo je, da niso ne samodisciplinirani in ne samokritični. Pravzaprav svojih napak nikoli ne priznavajo in tako kot vsi tigri tega sveta so tudi njihova ušesa gluha za konstruktivne namige.
Ko ljubiš, se ti zdi tudi opica lepa, ko ne ljubiš, ne vidiš najlepšega cveta lotosa. (kitajski pregovor)
Tiger z elementom ognja
Svetovanje za vas, za vse nas
Jaz sem - spoštujem se
Ali vem, kdo sem, kaj počnem tukaj, v tem prostoru, času, kakšen je moj namen?
Jaz sem - enostavno sem - to, kar sem, to, kar si dovolim, takšna, kot me gledate vi in takšna, kot se vidim jaz. Sprejemamo samo tisto, kar vidimo, ali pa je morda nekaj več za obrisom v ogledalu? Sem jaz to - kar vidim v ogledalu, ali je to moj odsev, ali igra svetlobe? Kdo bi vedel ... lahko je vse to, kar sprejmemo. Pomembno je, da se zavedamo sebe kot celote in se takšne, kot smo - cenimo, spoštujemo in se sprejemamo popolnoma takšne, kot smo! Lahko raziskujemo in se spoznavamo na več načinov. Nihče ne more biti takšen, kot sem jaz, in nihče takšen, kot ste vi. Vsak zase je edinstveno bitje, ki v svojem življenju uresničuje svoje ideje, mnogo pa je tudi vplivov drugih, s kom se družimo, pogovarjamo, vsak ima določen vpliv na nas - spet toliko, kolikor si mi dovolimo. Kolikor se sami cenimo, toliko nas bodo cenili drugi - tega se premalo zavedamo. Vse osebe, ki jih srečamo v svojem življenju, nam povedo - na katero mesto postavljamo sebe, koliko se cenimo, takšni ljudje so tudi v naši bližini. Poznamo pregovor - povej mi, kdo je tvoj
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
-	ljudje, rojeni v letih 1926 in 1986
To je tip človeka, ki je v svojem bistvu zelo optimističen in ima veliko pozitivne energije. Vedno je pripravljen na akcijo in je zdaj tu in čez čas drugje. Rad hitro menja prizorišča in je znan po tem, da živi za sedanji trenutek. Nepredvidljivost je nekaj, kar ga spremlja in kar mu je blizu. Vsekakor je zelo dramatičen, in ko se enkrat odloči, stvari ne spusti iz rok oz. ko mu postane nezanimiva. Ima močno energijo in zaradi tega zna k akciji vzpodbuditi druge ljudi, lahko tudi na vsiljiv način. Blizu mu je velikodušnost in tako mnogi v tem letu rojeni uspejo kot uspešni in cenjeni voditelji. Vse, kar počnejo, se jim zdi v nekem danem trenutku nujno in nikoli ne razmišljajo, kaj se bo zgodilo. To tudi pomeni, da ima močno vero in da preprosto verjame v splošno srečo. Odkrit je in čuten in zaradi tega vedno aktivno povsod vpleta čustva.
Tiger z elementom zemlje
-	ljudje, rojeni v letih 1938 in 1998
Po eni strani so to ljudje, ki so zelo mirni in odgovorni. Dajejo občutek, da se nikoli ne prenaglijo in preden se česa lotijo, se
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Ha se je poškodovala, ko ji je spodrsnilo na mokrih tleh v gostišču, kjer smo kosili Po tleh je pred tem natakar polil juho, kar je na kraju dogodka tudi priznal Ali lahko zahtevam kakšno odškodnino in od koga? Bobna, Ljubljana
Odgovor
Lastnik in zaposleni v gostišču bi morali poskrbeti za to, da so tla, po katerih hodijo gostje, čista in nenevarna za hojo, vendar tega očitno niso storili v zadostni meri. Če je vaša hči pri padcu utrpela telesne poškodbe, ji je gostišče dolžno izplačati odškodnino. V kolikor ima gostišče zavarovano svojo civilno odgovornost pri kateri od zavarovalnic, pa se uveljavlja odškodnina direktno od te zavarovalnice.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314.
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
že vnaprej prepričajo o uspehu. Temeljitejši in vztrajnejši so od ostalih predstavnikov in tako vedno delajo tisto, kar ima dolgoročne ugodne učinke. Jasno in razumno se odločajo in vedno pretehtajo vse aspekte in na podlagi tega vidijo, kaj jim je namenjeno in kaj ne. Njihovi odnosi z ljudmi temeljijo na koristnem sodelovanju, kot na osebni ali seksualni privlačnosti. V prvi vrsti je intelektualec in v drugi pustolovec in bojevnik. Kadar se osredotoči na kakšno zadevo, je zelo slep in gluh,
vendarle ko se pomiri, postane zopet bolj sočuten. Zanimivo je, da je zelo ponosen in da točno ve, do katere mere mora plezati po statusni lestvici, kdaj je bolj modro, da se ustavi in kdaj lahko gre korak ali dva naprej. Vedno se zavzema za delavnost in stabilnost - zato se je pripravljen tudi boriti.
Prihodnjič: MAČKA - pet življenjskih elementov Tadej Šink horarni astrolog Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
prijatelj, in povem ti, kdo si. Seveda, prijatelje dobivamo takšne, kot smo sami, tudi partnerji so odraz naše osveščenosti. Marsikdo se pritožuje nad tem, kakšen je njihov partner, kaj vse dela narobe, kaj bi lahko spremenil. Pri tem pa ne pomisli, da si je partnerja, takšnega kot je, izbral sam in mu je zato podoben, drugače ne bi mogla skupaj živeti. Premalo poznamo sebe in svoje želje, svoje potenciale in našo moč. Prav zato pa ne poznamo oz. se ne poglabljamo v partnerja, prijatelja, otroka. Če bi se bolje poznali, bi imeli več možnosti spremeniti tisto, kar nas moti na drugih. Moramo vedeti, da ne moremo spremeniti in izboljšati nikogar razen sebe. Ko prevzamemo odgovornost za svoje življenje, za vse, kar se nam dogaja v njem in vse, kar počnemo, tedaj nam ni potrebno spreminjati drugih, temveč se zamislimo in posvetimo sebi in začnemo spreminjati tisto, kar ni dobrega na nas in v nas. Ko se bomo mi spremenili, se bo spremenila tudi okolica okrog nas, oz. bodo ljudje, ki živijo z nami, bolj podobni nam in tako si bomo bližje, lažje bomo
sodelovali in se dopolnjevali.
Koliko se spoštujem, cenim
-	kaj dam nase, kako daleč sega moje razumevanje sebe in ljudi okrog sebe? Spet odvisno od našega gledanja na stvari. Nekateri bodo več dali na zunanji izgled in mislili, da se cenijo, če gredo k najboljši kozmetičarki, imajo najboljša oblačila, vozijo super avto. Njihovo gledanje, razumevanje in sprejemanje sveta je takšno, in če so zadovoljni s tem, kar imajo - super. Tedaj se spoštujejo in so skladni s tem, kar imajo. Spet drugi bodo več dali na umetnost, se poglabljali v študij ali ljubiteljsko in bodo zadovoljni, ko bodo pogledali čudovito predstavo v gledališču ali odšli na kulturni koncert, razstavo. Njihov pogled, njihovo dojemanje sveta je z njihovega stališča zadovoljivo. Mnogo ljudi veliko da na fizično kondicijo - bolj se posvečajo športu in skrbijo za vitalno telo. Tudi ti imajo svoj krog, s katerimi se družijo in uživajo v skupnih interesih. Pomembno je, da to, kar počnemo, delamo z veseljem, voljo in ciljem, zaradi sebe, ne zaradi tega, kaj bodo rekli drugi
-	sosedje, sorodniki in znanci. Če nas nekaj napolnjuje, če čutimo, da je to dobro za nas, potem temu sledimo ne glede na to, kar poreče okolica.
Pred recimo 20 leti so se s kolesi vozili ljudje, ki niso imeli avtomobila. Tedaj se je nekaterim morda zdelo čudno, da bi se
peljal s kolesom; če je imel doma avto, ni imel časa, da bi sedel na kolo. Danes je slika zelo drugačna - vsako lepo nedeljo vidimo ogromno rekreativcev, ki na tak način poskrbijo za svoje telo in tudi za okolico. Pred leti smo skoraj vsi pili kavo in kadili, osveščenost ljudi se je povečala in vedno več je takšnih, ki živijo bolj zdravo in se temu izogibajo. Čez nekaj let bo morda sramotno, da kadiš -ker bodo ljudje še bolj osveščeni, začeli bodo ceniti svoje telo in zdravje in se bodo zavedali, da želijo sebi dobro, in če se spoštujejo, tudi ne bodo kvarno vplivali nase, na svoje zdravje. Kadilski zakon je prinesel mnogo izboljšanja za zdravje vseh ljudi. Tisti, ki še kadijo, to počnejo v za to določenih prostorih in tako ne škodijo drugim, temveč samo sebi in sebi podobnim.
V	vsem, kar počnemo, pokažemo svoje spoštovanje zase, za svoje telo in za svojo notranjost.
V	času materialnih dobrin, prehitrem tempu življenja, pre-natrpanosti z vsemi dejavnostmi, ki bi jih radi počeli, hitenjem za boljšim in večjim smo se nehote izgubili. Premalo časa si vzamemo zase, za spoznavanje sebe, zato nas tudi vse te dejavnosti in dobrine, ki smo jih pridobili, ne zadovoljujejo preveč. Imamo materialne dobrine, mnogo dejavnosti, ki nam zapolnijo čas - ko pa smo trenutek sami, se vprašamo, kaj bi počeli. Vse, kar je okrog
nas, nas ni zadovoljilo in ko ob koncu dneva pogledamo, kaj smo delali, lahko vidimo, da smo cel dan nekam hiteli, se pehali za nekimi dosežki, ki so nas zadovoljili ali pa tudi ne.
Kot smo na začetku napisali, se vprašamo, kdo sploh smo mi. Smo res samo to, kar vidimo v ogledalu, smo lahko zadovoljni samo s tem, kaj delamo, kaj se vidi na zunanjih dosežkih? Ali je nekje v naši notranjosti kaj več, je morda še kje kaj, česar ne poznamo, pa bi želeli odkriti? Kaj je tisto, česar nam niso povedali v šoli, česar nas niso naučili naši predniki, pa vendar nekje v sebi čutimo in želimo, da bi bilo nekaj več? Kaj je tisto, kar nam daje voljo do življenja, kaj tisto, kar nas dviguje, ko smo potrti in ne vemo, kako naprej?
Je to naše telo, ki ga vidimo v ogledalu, ali pa je nekje v njem nekaj več, čemur bi lahko posvetili tudi nekaj pozornosti?
Odkrijmo svoj notranji glas in ga sprejmimo v svojo zavest, v svoje vsakdanje življenje, z njim zaživimo in se radujmo ob novih spoznanjih.
Milena Jakopec,
društvo Feniks 051 413 354
Delavnica Jaz sem - spoštujem se bo v soboto, 19. 4., ob 14. uri v društvu Feniks. Skupaj se bomo spoznavali in poglobili spoštovanje zase, za vse nas. Vabljeni!
Slo POP novice
Potem ko je pevka Tanja Žagar avgusta 2007 na makedonskem mednarodnem glasbenem festivalu Ohridski trubaduri s pesmijo Neka te, neka te, ki jo je izvedla v duetu s srbskim pevcem Nikolo Burovcem, osvojila nagrado strokovne žirije, je tudi na sobotnem mednarodnem glasbenem festivalu Melodije Mostara v Bosni in Hercegovini s pesmijo Dani sretni z lahkoto prepričala publiko in osvojila nagrado za najboljšo pesem festivala. Tanji, kije tik pred izidom svojega prvega samostojnega albuma, je ta nagrada potrditev odličnega 12-letnega uspešnega dela in še dodatna spodbuda za nadaljnje ustvarjanje. Konec maja pa bo pevka na zaključnem koncertu pomladne turneje v Festivalni dvorani Bled predstavila svoje nove skladbe z albuma.
;k-k-k
Leeloojamais so zagotovo ena izmed glasbeno najbolj podkovanih slovenskih skupin. Že nekaj mesecev z njimi uspešno nastopa nova pevka, skupaj s srbsko pevko Aleksandro Kovač pa so posneli odlično pesem.
■k-k-k
Pevka Maja Slatinšek, kije letos presenetila z uvrstitvijo v ožji izbor popevke za Evrovizijo Republike Irske (medtem ko so jo na RTVS izločili že v predizboru, tako da ni prišla niti v polfinale), je pred dnevi organizirala dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo šel za varovance Varne hiše. Ker je Maja želela, da »denar, ki ga bomo zbirali, gre res v prave roke«, se je celotne zadeve lotila kar sama, pomagalo pa ji je nekaj prijateljev. Odzvali so se Alenka Godec, Jadranka Juras, Anžej Dežan in vokalna skupina Xplozion, vokaliste pa je spremljala skupina Stella Orchestra.
-k-k-k
Turbo folk skupina Atomik Harmonik je te dni praznovala četrti rojstni dan. Predstavila je tudi nov sin-gel in videospot Sladko vince, zato ne čudi dejstvo, da je rojstni dan minil predvsem v znamenju vina. Scenarij videospota je delo vodilnega moža Atomikov Janija Pavca. Snemanje je potekalo na Ptuju, v Vinski kleti Ptuj, ki je najstarejša vinska klet v Sloveniji. V video-spotu nastopa simpatična vremenarka komercialne televizije Danica Lovenjak. Vendar je njena vloga precej drugačna, saj igra ženo, ki svojega moža naganja iz gostilne. Mož pa ne bi bil pravi mož, če bi ženo ubogal. Zato se odloči, da se bo vdal sladkemu vincu in pusti ves denar v gostilni.
Atomiki veljajo za eno od najbolj delavnih skupin, zato bo tudi poletje v delovnem vzdušju. Vseeno pa si bodo privoščili tudi kakšen teden dopusta.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. werner: ne gane me jgfpa lahko noč 8. domen kumer: meteor
7. rebeka dremelj: vrag naj vzame 6. eroika: solinar 5. adi smolar: zlata ribica 4. tabu: pesek in dotik 3. nuša derenda: danes vračam se 2. langa: za svobodo divjega srca 1. omar naber: sanjam
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Ko te zagrabi ... - sesti album Natalije Verboten
Po petih letih je izSel težko pričakovani Sesti samostojni album pevke Natalije Verboten z naslovom Ko te zagrabi ... Lani maja in oktobra sta ga že napovedali skladbi ObriSi sline in Pozabi me, najnovejša in istoimenska pa se že vrti po vseh slovenskih radijskih postajah.
Natalija je ponosna na novo glasbeno zgodbo, ki sta jo z Dejanom prvič v desetih letih njene samostojne glasbene poti v lastni režiji in z ekipo odličnih sodelavcev pod okriljem njune produkcije Bumerang zbirala in realizirala v zadnjih nekaj mesecih.
Vse zveste poslušalce bi rada razveselila z devetimi novimi skladbami, med katerimi sta tudi uspešnici Obriši sline in Pozabi me, remixoma teh dveh skladb, dodani sta tudi skladbi Sos in Dva policaja, ki nista bili izdani na nobenem albumu, ter za posladek - za vse, ki radi pojejo - še tri karaoke skladb: Obriši sline, Pozabi me in naslovne Ko te zagrabi. Na ovitku nove CD-plošče boste našli Natalijine najnovejše modne fotografije ter besedila za vse skladbe.
Skladbe so vsebinsko in aran-žersko raznovrstne, zato je pevka prepričana, da bosta vsako uho in duša našla nekaj zase. Rdeča nit glasbenega albuma je: ko te zagrabi ... dobra volja.
Sicer pa postavna Velenjčan-ka ljubezen do glasbe goji že od malih nog. Glasba v njihovi družini zaseda pomembno mesto. Prepevala je že v osnovni šoli, že takrat pa jo je zanimalo še veliko drugih področij (šport, streljanje z zračno puško, tuji jeziki, matematika ...). Slednja je bila tudi vzrok za vpis v gimnazijo - smer naravoslovje.
V tretjem letniku srednje šole je bila po avdiciji sprejeta v skupino mladih glasbenikov na Koroškem, kjer se je začelo kaljenje odrskega nastopanja. Z njimi je posnela dva narodno-zabavna albuma, uspešno so
Filmski kotiček
Kralji ulice
Tom Ludlow je zapit detektiv, ki je izgubil vero v pravičnost sistema. Pred leti je njegova žena umrla zaradi možganske kapi, medtem ko je bila v postelji z drugim. Ko vidi, kako ujete kriminalce pravosodni sistem spusti nazaj na prostost, se mu podrejo še zadnje moralne in etične norme. Prične piti, kriminalce pa med aretacijo popoka kar do smrti - na ta način poskrbi, da se ne vrnejo na ulice. To početje neuradno odobrava tudi nekaj njegovih policijskih kolegov, vključno s šefom vred, ki mu zato vedno ščiti hrbet. Toda po nekaj letih se izkaže, da šefova tiha privolitev v tovrstno izvrševanje nelegalnih smrtnih kazni ne temelji na »pravični« moralni etiki, temveč ima drugačne načrte: kopičenje denarja in zbiranje umazanih informacij o pomembnežih, ki jih lahko tako izsiljuje. Ko zaradi tega umre Tomov nekdanji prijatelj, se odloči, da bo obrnil ploščo in se postavil proti svojim kolegom. Toda izkaže se, da je korupcija policistov veliko večja, kot si je sploh lahko predstavljal ...
Film Kralji ulice ima vse, kar se za policijsko krimi triler dramo spodobi: izbrušeno zgodbo, spolirane like, narativno strukturo, ki ji nič ne manjka, odlične igralske interpretacije, v redu režijo in tempo brez napake. Skratka, filmu ne manjka
Street Kings
Igrajo: Keanu Reeves, Forest Whitaker, Hugh Laurie
Režija: David Ayer Scenarij: James Ellroy in Kurt Wimmer Žanr: krimi drama Dolžina: 109 minut Leto: 2008 Država: ZDA
sodelovali na vseh večjih festivalih narodno-zabavne glasbe, veljali so za najbolj obetavno mlado skupino. Obenem je leta 1996 posnela tudi svoj prvi samostojni pop album. Leta 1997 je prvič nastopila na EMI.
Jeseni 1998 se je z nastopom na festivalu Vesele jeseni začela njena samostojna glasbena pot. Občinstvo jo je za izvedbo skladbe Ne budi me nagradilo s prvo nagrado. Sledil je izid albuma Naj angeli te čuvajo, ki je bil prodan v zlati nakladi. Istega leta je kot voditeljica pričela sodelovati tudi s TV Slovenija, kjer je poleg ostalih posebnih projektov redno vodila oddaje Po domače, Vsakdanjik in praznik in Pri Jožovcu z Natalijo.
Leta 2000 je izšel Natalijin album Sonce iz srca, ki je bil kmalu prodan v platinasti nakladi, za kar je bila 'kriva' skladba Rdeč ferrari, ki je obnorela staro in mlado.
Sledila so leta trdega dela in rednega nastopanja, v katerih je izdala še albuma Od jutra do
CID vabi!
noči, Na pol poti, singla Dva policaja, SOS in v katerih je sodelovala z različnimi avtorji glasbe: Uršo in Matjažem Vlašičem, Boštjanom Grabnarjem, Martinom Štibernikom, Rokom Golobom, Alešem Čadežem, Karmen Stavec, Janezom Hvaletom, Don Sergiom in drugimi.
Leto 2003 in skladba Na pol poti imata posebno mesto v njenem srcu, saj je takrat zmagala na legendarnem festivalu Slovenska popevka.
Medtem je skrbela tudi za glasbeno izobrazbo, in sicer je pet let redno obiskovala ure klasičnega opernega solopetja pri mag. Dušanki Simonovic v velenjski Srednji glasbeni šoli Fran Korun Koželjski.
Natalija je po nekajletnem odmoru od snemanja studijskega albuma od začetka letošnjega leta z novo ekipo sodelavcev v lastni produkciji Bumerang pripravljala nove skladbe za album Ko te zagrabi. Kot že omenjeno, je izšel 15. aprila.
MZ
prav nič. Da gre za odmev Dneva za trening, ne pove le zgoraj podana vsebina filma, temveč si oba filma delita scenariste, zato enak motiv niti ne preseneča. Bistvo obeh filmov je seveda tanka meja med poštenjem in kriminalom. Ob malce daljšem razmišljanju na to temo kaj hitro ugotovimo, da je poštenje kot osebna ali pa kot predvsem družbena norma le konstrukt, ki določeno skupino populacije drži v nekakšnem socialnem dogovoru z drugimi subjekti družbe. Vse lepo in prav, a le do trenutka, ko človeška žival prične ta konstrukt izrabljati in izkoriščati. Kot vsi filmi na to temo lepo dokazujejo, družba ob razpustitvi norme, kot je »poštenje« ali »pravica«, ne razpade po šivih, temveč se le spremeni v svojo brutalnejšo različico, kjer vsakdo poskrbi le zase. Toda takšno mišljenje je eden izmed temeljev kapitalizma, torej sta pravica in poštenje danes le še slepilo, ki so si ga izmislili bogati in močni, da z njimi lažje operirajo z revnimi oz. vsaj s spodnjo polovico družbene piramide.
Film Kralji ulice je torej še vse kaj drugega kot zgodba o pokvarjenem dobrem policistu, ki se za rešitev svoje duše odloči postati spet dober policist. Kot se za vsako dramo spodobi, je
Klubski programi
Klubski prostor je odprt vsak petek in soboto do 23. ure. V času, ko v njem ne potekajo koncerti, potopisi ipd., je prostor namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi.
Koncert
Petek, 25. aprila, ob 20. uri: jazz koncert: Stane He-bar & band. Stane Hebar je študent jazz kitare na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu. Predstavlja se s svojim prvim avtorskim projektom, v okviru katerega sodeluje z odličnimi glasbeniki, ki študirajo ali pa so že zaključili študij jazza v tujini.
Razstave
Od petka, 25. aprila: razstava »Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - i. faza«. V CID Ptuj bo gostovala razstava plakatov, ki so nastali v okviru natečaja o varovanju pitne vode. Natečaj je izvedlo podjetje Altius, ki bo tudi postavilo razstavo. Na ogled bo do konca maja.
Dnevni center
Namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«.
Servisna dejavnost
Klub ptujskih študentov ponuja svojim članom od 11. aprila do 9. maja igranje namiznega tenisa ob petkih (razen 2. maja) od 16. do 18. ure v CID Ptuj - brezplačno!
Tečaji in delavnice
Žongliranje, tečaj bobnanja, nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja.
Pomembno
28., 29. in 30. aprila bo CID Ptuj odprt od 10. do 18. ure, na voljo bodo računalniki, namizni tenis, pikado in družabne igre. Od 1. do 4. maja bo CID Ptuj zaprt.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
cena seveda visoka, še posebej kislo pa je spoznanje, da kljub čiščenju nesnage glavni junak zaradi krvavih rok še vedno ostaja umazan in da bo moral zaradi nedelujočega sodnega sistema s tihim pristankom samega vrha policije še vedno izvrševati pra-
vico na svoj vigilantski način. Ironično, a očitno lahko danes »pravičen« in »pošten« ostaneš le tako, da postaneš izobčenec. Film je tako tiha reklama za smrtno kazen.
Matej Frece
NASA
SOCIOLOGINJA (ANA)
MODER
VISJA VZPETINA
ITALIJANSKI BARITONIST (GABRIELE)
ODPADEL NEDOZOREL SADEŽ
OTOČEK V MEDULIN-SKEM, ZALIVU
FERDO VESEL
RENČAČ
OSAMA LADEN
AMERISKA MERA ZA MLEKO
OŠKODBA
REKA V SEVERNI ŠPANIJI
TELOVADEC HODŽIČ
PLESEN NA VINU
NAS PEVEC BARANJA
NAS DRAMATURG (JANEZ)
MADŽARSKI PESNIK (JANOS)
HRVASKI PEVEC DRAGOJEVIČ
TESARSKA SEKIRA
PRIHOD DO CILJA
ČEBELJA TVORBA V PANJU
VŠITEK
GORA NAD KOBARIDOM (2245 m)
PEVEC PLESTENJAK
SLAVKO VISENJAK
HLAPEC
OKURA YAMANOUE
AMERISKI DŽEZOVSKI KITARIST (RAY)
RAZBORIT
FANT, PRETEPAČ
JANA NOVOTNA
ROJSTNI KRAJ FRANCETA PRESERNA
ZNIŽANA NOTA D
SILVO TERSEK
LOVSKO SKRIVALISČE IZ VEJ
Ugankarski slovarček: BIN = del Imena arabskega terorista (Osama...Laben); ESERA = reka v severni Španiji; FENERA = jadranski otoček v Medullnskem zalivu; GAIDOZ = francoski arheolog In mltolog (Henri, 1842 - 1932); LINDESNES = naj južnejši norveški rt; OSHEROFF = ameriški fizik, nobelovec 1996 (Douglas Dean, 1945-); RIBIS = italijanski baritonist (Gabriele); STREMLIT = moder cirkon; ŠAPLJENKA = tesarska sekira s kratkim ročajem.
■oesAej 'Aubjv 'ueo Ty 'opajqo 'ojgafj 'ejsuaj 'pzjqi '>|9A| '>|9U!)o 'is 'a|sa 's|ug 's|q|y 'jsg 'jes 'o|eouai 'fj3 'sap 'uef 'epo>|so 'qui| 'e>|su9[|des 'jpgjjs '9||A 'zopjeg 'uewjjso 'vi '>|!UA00ea 'jjemei 'A9)9| 'bjsj>| 'jsnds :ouAejopoA :a>|uezij)| 3) Aaijssy
Zanimivosti
Prekomerno težki in kadilci cenejši za zdravstvo
Stuttgart, 22. aprila (STA) - Prekomerno težki ljudje in kadilci stanejo zdravstvo manj denarja kot vitki nekadilci, je ugotovila nizozemska študija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zdravstveno osveščeni ljudje na letni ravni najmanj obremenjujejo blagajno zdravstvenega zavarovanja. Kljub temu so v končni fazi prav oni tisti, ki jo zaradi svoje dolge pričakovane življenjske dobe obremenjujejo bolj kot tisti, ki preveč jedo ter kadijo, v majski izdaji poroča revija Bild der Wissenschaft.
Prekomerno težki naj bi na Nizozemskem v povprečju dočakali sla-
bih 80 let, kadilci približno 77, vitki nekadilci pa 84. Pri tem prekomerno težki in kadilci v svojem življenju napravijo za okroglih 220.000 oziroma 250. 000 evrov zdravstvenih stroškov. Stroški vitkih nekadilcev pa dosežejo do 281.000 evrov, je še ugotovila študija, ki jo je naročilo nizozemsko ministrstvo za zdravje.
V raziskavi sicer niso bile upoštevane gospodarske izgube zaradi izostankov od dela zaradi bolezni.
Madonna z novim rekordom na vrh britanskih lestvic
London, 22. aprila (STA) - Ameriška zvezdnica Madonna je s svojo glasbo postavila nov rekord. Z novo uspešnico 4 Minutes, ki jo prepeva z Justinom Timberlakeom, seje namreč še trinajstič povzpela na vrh britan-
ske glasbene lestvice, česar doslej na Otoku ni uspelo še nobeni glasbeni izvajalki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zadnja uspešnica 49-letne kraljice popa prihaja z njenega novega glasbenega izdelka Hard Candy, ki bo izšel konec meseca, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vrh britanske glasbene lestvice pa je pevka nazadnje dosegla marca 2006s pesmijo Sorry.
Madonni po številu uspešnic, ki so postale številka ena v Veliki Britaniji, sledi avstralska pevka Kylie Minogue. Avstralka se lahko pohvali s sedmimi skladbami na vrhu, navaja AFP.
Turki bodo po 28 letih znova praznovali praznik dela
Ankara, 22. aprila (STA) - Turška vlada je v ponedeljek napovedala, da
bodo v Turčiji znova praznovali mednarodni praznik dela -1. maj. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, Turki 1. maja namreč niso praznovali že skoraj 30 let.
Ob tem je tiskovni predstavnik turške vlade Cemil Cicek pojasnil, da praznik dela kljub vsemu ne bo dela prost dan. Prav tako je vlada na ponedeljkovi seji zavrnila zahtevo združenja trgovcev, da bi prvomajski dan proslavili z zborovanjem na glavnem carigrajskem trgu Taksim. Zborovanja na trgu Taksim so na-mrečprepovedana že od leta 1977, ko je atentator streljal na zbrano množico in pri tem ubil 37 ljudi.
Turčija je s praznovanjem praznika dela prenehala po vojaškem udaru leta 1980, ko so voditelji 1. maj označili kot levičarski praznik. Kljub temu se je v preteklem desetletju na ta dan odvijalo nekaj protestnih shodov, nekateri med njimi so se sprevrgli tudi v izgrede.
RADIOPTUJ
89,8'98,2'I04,3mhz
SOBOTA, 26. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 In 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). NEDELJA, 27. april: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po
romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SNOP (Murski val). PONEDELJEK, 28. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30
Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). TOREK, 29. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo - Sredi življenja z novinarko Marijo Slodnjak. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 30. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 1. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko).
13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Ko-šanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PETEK, 2. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj - 70 let folklore v Markovcih oddajo bo pripravila Marija Slodnjak. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Konec meseca bo minil zelo delavno In zadanih nalog se boste lotili učinkovito. Okrepila se bo zavest o čistem okolju in tako boste pobudniki za nove ideje in se aktivno lotili tistih problemov, ki pestijo vašo vas ali mesto. Ognjena bakla strastne ljubezni bo zasijala.
Sn BIK
Zacveteli boste z neko Idejo In drugI ljudje bodo opazili vašo notranjo modrost. Vsekakor vas nekoliko spremlja občutljivost, zato si urnik razporedite tako, da imate od tega sami korist. V ljubezni bo nekaj več tišine, na delovnem mestu pa bo zato toliko bolj pestro.
DVOJČKA
Oaza zabave vam bo podarila upanje in skozi to boste spozna-II, da ste na pravi poti. Klepet s prijateljem ob kavici vam bo podaril nov pogled. Odprle se vam bodo nove poti in pri tem se varujte površnosti. Seveda se zavedajte, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.,
RAK
Skozi izkušnje korak za korakom napredujete. Čeprav se boste deloma še vedno ozirali nazaj je dobro, da se prepustite dinamični energiji. Močna volja bo tista, ki vam bo ob koncu aprila narekovala tempo. In ne pozabite na prijatelje, kajti ravni oni so vino življenja.
LEV
ij Dinamičen čas, čeprav boste nekoliko bolj mirni In tako boste lažje ugotovili, kaj je bistvo. Notranji nemir bo nekaj normalnega in čas bo, da postanete nekoliko bolj ustvarjalni in kreativni. Sreča v ljubezni vas ne bo zapustila, morda si bo vzela krajši dopust.
DEVICA
Ugodne povezave vas čakajo, če se boste odpravili na kakšno pot ali pa šli med prazniki na potovanje. Sonce bo počasi in vztrajno pridobivali na moči in vi na samozavesti. Energično obdobje vas čaka med prijatelji in končno si naglas priznajte, da vam veliko pomenijo.
TEHTNICA
Imeli boste paleto sijajnih idej, ali jih boste realizirali ali ne, bo pokazal čas. Ugotovili boste, da je nadvse pomembno, da delate na sebi in da se poglobite v svet skrivnosti. Srčni izvoljenec vam bo učitelj in kot luč, ki vodi iz teme. Sprejmite pomoč prijatelja.
ŠKORPIJON
Predajali se boste notranjim občutkom in tako na pravilen način spoznavali, kaj vam je všeč In kaj ne. Spremljala vas bo oaza pisanih čustev in tistih stvari, ki jih ne morete povedati na glas, si jih pač zapišite. Ljudje, ki jih boste srečevali, vas bodo v veliki meri osrečili.
STRELEC
Znana mitološka zgodba govori o Pandori in njeni skrinjici, v kateri je ostalo samo upanje. Ravno to boste delili med ljudi. Pravzaprav vam ne bo zmanjkalo niti dobre volje in predajali se boste čustvenim navdihom. V ljubezni boste spoznali, da se sreča skriva v majhnih stvareh.
KOZOROG
Vaše plezanje bo statusni lestvici se bo okrepilo in dosegli boste veliko. Nekoliko bolj vam bo ležalo poslovno življenje, toda partnerjeva vztrajnost bo tista, ki vam bo pokazala pravo pot in vlila neko upanje. Bodite premišljeni in ne pretirano strogi do sebe. Srečen dan: četrtek.
VODNAR
Konec tega meseca preživite delavno in analitično. Naredili boste določeno selekcijo In na podlagi tega ugotovili, kdo vašo pomoč zares potrebuje in kdo ne. Pomembno je, da se odločite in da ste notranjo osvobojeni. Dom bo primerno prostor za ustvarjanje in učenje.
RIBI
Vaše srce bo prijetno hrepenelo in imeli boste svojo muzo. Čeprav je pomlad že na sredi In vse cvet,i v vsej svoji lepoti prihaja čas, v katerem boste znali na pravilen način dati stvari na svoje mesto. Ljubezenska sreča bo nekaj, kar vam porajajo romantiko.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Prejeli smo
Zahvala
Nekega dne sem morala iz Doma upokojencev Muretin-ci, kjer sem oskrbovanka, na kontrolni pregled v bolnico na Ptuj. Ker sem nepokretna, sem se tega zelo bala. Nisem si mogla predstavljati, kako bom z invalidskim vozičkom vred prišla v reševalno vozilo.
Takoj ko sem se srečala s prijaznima reševalcema Ivanom Krajncem in Mirkom Jelenom, se je ves strah razblinil. Že prvo srečanje z njima je bilo prijazno, in ko sem videla, kako sta spretna in kako humano in prizanesljivo ravnata s starejšim in nemočnim človekom, sem bila prepričana, da sta si izbrala pravi poklic in da ga z veseljem opravljata.
Na Ptuju sta v sprejemni pisarni kaj hitro opravila namesto mene in me z vozičkom varno spravila v kot čakalnice. Kmalu sem bila pregledana in tako sem se kaj hitro spet znašla v njunih varnih rokah, v reševalnem vozilu in nazaj v domu v Muretincih.
Vrla fanta, zelo sem vama hvaležna in želim vama kot vašim sodelavcem na reševalni postaji še veliko uspehov in zadovoljstva pri vašem humanem poslanstvu kot tudi v privatnem življenju.
Nuša Popovic,
DUP Muretinci
Samo papirnato v EU, dejansko katastrofa
Ko se malo popelješ po Halozah ob meji s Hrvaško, lahko opaziš marsikje postavljene zapornice, ki preprečujejo prehod v sosednjo Hrvaško. To je vse lepo in prav, saj smo mi v Evropi, oni pa ne.
Vendar so tukaj druga težava »ceste«, ki so marsikje v nemogočem stanju, kar ima za posledico manj obiska obmejne policije, domačini pa morajo peš do svojih domačij. Kjer pa so dobri gospodarji, ki to dobro vzdržujejo, so hitro nagrajeni, saj se tam policija vozi dobesedno 10- ali večkrat dnev-
no. Najbolj žalostni del te zgodbe pa je to, ko bi potreboval kakšno pomoč oziroma gramoz za cesto ali kakšen stroj, da ne bi bilo potrebno vsega narediti ročno, pa se te izogiba tako država kot občina.
Zato se sprašujem, kako je to urejeno v naši državi, ali gospodje v Ljubljani sploh vedo, kje ta meja v naravi poteka, po čigavih in kakšnih cestah jo nadzira naša obmejna policija. Še drug problem pa je ta, da država, če že kaj da za ureditev teh kolovoznih poti ob meji, nima nobenega nadzora, ali se je sploh kaj naredilo tam, kjer je to res potrebno, ali pa se na ravninskem delu asfaltira kakšna poljska cesta oziroma gradi razsvetljava in podobno. Veliko cest v tem delu Haloz smo si krajani naredili v lastni režiji s po več 100 strojnih ur in tudi več 100 ur ročnega dela, kjer niti stroji niso bili kos naravi, da se ne vprašamo, koliko je to dejansko vse skupaj stalo, zato sedaj še bolj boli, ko vidiš, kako ti vse skupaj država uničuje, domačini pa lahko samo gledamo.
Če pa se zapelješ na Cvetlin, seveda v sosednjo državo Hrvaško, in greš malo po vaseh ob naši meji, dobiš hitro občutek, da so oni v Evropi, saj imajo vodovod, asfaltno cesto do vsake hiše, razsvetljavo, o čemer mi v Halozah, v Sloveniji, v občini Videm, lahko samo še sanjamo. Zato se upravičeno sprašujem, kako dolgo še bo država revežem ob EU meji samo jemala, ne da bi zato, ker prenašamo to ignoriranje, kaj ponudila za boljše življenje ob meji in da še sploh hočemo tu živeti. Če kdo ne verjame napisanemu, naj se odpravi v te »prelepe Haloze«, pa bo to lahko hitro doživel.
Tone Topolovec, Velika Varnica
Kartodrom v vsako kuhinjo!
Odlično si je vso stvar zamislil Radoslav Simonič, župan občine Hajdina. Z izgovorom, da bodo širili kanal reke Drave, in z izgovorom, da bodo
sanirali veliko odlagališče nevarnih odpadkov, so se odločili radikalno poseči v obdravsko področje. Kaj z njim počnejo? Rezultat je neverjeten - približno 40 hektarjev veliko zemljišče, ki je v lasti Dravskih elektrarn Maribor, bodo štiri leta (ja, štiri leta) prekopavali po dolgem in počez.
Začeli so že lani. Postavili so veliko separacijo v Slovenji vasi in zdaj, dan za dnevom, noč za nočjo, z obrežja in čez vozijo kamione gramoza vseh vrst in oblik. V dolžini nekaj kilometrov. Kdor ni videl tega čuda, naj si ga brž ogleda!Men-da z nakopanim gramozom delajo novo avtocesto. Čisto razumem. Biznis, ki se ga ne bi branili niti največji!
In kot da to še ni dovolj, seje hajdinska gospoda spomnila, da bo 40 hektarjev sanirala še s tem, da bo na isto mesto postavila en svetoven kartodrom. Ker tisti v Hajdošah ni najbolj nobel, v Slovenji vasi hrepenijo po večjem! Figo hrepenijo, cele dneve preklinjajo hrup, ki ga povzročajo trakovi v se-paraciji, bagri in kamioni. Na desetine njih. In to še štiri leta, vsak dan! Takole za poobedek si pa zdaj lahko obetajo še nekaj, glede česar učinke hrupa že poznajo. Kartodrom z vsem truščem motoristov, kartinga-šev (ali kako že sebi pravijo?) in drugih, ki jim je hrup že po naravi največja možna strast, jeza drugih ob njih pa spada k istemu užitku kot rit k srajci!
Odgovorni so za vse že poskrbeli. Nič hudega sluteči in ne prav protestniško razpoloženi prebivalci Slovenje vasi in okolice po tihem potrpežljivo prenašajo dnevno-nočno brnenje tistih, ki se s kopanjem gramoza gredo odličen biznis. In če bodo štiri leta požirali smog in hrup kamionov, čemu ne bi za kasnejše obdobje (ja, kartodrom bo menda stal tam že čez kakšno leto) uživali v nebeškem hrupu plemenitih motoristov in v kartingu. Iz lokalnega AMD društva se že zdaj hvalijo, da bo stvar super rentabilna. Kartodrom v Slovenji vasi ne bo obratoval na kvatre kot tisti v Hajdošah. Ne, to bo v dnevnem pogonu, da se investicija poplača!
Kaj bi z zakoni, kaj bi z meritvami decibelov, kaj bi
dvigovali svoj dragoceni glas! Prebivalci Slovenje vasi in okoliša bodo to vse mirno prenesli. Gradbeno dovoljenje je že izdano, za to so skrivoma mojstri motoristke in avtomobilistke že zdavnaj poskrbeli. Zdaj bo, namesto kosilnice za travo, v okolišu pač pelo nekaj drugega, le požvižgavati v taktu bo bolj težko. In pelo bo tudi pozimi - že zdaj se v hajdoškem kartodromu, ki ga bodo porušili, hvalijo, da lahko tam kot na edini stezi vozijo čez celo leto. Slovenjevaščanom je zato treba čestitati. Do kartodroma ne bodo imeli daleč. Narobe, imeli ga bodo v svojih kuhinjah, radijske nedeljske čestitke pa tudi niso nekaj, čemur se človek ne bi mogel izogniti. Glasba za glasbo! Čestitkam s kartodroma se ogniti ne bo mogoče.
Tomaž Horvat
Komu zvoni ...
Naj mi spoštovani gospod E. Hemingway oprosti, ker sem se znova vprašala kot on nekoč. Po koliko neprespanih noči brez odgovorov se je on to spraševal?
Te dni se v našem malem kraju, v enem od mnogih majhnih v tej naši mali deželi, na - bojda - sončni strani Alp znova šepetaje pogovarjamo o še enem mladoletniku, ki ne bo nikoli izsanjal svojih sanj. Ker je sam vzel v roke svoje življenje, s katerim ni mogel več živeti. In marsikdo zna povedati marsikaj o njem. In vsak pri sebi misli, da ve, zakaj in kako bi lahko bilo drugače. In kdo sem jaz, da lahko postavljam to, tako enostavno vprašanje?
Saj je z nami vse v redu. Saj je vprašanje enostavno. Pa je res?
Po bitki smo vsi generali. Ne obtožujem nikogar. Življenje ubira svoja pota. Še vedno pa verjamem, da se mnogim ob takšnih, na videz nesmiselnih dejanjih, zabeleženih v statistikah kot trivrstične zabeležke v črni kroniki, porajajo nešteta vprašanja. Saj za takšnimi novičkami stojijo živa bitja. Za njimi ostajajo žalujoči ostali in veliko nemoči. Osebnih. In družbenih. Ali res pristajamo samo na to, da smo del statistike? V naši »sončnodeželni« hu-dimano tragični. Se nas, dokler
ne postanemo del »senčnega« dela te statistike, to ne tiče? Ali nismo mi ta družba, ki to dela, dopušča in sistematizira?
Polna usta so nas skrbi za otroke in njihove pravice. Vse institucije in varuhi. Kje pa je tu srce? Kje so roke, ki bi znale in morale sprejeti v objem, kadar je najhuje? Ki bi morale potrkati na vrata, za katerimi so se porajale stiske, ki so se končale tako, kot so se?
Velikokrat smo nemočni, kadar vemo, da se v naši bližini dogajajo stvari, ki se otrokom ne bi smele. Po človeški plati rešujemo, kolikor se le da, in zaupamo institucijam, za katere verjamemo, da so na svetu tudi za to, da posredujejo, kadar osebni stik odpove.
Doklerje vse lepo in prav, dokler se imamo radi, se držimo za roke in sije sonce. Ko pa se življenje nerazpoznavno zavozla in po službeni dolžnosti morajo posredovati institucije, nenadoma nastopi v vsej polni moči zakonodaja. Vse je črno na belem zapisano v kilogramih papirja. Vsi postopki in komisije, ki jih je potrebno ustanoviti in zabeležiti v uradnih zapisnikih. Pomoč ali slepilo?
In tudi mapa s tem primerom se je zaprla. Samo ena od premnogih. Primer je zaključen. Sestavljena bo veččlanska komisija, ki bo to potrdila.
Nehvaležno je delo centrov in institucij, ki so namenjeni in organizirani za to, da zaščitijo otroke in njihove pravice, kadar posamezniki odpovejo. A tudi te institucije so sestavljene
Krvodajalci
27. marec - Marko Horvat, Obrež 17; Cvetka Horvat, Obrež 17; Boris Hebar, Gornji Ključarovci 29; Danilo Janežič, Grabe 8, Središče; Ingrid Gole, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Slavica Žmauc, Zagorci 59/a; Romana Šorn, Miklavška cesta 23, Orehova vas; Bogdan Kores, Medvedce 2/a; Aleksander Krajnc, Draženci 33/c; Vekoslav Širec, Slape 14; Franc Korez, Janški Vrh 56; Štefan Ros, Ko-čice 36; Damijan Metličar, Slovenja vas 74; Branko Pevec, Šalovci 9; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Marija Orovič, Kicar 61/a; Tatjana Lednik, Greenwi-ška c. 10/a, Maribor; Vlado Sagadin, Nova ul. 21, Miklavž na Dravskem polju; Boris Kozoderc, Doklece 17; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo; Jože Grula, Skorba 41/c; Stanko Soršak, Lovrenc na Dravskem polju 5; Janez Avguštin, Slape 15/e; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Branko Lah, Podvinci 123/b; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Aleš Predikaka, Doklece 18; Miran Gajser, Stogov-ci 43; Miran Trantura, Savinjsko 22; Primož Babič, Ul. Heroja Nandeta 50, Maribor; Franc Veselič, Kajuhova 11, Kidričevo; Silvo Zajc, Zg. Pristava 22/a; Mateja Feguš, Mejna cesta 4, Ptuj; Albin Strgar, Vintarovci 38; Dolores, Brajlih, Zgornja Hajdina 107/a; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Robert Gajser, Stogovci 47/a.
samo iz ljudi. Jim je kdo povedal na začetku izobraževanja, da bodo imeli v rokah človeška življenja? Kot zdravniki. Da ne umreš samo od bolezni, napačnega zdravila ali operacije na odprtem srcu? Da se človeške stiske ne merijo v kilogramih papirja, ki jih bodo po službeni dolžnosti na premnogih komisijah in kriznih sestankih v zapisnikih vstavil v mape? Da se življenje ne dogaja v pisarnah? Da se življenje dogaja tudi mimo tega, kar je zapisano v papirjih?
Nikjer ne piše, da so nekateri ljudje nesrečni, da nekateri starši NIKOLI ne bi smeli postati starši in še marsikaj. Da imajo odvetniki polne roke dela in so časopisne naslovnice polne krvavih zgodb.
Je to danes v vašem malem kraju?
Tudi to je življenje.
Se morda še kdo sprašuje, zakaj ne odpremo, ko kdo trka? Zakaj ne odpremo srca, objema, ko nas otroci potrebujejo? Da včasih ljudje, ki bi to želeli storiti, trčijo ob zidove vsemogočne zakonodaje? Zakaj nas za vrati institucij vedno znova čakajo nova in nova vrata?Da je potem enkrat vseh teh vrat preveč in naši otroci ne vidijo več izhoda? Zakaj - ena sama ljuba statistika - toliko najstnikov na pragu življenja neha sanjati, ker sanje niso več dovolj?
Potem ni več trkanja. Potem samo še zvoni. In ne sprašujete, komu zvoni...
T. Ž.
.^^Računalniški kotičel
Je to brizgalnik? Laser? Ne, to je Gel!
Nashuatec eno izmed vodilnih podjetij na področju tiskalnikov in tiskalniške opreme nam predstavlja drugo generacijo gel tiskalnikov. Tokrat bomo pod drobnogled vzeli najmanjšega člana družine gel tiskalnikov GX2500. Z drugo generacijo je Nashuatec prevetril program gel tiskalnikov. Ne samo po obliki, ampak tudi po kvaliteti. Obljubljajo še boljšo kvaliteto tiskanja ob nespremenjenih, že tako nizkih stroških izpisa.
K^j razlikuje gel tiskalnik od brizgalnega oz. laserskega tiskalnika?
Gel tiskalnik GX2500 se ponaša s kar 3,23 cm široko glavo, kar mu omogoča izredne hitrosti tiska. Hitrost tiska je pri brizgalnikih problematična, saj se barva ne suši dovolj hitro. Gel tehnologija mu
omogoča hitro tiskanje. Gel takoj po nanosu zakrkne in ne pronica v globino papirja. Laserski tiskalniki v nižjem cenovnem razredu načeloma ne nudijo enake kvalitete barvnih izpisov, so pa cenovno neprimerno ugodnejši glede na brizgalnike. Ravno pri ceni izpisa se gel lahko primerja z laserskim tiskalnikom, saj so cene izpisa (sploh CB) na ravni laserskih. S funkcijo »Level Color« pa se tudi barvni stroški spustijo na nivo cen črno-belih izpisov.
Vrhunske lastnosti
Barvi gel tiskalnik se lahko pohvali z maksimalno hitrostjo tiskanja 28 strani na minuto in 250-listnim predalom. GX2500 ponuja kombinacijo kvalitete, hitrosti in cenovne dostopnosti, ki jo bodo konkurenti težko dosegli. S tekočim gelom, ki se hitro suši in
zagotavlja hitro barvno tiskanje ter skupaj z novo koristno opcijo Level Color Nashuate-cov gel tiskalnik GX2500 ponuja zanimivo novo rešitev za poslovne kupce na trgu.
Vodoodpornost
Nenazadnje pa je potrebno omenit še vodoodporne barve. Te so popolnoma odporne na vodo in sonce. Za razliko od nekaterih konkurentov, ki prav tako oglašujejo vodoodpornost, za gel barve to dejansko tudi preverjeno drži. V testu je bila ta trditev tudi preverjena, in sicer tako, da
smo v dve različni plastenki za 24 ur pomočili fotografijo, natisnjeno na konkurenčnem tiskalniku. Že po slabi uri so konkurenčne barve obarvale vodo v plastenki, fotografija se je razbarvala, medtem ko so gel barve v drugi plastenki ostale nespremenjene, tako voda kot fotografija. V praksi se ta prednost opazi predvsem pri označevanju besedila, ki se ne razmaže (markerji) in v okoljih, kjer je prisotna visoka vlažnost. Kvaliteta slik se sicer ne more primerjat s tisto, ki jo zmorejo brizgalni tiskalniki za tiskanje fotografij, a bodo za povprečnega uporabnika več kot zadovoljive. Sicer pa gre za tiskalnik za poslovno rabo, zato tega od njega tudi ni pričakovati. Pri tiskalniku smo pogrešali enoto za obojestransko tiskanje, ki je pri višjih modelih (GX3000, GX3050N, GX5050N, GX7000) vgraje-
na standardno, vendar roko na srce, temu so primerne tudi cene. Da je za ceno pod 100 evrov možno kupiti tiskalnik s takimi zmogljivostmi, je presenetljivo dejstvo, če pa pomislimo, da prihaja
omenjen tiskalnik iz podjetja Nashuatec, postane zadeva povsem jasna. Prestavljen tiskalnik ter ostale izdelke iz ponudbe si lahko ogledate v podjetju SAT-COM, Cučkova ulica 5, Ptuj.
Ugodna ponudba računalnikov inračunalniške opreme ter hiter in kvaliteten servis!
Prodajno razstavni salon - servis Čučkova ulica 5, 2250 Ptuj, tel.: 02 / 780 63 40
petek • 25. aprila 2008
Zanimivosti, poslovna sporočila
Štajerski	\ 35
Ptuj • Oviesse začel slovensko pot v najstarejšem mestu
Moda, ki nikoli ne razočara
Vodilni trgovec z italijansko modo OVS industry je 23. aprila v trgovskem centru Qlandia na Ptuju nadvse slovesno odprl svojo prvo trgovino v Sloveniji. Na mednarodnem modnem trgu je prisoten že 36 let. Oblačila za ženske, moške in otroke odlikujejo najnovejše modne zapovedi,velika mera inovativnosti, dostopne cene in kvaliteta.
Da gre za nadvse pomemben dogodek, je pokazala tudi udeležba na slavnostnem odprtju, saj so se ga udeležili visoki predstavniki podjetja OVS industry, generalni direktor Fabio Pam-pani, področni manager Pi-ero Capociuchi in direktor prodaje Massimo Iacobelli.
Piko na i pa je slovesnosti pridal prihod italijanskega veleposlanika v Sloveniji Daniela Verga.
OVS v ptujski Qlandii je prva trgovina zunaj Italije, ki je neposredno vodena in nadzorovana s strani OVS industry. Trgovina ponuja odlično nakupovalno okolje
in vzdušje, opečne barve sten z grafiti, ki se odlično ujemajo s ponudbo kvalitetnih modnih oblačil za ženske, moške in otroke. Za OVS industry ustvarjajo vrhunski modni ustvarjalci, ki predstavljajo modno špico v Italiji in tudi v mednarodnem merilu. Na police njihovih trgovin pri-
Foto: Črtomir Goznik:
Simbolični prerez vrvice in s tem odprtje prve trgovine Oviesse v Sloveniji sta opravila Fabio Pampa-ni, generalni direktor OVS industry in Daniele Verga, italijanski veleposlanik v Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
OVS industry ponuja oblačila najnovejših modnih trendov za ženske, moške in otroke, inovacije so stalnica njihovega dela.
hajajo nove kolekcije vsakih štirinajst dni, izdelane so skladno s strogimi merili družbene odgovornosti. Kvalitetno in aktualno modo ponujajo po dostopnih cenah.
Ptujska trgovina OVS, ki je tudi prva v Sloveniji, je sestavni del razvojnega načrta, v sklopu katerega je bilo v
letu 2007 odprtih 17 trgovin, v letu 2008 naj bi s tem trendom nadaljevali na območju vzhodne Evrope in srednjega Vzhoda, kjer načrtujejo odprtje kar 20 trgovin. Prvo trgovino je podjetje OVS industry odprlo leta 1972 v Padovi, kjer je bilo tudi ustanovljeno. Sedež podjetja je v Benetkah.
Njegovo prodajo mrežo danes sestavlja že 300 trgovin v Italiji in tujini. Podjetje OVS industry je hitro rastoča modna korporacija. Ljubitelji modnih trendov so ji naklonjeni, ker aktualno modo ponuja v pričakovani kvaliteti in po dostopnih cenah.
MG
m
industry
"K
Ai

lev
Ail
nova trgovina
z italijansko modo za ženske, moške in otroke
Ptuj, Qlandia www.oviesse.com
oviesse
Ptuj • Terme v poletju 2008
Ponudba za goste in Ptujčane
V	soboto, 26. aprila, ko se bo tudi sicer na Ptuju veliko dogajalo, Terme Ptuj uradno pričenjajo letošnjo poletno sezono. Koncept ponudbe, ki ga gradijo na povezovanju z mestom in okolico, bodo v letošnji sezoni dodatno obogatili z nekaterimi prestižnimi prireditvami, od starorimske poroke, velikega mednarodnega plavalnega mitinga do rimskih iger, s katerimi želijo v petih letih osvojiti Evropo.
V Termah obljubljajo tudi bogato glasbeno oziroma kulturno ponudbo, med drugim ciklus lahkotnih komedij. Od sobote pa bo na Ptuju vozil tudi turistični vlakec Primus ekspres, na katerega je bilo treba čakati deset let. Pred dvanajstimi leti je namreč že opravil nekaj voženj. Za začetek je dobil polletno dovolilnico, tri vožnje bo opravil dopoldne, tri pa popoldne.
V	začetku bo še vozil po cestnem mostu, možnost vključitve mostu za pešce namreč še preučujejo.
Letos velikih investicij ne bo, do novega investicijskega ciklusa v letu 2009 pa bodo pripravili vse potrebno za začetek gradnje apartmajskega naselja v smeri proti igrišču za golf, kjer pa že zaključujejo dela na ureditvi zelenega območja - parka, velikega skoraj tri hektarje, ki bo zelena oaza miru tako za hotelske goste kot za Ptujčane. Samo v
zadnjem mesecu so posadili več kot 250 dreves. Letos bodo izvedli nekaj odmevnih prireditev, začenši s poroko v starorimskem stilu, na kateri
se bosta to soboto kot prva poročila Barbara Varvoda in Matjaž Matjašič. Sredi maja bo v Termah Ptuj potekal veliki mednarodni plavalni miting
Foto: Črtomir Goznik
Novosti v ponudbi Term Ptuj in tradicionalne prireditve v letošnji sezoni so na tiskovni konferenci predstavili (od leve) Martina Aj-ster, turistična animatorka, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, in Boris Zajko iz marketinga Term Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
V soboto prva uradna vožnja s turističnim vlakom Primus ekspres. Za začetek je dobil polletno dovolilnico.
za pokal Term Ptuj, zadnje dni julija bodo že po tradiciji izvedli balonarski praznik v sodelovanju z balonarskim klubom Ptuj. Zadnji teden av-
gusta pa bodo prvič organizirali rimske igre, štirinajstnev-no prireditev, ki ima ambicijo postati ptujska prireditev razsežnosti kurentovanja, s katero želijo doseči evropsko prepoznavnost. Prireditveno bosta skozi poletje živela tudi Klub Gemina XIII in amfita-ter. Ob bogatem glasbenem dogajanju bodo vabile tudi lahkotne komedije.
Primus, katerega gradnja je stala okrog 22 milijonov evrov, se lepo uveljavlja. Po sedmih mesecih poslovanja se lahko pohvali že s 50-od-stotno zasedenostjo, do konca leta jo želijo dvigniti na 60, v prihodnjem letu pa ciljajo še više. »Prvi gostje hotela so Iitalijani, sledijo jim Avstrijci in Nemci. V tem trenutku primanjkujejo agencijski gostje, ki pa jih pridobiš po enem letu poslovanja,« pravi direktor Andrej Klasinc.
Dobro poslovanje Primusa se odraža tudi v drugih delih družbe, število nočitev se je v apartmajskem naselju in bun-galovih povečalo za devet odstotkov.
S ponudbo se v letošnjem letu intenzivno selijo na reko Dravo. Ob lani zgrajenem pomolu v okviru vitalizacije Ptujskega jezera, ki se je izvajala v 80-odstotkih z evropskimi sredstvi, bodo širili ponudbo. Maja bodo privezali ob pomolu, poimenovali ga bodo Marina Terme, prve čolne na vesla, zatem pa bodo uredili tudi manjše športno igrišče, saj so območje ob Dravi, v gozdičku, lepo očistili. Turistični vlakec bo na ptujske ulice in trge zapeljal že to soboto, za to novo ptujsko turistično zgodbo so zaslužni v Konzorciju Kurent in TD Ptuj.
MG
Ptuj • Koncert klavirskega tria Ars Música
Ormož • V počastitev obletnice Primoža Trubarja
Ptuj, potem Japonska Trubarjevo leto
Klavirski trio Ars Musica, ki se bo maja predstavil na tekmovanju komornih skupin na Japonskem, je tretjino programa, ki ga bodo izvedli, minulo sredo predstavil ljubiteljem klasične glasbe v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Klavirski trio Ars Musica so ustanovili pianistka Jerneja Grebenšek, violinistka Mojca Menoni Sikur in violončelist Martin Sikur, ki so si po končanih študijih doma in v tujini zaželeli komornega muzicira-nja. Zasedba ima korenine v duu Menoni-Grebenšek, ki je v letih od 2001 do 2004 izvedel mnoge odmevne recitale po Sloveniji in Avstriji. Leta 2004
nastali trio pa je izredno hitro požel prve uspehe in se zavihtel med najboljše slovenske komorne glasbenike. Skupni so jim ljubezen do detajlov, občutek za razpoloženja in veselje do odkrivanja v glasbi. Njihov repertoar zajema dela iz vseh stilnih obdobij kot tudi dela slovenskih skladateljev. Od leta 2005 do leta 2007 so se izpopolnjevali pri vrhun-
skem pianistu Chia Chouu iz Tria Parnassus na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Danes priznani violončelist Martin Sikur je svoje prve glasbene korake naredil ravno na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, v počastitev 130-obletnice šole pa bo že septembra ponovno nastopil na koncertu bivših učencev.
Dženana Bečirovič
Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož se je pridružila praznovanju Trubarjevega leta in v letu 500. obletnice rojstva začetnika sodobnega slovenstva Primoža Trubarja spomin nanj počastila z lepo slovensko besedo, ki jo je v monodrami Trubar pred slovensko procesijo v grajski dvorani izvrstno uprizoril gledališki igralec Anatol Štern.
Avtor monodrame je dr. Matjaž Kmecl, besedilo pa je samo-govor izgnanega in od lastnega ljudstva zapuščenega Primoža Trubarja. Tik pred smrtjo je to le še ena od bridkosti njegovega življenja. Izgnanstvo in »nig-dirdomstvo« je pustilo globok pečat na njegovi duši. Zato so njegove besede globoke, boleče, pomenijo obračun z lastnim življenjem, takratno katoliško cerkvijo in slovenstvom. Za svoje stanovske brate in njih »spremljevalke« je našel marsikatero gorko besedo, ki mu jo je na usta položil dr. Kmecl in je med občinstvom naletela na rahlo začudenje. Spomniti se je treba, da so bile življenjske razmere in kombinacije v srednjem veku precej surove - čarovnice so gorele, prešuštniki so bili na-taknjeni na kol, kakšen visok cerkveni dostojanstvenik pa je brez težav umoril kakšnega sodobnika, če si je slučajno pože-lel njegove žene.
Močno besedilo je brez težav nosil izvrsten dramski igralec Anatol Štern, ki je prisotne očaral s svojo navzočnostjo in bogatim igralskim izrazom. Kot je Štern ob zaključku monodrame sam povedal, vidi Trubarja kot heroja, kot mit, zato ga je uprizoril z mogočno, a premišljeno in skopo gestiko, radikalno, po-
polnoma brez nasmeška. Kljub temu vidi Trubarja kot zelo strastnega človeka. Na njem se poznajo leta izolacije in izob-čenstva. Pogosto Štern svojo monodramo uprizori v cerkvi, kjer občinstvo nagovori s pri-žnice. Takrat ima predstava še poseben čar. Kljub temu da je v besedilu veliko krepkih besed, tudi čez razmere v katoliški cerkvi v preteklosti, pa mu še noben župnik ni odrekel gostoljubja odigrati predstave v cerkvi.
Šternova življenjska pot je za-
nimiva, saj je diplomirani gledališki igralec dolga leta delal kot bibliotekar, misleč, da se velikih ljubezni ne da realizirati. Šele z upokojitvijo je spoznal, da se velikim ljubeznim tudi uiti ne da in začel pripravljati monodrame. Zanimajo ga osebnosti slovenske preteklosti. Pred leti smo ga že lahko občudovali v monodrami, v kateri je uprizoril Tomana, letos se predstavlja s Trubarjem, v prihodnosti pa načrtuje še Levstika in Smoleta. Viki Klemenčič Ivanuša
Milica Šavora, v. d. direktorice Knjižnice Frana Ksavra Meška, se je ob zaključku monodrame zahvalila dramskemu igralcu Anatolu Šternu.
Foto: vki
Foto: DB
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
SERVIS BOJLERJEV, odstranjevanje vodnega kamna, vodovodne inštalacije, ključavničarske storitve, balkonske ograje, vrtne ograje, stopnišča, nadstreški. S. M. montaža, Silvo Munda, s. p., Markovci 69, 2281 Markovci, GSM 041 570 383.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61 GSM 041 631 571.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
RAČUNOVODSTVO za	s. p. in d.
o. o., Gorazd Tušek, s. p	, Medrib-
nik 27, Cirkulane. Tel.	031 811
297.	
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
Hast^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KNAUF (stene in stropi) PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO. Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
SODNI TOLMAČ za hrvaški in srbski jezik obveščam, da sprejemam prevode tudi na naslovu Slovenja vas 6 b. Non-stop, telefon 041 418 236. Mičo M. Pešič, univ. dipl. pravnik.
KMETIJSTVO
f S^
CENJENE kmetovalce in vrtičkar-je obveščajo, da imajo na zalogi vse sorte semenskega krompirja, semenske koruze, mineralnih gnojil po zelo konkurenčnih cenah. Vabijo vas, da jih obiščete, kajti zagotovo boste našli tudi zase kaj primernega. Vabljeni v prodajalne Kidričevo, Turnišče in Podlehnik. Tel. 799 00 80 in 788 08 70.
KUPIM traktor Ursus ali Zetor. Tel. 051 656 390.
PO AKCIJSKI CENI prodajmo sveže svinjske polovice iz lastne domače reje. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas, tel. 041 212 408.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, in kletke lahko dobite, Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
ODDAM zemljo v najem v okolici Jur-šincev. Tel. 041 322 697.
PRODAM brako prikolico. Telefon 740 21 59.
PRODAM dva črno-bela bikca, težkea okrog 140 kg, za nadaljnjo rejo. Tel. 041 288 063.
PRODAM dve breji črno-beli telici. Telefon 041 327 048.
PRODAM kosilnico BCS. Tel. 751 03 81 ali 031 422 043.
PRODAM metrska drva. Telefon 031 623 356.
PRODAM montažno leseno vrtno lopo dimenzije 3 m x 1,6 m x 1,7 m. Telefon 041 924 060.
PRODAM odojke od 30 do 40 kg. Inf. na tel. 755 23 21.
PRODAM pocinkano cisterno za gnojevko, 4000 l. Tel. 041 485 174.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 041 312 621
PRODAM traktor Deutz, 4 x 4 pogon, 90 KS, tribrazdni hidravlični plug, ro-tobrane in rauh brane. Telefon 766 02 71.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič, old-tajmer. Tel. 031 539 076.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja, Tehnostroj, hribovski, in obračalnik sena Favorit 180, vse rabljeno eno sezono. Tel. 041 679 937.
PRODAM vrtalska brane, 2,75 m, znamke Marguč, škropilnico, 440 l, mulčar, 2,3 m, pajek SIP, 4,6 m, in hladilni bazen za mleko, 700 l. Tel. 031 687 736.
PRODAMO nesnice, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, po 3 evre, dostava na dom. Marčič, Starošince 39. Telefon 792 35 71.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje na Ptuju v izmeri 60 m2, cena za m2 1300 €. Inf. na tel. 031 649 048.
V NAJEM oddam parkirišča v garažni hiši (pod novo pošto) in pisarniške prostore v Miklošičevi ulici 3 na Ptuju. Informacije na 041 325 925, Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj.
a
ttlotkottltitk
www.markomark.si
Dvojčki Slovenska Bistrica
•	odlična lokacijo v ceni™ mesto,
•	neto slBKiwoniska povrsi»: 185m!
•	velikost parcel: od 350 do 500 m1
•	opremljeni zd vselitev (5. gl.)
www,irrarkomarft.si
031 / 636 665
INSAMV
DAM v najem enosobno stanovanje. Tel. 041 528 106, po 16. uri.
MLADA družina išče kmetijo v zameno za oskrbo lastnika. Telefon 031 476 548.
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo favorit, felicio, do letnika 1996, v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
PRODAM avto Daewoo racer, letnik 1995, dobro ohranjen. Telefon 740 83 57.
PRODAM avto Seat cordoba, l. 2002, prevoženih 120.000 km, srebrne kovinske barve, dobro ohranjen, dodatno štiri zimske gume s platišči. Inf. na tel. 031 551 203.
PRODAM CLIO 1,2, letnik 98, model dva. Tel. 040 364 625.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
KUPIM vse vrste starih predmetov in umetnin, tudi staro orožje in orodje. Tel. 031 546 905.
PRODAM strešno opeko Bramac, 140 m2, rabljeno. Tel. 031 506 388.
PRODAM zlate ribice za vrtni ribnik, samo 2 €/kos, in nekaj koi krapov. Telefon 031 259 525.
TROSED, kavč z ležiščem, prodam. Tel. 745 0 6 41.
SELITVE-
041 60 95 96
www.selitvedoo.si
flllHiliMilJiMiPllliP
C 02/2280110
Razlagova 24, Maribor
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
mnm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
PSOOgWOEKfcD/a ©caiBa ora wt^ü" m Mi /ms [?®©[?[][!J©W
CENTER MODE ZA VSO DRUŽINO
LINA-TRGOVINA,
ZAGREBŠKA C. 70, PTUJ
■m
IGODNO
KOSTIMI, MAJICE, KRILA, JEANS,...
ELEGANTNE HLAČE, SRAJCE, JEANS, ...
OBLAČILA OD 2-16 LET
UGODNA PLAČILA: - gotovina - trajnik - od plačo
- na obroke - kartice	.
I ITI 3/-* nepremičnine
EUROPARK Maribor
Í.I-: 01/35 05 SOP, LI'1 t/41 1 E9, DSOy <i G 33 d D
Prodamo samostojno hišo, Ptuj - center, leto gradnje 1965. v izmeri 210,45 m2, zemljišče obsega 23G m2, sproti dobro vzdrževana, možnost opravljanja m I me poslovne dejavnosti! CENA: 150.000 eur
DOM-STANOVANJE
PRODAM stanovanje. Informacije 041 680 844.
PRODAM trisobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 512 178.
VIR PRI ZADRU, oddam apartma za štiri osebe, možnost 5 ležišča v zasebni hiši, prosto v juniju in do 10. 7. in od 12. 8. dalje, oddaljeno od morja 150 m. Tel. 031 74 2 714.
RENT - A-KOMBI
041 60 95 96
Petek, 25. april
17.00
19.00 19.00 19.30
20.00 20.00
Markovci, v prireditvenem šotoru za občinsko stavbo, osrednja prireditev ob 9. prazniku občine Markovci
Ptuj, v Gimnaziji, 34. območna revija pevskih zborov, Večerna pesem 2008 Maribor, SNG, balet, Cosi fan Tutte, VelDvo, za izven
Hajdina, v posovno stanovanjskem prostoru Občine Hajdina, otvoritev razstave izdelkov iz gline, ki so nastajali v delavnicah v projektu 2007 "Spoznavajmo glino", projek je vodilo društvo gospodinj Draženci Ptuj, CID, Jazz koncert: Stane Hebar & Band Ormož, Svetinjska klet, večer s prleškim kantavtorjem
Ptuj, CID, razstava Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza, na ogled je razstava plakatov, ki so nastali v okviru natečaja o varovanju pitne vode, razstava bo na ogled do konca maja
Ptuj, CID, v dnevnem centru lahko igrate namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušate glasbo, je prostor za druženje in učenje, vsak dan po pouku Ptuj, Muzejski trg 1, v Rimskem lapidariju, na ogled je razstava gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja
Ormož, Kulturni dom, predstava kabare 3.1, v izvedbi slovenskega komičnega dueta Slon in Sadež
Sobota, 26. april
10.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana Sv. Petra in Pavla, predstavitev instrumentov, učiteljev in šole
10.00 Ptuj, pri Lackovi domačiji v Novi vasi, tradicionalna prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, slavnostni govornik bo Stanko Lepej, član glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 11.00 Nova vas pri Ptuju, v počastitev 31. obletnice delovanja Kluba zveze združenj borcev, 12. tradicionalni pohod v Kicar Po poteh upora in prostovoljnega dela, praznovanje se bo nadaljevalo z 10. brigadirskim praznikom 17.00 Ptuj, CID, žongliranje
-	Slovenska Bistrica, 1. Šarhov pohod po poteh Pohorskega bataljona, Trije kralji na
Pohorju
18.00 Ptuj, v Gimnaziji, 34. območna revija pevskih zborov, Večerna pesem 2008 19.00 Ptuj, Park hotel, Miselinvino, ekskluzivna družabna prireditev Whisky in/je pesem
avtorja in izvajalca Tomaža Domicelja 19.00 Miklavž pri Ormožu, v cerkvi, koncert Miklavževskega okteta z gosti - Slovenskim oktetom
19.00 Markovci, v večnamenski dvorani, slavnostni koncert ob 70-letnici Folklornega
društva Antona Štrafela Markovci, Od snubljenja do poroke 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, »stand up« komedija, Hamlet, za izven 19.30 Juršinci, v dvorani, komedija »Moža je zatajila«, v izvedbi KUD Vitomarci 21.00 Ormož, v hotelu, Balkan žur
Nedelja, 27. april
10.00 15.00
16.00 19.00
Ormož, odhod izpred gradu, izlet v Paklenico (Hrvaška), organizira Planinsko društvo Ormož, prijave na telefon 041 698 741
Markovci, v cerkvi Sv. Marka, slavnostna maša, markova nedelja
Videm, na igrišču, tradicionalni turnir v malem nogometu, organizira športno
društvo AS
Majšperk, v dvorani Albin Promotion, predstava Ploha, v izvedbi KPD Stoperce Lovrenc na Dravskem polju, dvorana, predstava Ploha, v izvedbi KPD Stoperce Ormož, Dom kulture, proslava ob državnem prazniku - dan upora proti okupatorju Ormož, odhod izpred gradu Ormož, izlet na Durmitor, Tara, Budeva (Bosna in Hercegovina), organizira Planinsko društvo Ormož, prijave na telefon 041 698 741
Ponedeljek, 28. april
10.00 do 18.00 Ptuj, CID, na voljo je namizni tenis, računalniki, pikado in družabne igre, v času počitnic vse do 1. maja
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 80 let Doma upokojencev Ptuj. Dom Muretinci posodobljen in prijaznejši do stanovalcev. Območna revija otroških folklornih skupin v Cirkulanah, 2. del. Območna revija odraslih folklornih skupin v Cirkovcah, 2. del.
Kino Ptuj
25., 26. in 27. april ob 18.00 Art program: Smrtne obljube - kriminalka/triler. Ob 19.40
Skakač - akcijska pustolovščina. Ob 21.10 Ni vse zlato, kar se sveti - pustolovska komedija.
GP Project ing
PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/795 23 62, GSM: 041/ 715 173, 031/ 715 173 E-mail: gp.projecting@siol.net
Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili dejavnost in da razen gradbenih del izvajamo tudi vse vrste
STROJNIH OMETOV.
Vse informacije in naročila na tel. št. 02/795 23 61.
TV
^gjawMjpi [isDfliJJíaÓÍI lEBfiSÍíffia pJS^pSISÍil®®
SPORED ODDAJ
PETEK 25.4.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 114 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 2B.4.
8.00 Koncert MoPZ Markovci 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 Odd. 72
13.00 SUPER HITI odd. 54
14.00 SIP lestvica - odd. 29
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 21
18.00 PRI GAŠPERJU Odd. 114
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 160
20.00 Veselo v Clrkulanah
NEDELJA 27.4.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Hajdlna - Koncert MoPZ PGD Hajdoše 10.00 Kuhqjmo skupaj - kuharska oddaja 21 11.00 Koncert p. Janeza Ferleža 13.00 Revjja mladinskih pevskih zborov 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Območna revija folklornih skupin 08
PONEDELJEK 28.4.
8.00 Revija Tamburašklh skupin 16.00 PRI GAŠPERJU Odd. 114 17.00 Koncert p. Janeza Ferleža 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 21 20.00 Veselo v Clrkulanah
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 ¡COMPACT	1998	4.990,00	KUMA	RDEČA
CHEVROLET KALOS 1,2	2004	5.600,00	KUMA	KOV. SIVA
FORD GALAXY 1,9 TDI	1998	5.800,00	KUMA	SREBRN
KAI RI01,416V	2006	7.880,00	AVT.KLIMA	KOV. SV. MODRA
LANCIA PHEDRA 2,2 JTD EXECUTIVE	2004	13.300,00	AVT.KLIMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES E 270 CDI KARAV.	2004	20.980,00	AVT.KLIMA	ČRNA
OPEL VECTRA KAR. 1,9 CD Tl EXCUT1VE	2005	13.500,00	AVT.KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061,4	2000	4.400,00	KUMA	KOV. MODER
PEUGEOT 3071,6 HDI UMUZ.	2006	11.290,00	KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2005	9.380,00	AVT.KLIMA	MODRA
R MEGANE CABRIOLET 1.9 DCI SANTTROPEZ	2006	18.200,00	AVT.KLIMA	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI GRANDTOUR	2000	5.980,00	AVT.KLIMA	KOV. SV. MODRA
R LAGUNA 1,9 DCI GRANDT. CONFORTEXPRESSI.	2005	10.990,00	AVT.KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2004	11.980,00	AVT.KLIMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI UMUZ.	2006	19.300,00	AVT.KLIMA	ČRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
ALPAR0ME01471.9JTDM	2006	14.990	KUMA	RDEČA
BMWSERUA3CQUPE: 3181	2000	9.900	KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERUA3:318 D M-OPTIC	2007/08	32.990	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 3:3181	1996	6.900	KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERUA 5 TOURING: 625 D	2004	21.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
CHRYSLER FT CRUISER 2.2 CRD	2004	11.990	KUMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,4 HDI EXLUSIVE	2006	9.990	AVT.KUMA	KOV. MODRA
CITROEN C41,6 HDI	2006	12.990	KUMA	KOV. ČRNA
FORD ESCORT 1,4i	1999	2.295	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZ. EKARAV. 270 CDI	2003	17.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
ROVER 4141.6	1997	2.390	KUMA	KOV. B. RDEČA
SEATTOLEDO 1.9TD1110 KM	2003	7.990	KOT. NOV	KOV. SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TOI	1999	4.990	KUMA	BELA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2005	16.900	AVT.KUMA	T. MODRA
VW SHARAN 1.8 TD1110 KM FAMILY	999/2000	6.990	AVT.KUMA	RDEČA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Censfo	Oprema	Barva
BMW 3181	1997	4.190,00	AVT.DEU. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT CLI01,216V EXREME	2004	6.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD MONDEO 2,016V UMUZ.	2001	6.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN LUP01,4 MPI	2000	4.200,00	PRVA REG. 2001	ZELENA
SEAT CORDOBA VARI01,4	2001	5.300,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 CL	1994	1.990,00	CENT. ZAKLEPANJE	BORDO RDEČA
ŠKODA OCTAVIA 1,6 UMUZ.	1999	4.560,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1,6116V EXCLUSIVE	2004	8.190,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
RENAULT M0DUS1,216V	2005	7.990,00	TEMP0MAT	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,4 HDI	2004	7.350,00	PRVI UST.	KOV. SIVA
OPEL VECTRA 2,0 DTI KARAV.	2004	11.850,00	PRVI UST.	KOV. MODRA
TOYOTA UM. AVENSIS 2,2 D-4DEXECUT.	2006	20.900,00	WEBAST0	KOV. SIVA
AUDI A6 2,5 TDI ALLROAD QUA!	2003	19.600,00	AVT.DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA 1,616V SX	1998	2.850,00	SERV0V0UN	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,6 E KT	1996	1.990,00	SERVO VOLAN	KOV. ZELENA
RENAULT CLI01,2 RL OASIS	1997	1.590,00	5 VRAT	RDEČA
SEAT IBIZA 1,4 CLX	1996	1.690,00	3 VRATA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN POL01,212V	2003	4.990,00	PRVI UST.	MODRA
SEAT LEONI,416V	2001	6.350,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3061,4 XN	1996	1.760,00	AIR BAG	K0V.ZUTA
CITROEN XSARA 1,61	1999	3.690,00	AVL. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK	2003	8.400,00	AVT. KLIMA	MODRA
CITROEN C5 HDI BREAK	2002	8.300,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,4 SWING	1995	1.900,00	AIR BAG	KOV. B. RDEČA
RADIOPTUJ
K*, ú/iíetcc www.radio-ptuj.si
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Natesberg Trajanov. 1, Pluj (ob Maribonki niti), M.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOZDNO
GOSPODARSTVO
SLOVENJ GRADEC D.D.
Lesni center Štajerles
Zaradi širitve obsega poslovanja in uresničevanja ambicioznih načrtov vas vabimo, da se pridružite dinamični ekipi pa naslednjih delovnih mestih v Lesnem centru Štajerles, Ptuj:
1.	MIZAR
•	Poklicna ali srednja lesarska šola
•	Zaželene izkušnje in opravljen izpit za upravl janje viličarja
•	Kraj dela Ptuj
2.	VODJA PROGRAMA LESNI REPROMATERIAL
•	Srednja lesarska ali ekonomska šola
•	Zaželene izkušnje na področju prodaje lesnih repromaterialov in okovja
•	Kraj dela Ptuj
3.	PRODAJALEC NA TERENU
•	Zaželene izkušnje na področju prodaje lesnih materialov in okovja
•	Prednost imajo kandidati z lastnim prevozom.
•	Kraj dela: po regijah v Sloveniji
Od vseh kandidatov pričakujemo samoiniciativnost in samostojnost, komunikativnost in sposobnost za delo z ljudmi, odgovornost in zanesljivost. Ce vas delo zanima, pošljite ponudbo skupaj z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Gozdno gospodarstvo
Slovenj Gradec d.d.,
Vorančev trg 1, 2380 Slovenj Gradec
ali na E-mail: tajnistvo@gg-sg.si.
GOZDARSTVO | IAGARSTVO | TRGOVINA
Vorančev trg 1, 2380 Slovenj Gradec, Tel.: +386 (0)2 88 43 332, Fax.: +386 (0)2 88 42 684, www.gg-sg.si
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka	Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4	2003
RENAULT CLIO 1.2	2002
VW POLO 1.2	2002
AUDI A31.9 TDI	2001
VW POLO 1.0.	2001
VW POLO 1.2	2002
CITROEN BERLINGO 2.0 HDI	2004
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004
VWSHARAN1.9TDI	2003
VW GOLF 1.9 TDI	2002
VW GOLF 1.9 TDI	2001
OPEL CORSA 1.7 D	2002
RENAULT KANGOO 1.5 DCI	2004
RENAULT TVINGO 1.2	2004
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005
RENAULT TRAFIC 1.9 DCI	2006
AUDI A31.9 TDI	2001
6.750 5.120 6.400 9.900 4.700 6.890 8.390 13.990 12.290 8.350 7.560 5.890 7.590 5.500 ^9.750 16.900 9.850 16.900 4.300 8.990 5.990 13.490 7.990 5.990 6.600 13.900 14.900 32.900 11.550 8.390
VW TRANSPORTER 1.9 TDI 9 SEDEŽEN PEUGEOT 2061.4	2000
VW BEETLE 1.9 TDI FIAT PUNTO 1.3 D AUDI A3 2.0 TDI OPEL MERIVA 1.6 PEUGEOT 2061.4 0PELC0RSA1 VW TOURAN1.9TDI AUDI A3 2.0 TDI S-LINE AUDI TT S-LINE CABRIO RENAULT LAGUNA 1.9 DCI VW BEETLE 1.9 TDI
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
AVT.KLIMA5VRAT KLIMANOVMOD. KLIMA ^ AVT.KLIMA ALCAN. KLIMA 5 VRAT KLIMA 5 VRAT KLIMA 5 VRAT KLIMA
AVT.KLIMA5VRAT
KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA SERVO,ABS KLIMA
KLIMA,9 SEDEŽEV KLIMA,
KLIMA 1 LASTNIK
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA 5 VRAT KLIMA
KLIMA ALU PUT. KLIMA VSA OPREMA KLIMA ALU PUT.
KOV. ZLATA MODRA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA ČRNA BELA
KOV. SREBRNA
BELA
BELA
KOV. SREBRNA BELA ERDEČ KOV. ČRNA BELA
KOV. RUMENA KOV. SREBRNA KOV. ZLATA BELA
KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam etare kredite
• STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Pra potnik s.p, Pivko vu ulica 19/n, 2250 PTUJ
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Iščemo vodjo računovodskega servisa.
Potrebne izkušnje: najmanj 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu, poznavanje davčne zakonodaje, obvladanje računalniških programov (Windows, Word, Exel), sposobnost organiziranja dela. Osebni dohodek stimulativen. Pogodba se sklepa za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom. Prijave s priloženim CV pošljite na naslov:
Luci Aleš s.p.
Špindlerjeva ulica 22
2250 Ptuj	P^^ Davčno svetovanji
I®
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petovi^p
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
NISAN ALMERA 2.2VDI TINO	2003	9.150	104.170	KOV. MODRA
AUDI A31.9TDI SPORT ATTRACTION	2005	16.200	130.350	SIVA
PEUGEOT 2061.4HDI/90KM	2004	5.300	119.180	MODRA
ŠKODA OCTAVIA 1.9TDI/105 CONFORT	2005	14.700	120.121	M0DR. ZELEN
RE LAGUNA 2.0/16V PRIVIL. AVT0MATIK	2004	9.500	78.590	SIVA
RE LAGUNA 1.9DCI AUTHENT. UMUZINA	2002	5.900	144.709	MODRA
SCENIC 1.9DCI AUTHENTIQUE	2005	0.700	149.668	SIVA
GRAND SCENIC 1.5DCI/100 EXPRESSI.	2004	11.900	90.370	SRERRNA
GRAND SCENIC 1.9DCI EXPRESSION	2004	10.500	139.551	SV. MODRA
RE ESPACE 3.0DCI PRIVILEGE AVTOMATIK	2005	17.990	139.869	D0RD.RDEČ
RE KANGOO 1.2/16V TOVORNO	2006	7.500	44.500	DELA
RE CLIO 1.5DCI/65KM DOSTAVNO	2005	5.500	159.166	DELA
RE MEGANE 1.5DCI EXPRESS. B VRAT	2005	8.500	103.667	DELA
PEUGEOT 407SW CON. PACK 1.6HDI	2005	13.450	109.328	SV. MODRA
NOVO: ročna in avtomatska avtopralnica!
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
PEUGEOT 406 2,0 HDI MERCEDES C 220 CDI FORD M0NDE0 1,8 FIAT PANDA 1.2 4X4 CLIMBING RENAULT SCENIC 1,9 DCI ALFA ROMEO 156 1,8 TS FIAT ST1L0JTD DYNAMIC SHARAN 1,9 TDI RENAULT CU0 1,2 3V DAEWOO NUBIRA WAGON 2.0 WV GOLF IV VARIANT 1,9 TDI FIATALBEUC RENAULT 5 FVE ŠKODA FABIA COMB11.4 TDI PEUGEOT 106 1.0 MISTRAL, 5v FIAT SCUD0 1,9 JTD, 5v FIAT PUNTO 1.2,5v
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
GUME KUMHO -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Mama je ena sama, prva beseda je - mama.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in praprababice
Ernestine - Erne
Mesaric rojene Pišek
Z RIMSKE PLOŠČADI 8, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Hvala g. Šeguli za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Ave Marijo in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči vsi njeni
Wrtili ^dogodkov
^Trnovski Center
Super
Ormoška cesta 30, 2250
Užitkarije - vsak petek v aprilu
petek. 25. april: ob 16.30 uri
ustvarjalna delavnica
"Jure Kvak - Kvak"
pravljično ustvarjalna delavnica
Jure obožuje jagode s smetano in obožuje tudi luže. Ne mara pa zelenjavne juhe in lepega dne se zaradi juhe spremeni v žabo... Ob interpretaciji pravljice bomo ustvarjali prave zelene Juretove žabice.
SiAAA^AA,
^ii.mj„H.!,ji F„"SSd!3?nike S
UMI
R FP-R
nlbO
¡1

© mEsinn dpiikr SldÇÇ&tCÎI
eftigwPBHlinm m ZLATARNA CELJE
VINTERSPOnr
Bio ks
FRIZERSKI SALON
^.zapp's coffee ■
KwW dom Qambï
Šfej&š Hl$i («J DARIL
f^yierfly
FASHION
Odpiralni čas centra:
od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure razniki: 27.4., od 8.00 do 13.00 ure.
Bil si nam luč življenja, trdna opora, polna hrepenenja. Za našo srečo storil si vse, a srce plemenito omagalo je. Ostali smo sami v temi zguljeni, ker tvoja lučka ugasnila je. O, kako neizmerno pogrešamo te.
SPOMIN
Mineva eno leto žalosti, odkar nas je 3. maja mnogo prerano zapustil
Ciril Horvat
IZ MOŠKANJCEV 1
Iskrena hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prižigate sveče in poklonite lepo misel.
Tvoji najdražji
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
SPOMIN
Jutri, 26. aprila, mineva leto žalosti, ko nas je nenadoma zapustila naša draga mama
Angela Rop
Z ZAGREBŠKE CESTE 103, PTUJ 13. 4. 1924 t 26. 4. 2007
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin na njo.
Sin Marjan z družino
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
JH Obiekttehnik d.o.o.
Zamena 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/ 26 73 77, email: ¡lvobjelcltehnik@gmx.com
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Cvetka Potočnik, dr.dent.med V Trstenjakovi ulici na Ptuju - Domino center
«
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
ZAHVALA
Tiha bolečina spremlja spomin na tebe, dragi Milan, tvoje rokavice in kimono bodo za vedno ostali v vitrini.
Milan Prosenica
1953 - 2OO8
Ostal nam boš v trajnem spominu kot velemojster borilnih veščin, kot velik vzornik in dober prijatelj!
Člani Kluba borilnih veščin Ptuj
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Krajnca
27. 10. 1933 t 17. 04. 2008
Z ROGOZNIŠKE CESTE 18 NA PTUJU
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se na njegovi zadnji poti poklonili spominu, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala Moškemu pevskemu zboru Rogoznica in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Nežka, sinovi Ivan, Tone in Franc
z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi dragega sina, brata, strica in botra
Zvonka Mohorka
IZ KUNGOTE PRI PTUJU 20
se iskreno zahvaljujemo domačim in sorodnikom za izkazano pomoč v teh težkih trenutkih, ki smo jih težko preboleli. Zahvaljujemo se pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino. Posebej se zahvaljujemo g. naddekanu za lepo opravljen cerkveni obred, hvala tudi govorniku Ivanu Serdin-šku za ganljive besede slovesa. Hvala vsem darovalcem cvetja in sveč. Hvala tudi podjetju Mir za opravljene storitve. Zahvaljujemo se vsem, ki so rajnega sina in brata spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: ata, mama, brat Branko z družino, sestra Marjana z družino in brat Vlado z ženo
©
Življenje celo si garal, za dom, družino vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN Martin Meško
IZ VIČANCEV
Žalosten je spomin na 26. april 2006, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, stric. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji: žena Angela in vsi, ki smo te imeli radi
Kidričevo • S četrte izredne seje sveta
Grad Sterntal je v rokah občine
Župan občine Kidričevo Jože Murko je na 4. izredni seji v četrtek, 17. aprila, potem ko so izčrpali tri točke dnevnega reda, svetnike presenetil z informacijo, da je po večletnih prizadevanjih občina končno postala lastnik gradu Sterntal, ki so jim ga lastniki - družina Bonča iz Ljubljane - skupaj s pripadajočim zemljiščem enostavno podarili.
Čeprav je predstavnik opozicijske poslanske skupine SDS Anton Leskovar že v uvodnem delu omenjene seje od župana Jožeta Murka zahteval pojasnilo, zakaj je sklical izredno sejo, ker to po njegovem ni bilo potrebno, se je moral zadovoljiti s pojasnilom prvega moža občine, da je bil sklic izredne seje potreben zato, da bi čim prej sprejeli spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine; postopek sprejemanja je običajno zelo dolg, saj mora o predlaganih spremembah odločati še vlada, za občino pa je pomembno, da bi ta pomembni akt sprejeli še v letošnjem letu.
Potem ko jih je z bistvom sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine seznanil predstavnik skupne občinske uprave Stane Napast, so po krajši in dokaj napeti razpravi omenjeni dokument z večino glasov v prvem branju sprejeli. Poleg tega, da bodo s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana omogočili legalizacijo nekaterih objektov na območju občine, je po županovih besedah pomembno predvsem, da bodo s tem omogočili tudi predvi-
deno gradnjo športno-rekre-acijskega centra in strelišča Gaj pri Pragerskem, ki naj bi poleg olimpijskega strelišča zajemal gradnjo novega hipodroma, golf igrišča in hotela s petimi zvezdicami. To je pomembno tudi zaradi tega, ker naj bi gradnjo tega obsežnega in za občino pomembnega objekta zagotovili investitorji iz arabskih dežel.
O predlaganih spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin občine Kidričevo bo sedaj odločala vlada, za tem bo o dokumentu v drugem branju ponovno in dokončno odločal občinski svet.
Ko so v drugi obravnavi razpravljali o vsebini odloka o koncesiji storitev dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju občine, so z zanimanjem prisluhnili poročevalcu, občinskemu pravnemu svetovalcu Egonu Repniku, ki je pojasnil, da je za občino smotrno in gospodarno, da bi ob izgradnji kanalizacijskega sistema zgradili tudi omrežje za zemeljski plin. Po krajši razpravi so odlok, ki ureja in opredeljuje dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter predvsem način podelitve koncesije in pooblaščeno osebo koncendenta
Foto: M. Ozmec
Grad Sterntal, ki je sedaj last občine Kiričevo, naj bi v kratkem dobil novo, pomembnejšo vsebino.
Foto: M. Ozmec
Med najbolj aktivnimi svetniki je bil tudi tokrat Anton Leskovar (desno).
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvišje dnevne od 14 do 19 stopinj C.
V soboto bo na zahodu delno jasno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno s krajevnimi plohami. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. V nedeljo bo večinoma sončno.
za sklenitev koncesijske pogodbe, z večino glasov tudi dokončno prejeli.
Po besedah župana Jožeta Murka je burno razpravo povzročila tudi obravnava predloga za podelitev plakete občine Kidričevo. Občinska komisija za priznanja in odlikovanja je namreč od štirih prejetih predlogov predlagala, da plaketi občine Kidričevo letos podelijo športnemu direktorju NK Aluminij Miranu Lipovcu in DPD Svoboda Kidričevo. Po krajši razpravi in nekaterih novih predlogih pa so se na koncu odločili, da bodo ob občinskem prazniku plaketo podelili DPD Svoboda Kidričevo, ki letos slavi 60 let delovanja, ter uspešnemu podjetniku oziroma podjetju - čevljarstvu Janeza Dolenca iz Cirkovc.
Bo v gradu sedež občine
Najzanimivejši del izredne seje pa se je tokrat zgodil šele po tem, ko so dnevni red izčrpali, zanj pa je poskrbel župan Jože Murko, ki je svetnike presenetil z nekaj pomembnimi informacijami. Potem ko jih je seznanil, da so na delovnem obisku v občini gostili predstavnike poslanske skupine SDS z Brankom Mariničem na čelu, je pojasnil, da so po dolgotrajnih pogajanjih končno uredili razmere s Kmetijsko zadrugo Sloga iz Kranja. Dogovorili so se namreč, da bo del zemljišča v Cirkovcah, ki je v lastni omenjene zadruge, občina odkupila in tako omogočila izgradnjo centra Cirkovc po projektni ureditvi, v Lovrencu pa bodo z zamenjavo zemljišč zadrugi omogočili želeno širitev.
Za pravo presenečenje pa je župan poskrbel, ko jih je seznanil, da so po večletnih prizadevanjih, ki so bila posebej intenzivna v zadnjem
letu, končno postali lastnik gradu Šterntal in pripadajočega zemljišča v velikosti 1,7 ha. Dolgotrajna prizadevanja župana in občinske uprave so po številnih potovanjih v Ljubljano in pogajanjih z dosedanjimi lastniki gradu, družino Bonča, končno rodila sadove. Posebej pa so zadovoljni, ker jim je družina Bon-ča grad s pripadajočim 1,7 ha velikim zemljiščem enostavno podarila. Potem ko so darilno pogodbo overili pri notarju, je Občina Kidričevo postala tudi uradni lastnik tega objekta in zemljišča. Za to se je župan v imenu svetnikov, občine in vseh občanov družini Bonča za plemenito dejanje iskreno zahvalil.
Ker je objekt prek 100 let starega gradu, v katerem je sedaj še nekaj stanovalcev, precej dotrajan, je najprej potreben temeljite obnove, zato v občini načrtujejo njegovo celovito revitalizacijo, nato pa mu želijo dati novo vsebino. Tudi o tem imajo več predlogov, najbolj verjetno pa je, da bodo v prenovljenem gradu Šterntal uredili nov sedež občine. Ker pa bo na voljo še nekaj drugih prostorov, razmišljajo o tem, da bi gradu dodali še kulturno vsebino, tako da bi v njem uredili še umetnostno galerijo, slavnostno poročno dvorano, knjižnico in morda še kaj. Skratka, poleg gradnje novega vrtca in doma upokojencev ter obnove železniške postaje se Kidričanom v kratkem obeta še lepo urejen grad z novimi občinskimi in kulturnimi prostori.
M. Ozmec
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TEKMOTEHNKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
Od tod in tam
Videm • 13. ozelenitvena akcija Drevo
Zupan Friderik Bračič in vodja Zelenih Vidma Ivan Božičko sta na nabrežini Dravinje pod občinsko stavbo zasadila že trinajsto simbolično drevo, skupaj s sporočilom v steklenici.
Zeleni Vidma so pod vodstvom Ivana Božička minulo soboto opoldne pred občinsko stavbo izvedli že 13. tradicionalno ozelenitveno akcijo pod imenom Drevo 2008 v počastitev dneva Zemlje. Poleg številnih sadik, ki so jih razdelili občanom, sta Božičko in župan Friderik Bračič zasadila tudi 13. drevo na na-brežini reke Dravinje pod občinsko stavbo.
»Letos smo za občane pripravili kar 500 sadik v paketih po štiri, in sicer je vsak lahko dobil po eno sadiko rdečega hrasta, lipe, divje češnje in breze. Nakup sadik nam je tako kot vedno sponzorirala Občina Videm, nekaj pa so primaknili tudi pri dobavitelju, podjetju Seme sadike Mengeš, PE Markovci, za embalažo paketov pa se zahvaljujemo papirnici Bukvica,« je naprej povedal Božičko, ki je nato v kratkem nagovoru zbranim poudaril še, da je ena izmed človekovih pravic tudi pravica do zdravega življenjskega okolja.
Prav to sporočilo, skupaj z opisanimi pomembnejšimi dogajanji na Slovenskem v letošnjem letu, so v steklenici zakopali z novim drevesom, ki bo raslo na nabrežini reke Dravinje. Gre za že 13 drevo, za lopato pa sta poprijela tako župan Bračič kot Božičko. Letos sta zasadila rdeči hrast, ki po besedah Božička predstavlja simbol trdnosti in vztrajnosti. Kljub temu da se je letos posadila že trinajsta drevesna sadika, pa na nabrežini raste le šest mladih drevesc; kje so ostala, ne ve točno povedati nihče, menda naj bi kar »izginila«.
SM
Grajena • Dan šole
Učenci so zapeli šolsko ekohimno, ki so jo napisali in uglas-bili Tine Gašparič, Katja Sevšek in Jerneja Bombek.
Letos mineva pet let, kar so na Osnovni šoli Ljudski vrt, podružnica Grajena, podpisali ekolistino in se s tem pridružili projektu ekošol. Petletno delovanje so obeležili sočasno s prireditvijo ob dnevu šole, ki so jo poimenovali Zemlja je zbolela, pokličite zdravnika.
Praznovanje ob letošnjem dnevu šole, katerega rdeča nit je bila skrb za okolje, so zaključili v petek s slavnostno prireditvijo. Kot je dejala Irena Pukšič, vodja podružnice, ki jo letos obiskuje 172 otrok, je tudi sicer ekološka ozaveščenost na šoli na visokem nivoju. »Ko smo pred petimi leti podpisali ekolistino, smo si želeli, da bi ta postala način našega življenja. Vesela sem, da so se naše želje uresničile in da se vsi skupaj zavedamo pomena sobivanja z naravo,« je ob dnevu šole povedala Pukšičeva. Tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič in podžupan MO Ptuj Mirko Kekec sta izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da na šoli dajejo velik poudarek ekološki osveščenosti. Kot je dejal Kekec, je naslov prireditve - Zemlja je zbolela, pokličite zdravnika -dovolj zgovoren, da bi lahko vsakega posameznika spodbudil k razmisleku o pomenu sobivanja z naravo. Obljube iz ekolistine, ki so jo na šoli podpisali pred petimi leti, so v petek tudi obnovili. Podpisali so jo: Mirko Kekec, Tatjana Vaupotič, Irena Pukšič, predsednica sveta staršev Liljana Kampl, predstavnica učencev Iva Kampl, koordinatorici projekta na šoli Grajena Vanja Majcen in Nada Sevšek ter nacionalna koordinatorka projekta ekošole za osnovne šole Sonja Uršič. Ob obnovi obljub je prireditev ob dnevu šole spremljal tudi nastop učencev, ki so gostom pripravili zanimiv program. Največ zaslug za letošnjo izvedbo prireditve je imela koordinatoricaprojekta Brigita Koštomaj, za odlično izpeljan program pa nastopajoči učenci, ki so s plesom, petjem in skeči razveseljevali starše, sošolce, prijatelje, učitelje in ostale goste.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: DB