WD □ lm f^í Iba PMMC Januar 2008, letnik 10, številka 1 PODRIJZMĆNA OSN(>\T\fA SOI.A lU.AGOVICA o OBČINA LUKOVICA • Jctbelici gostilna ■£. sobE řjjii-i .lTHk^ iiuniL"'- Uiún |jrl Liiliivlci S tel.: 01 729 61 13, pricebelici@siol.net Odprto vse dni v tednu VabljeniL Čebelarski ■ ^U ^cdzžcH DD^-iln - iL u Il-tít -/t'î - - istor m TTikljuímr rir.iřri^ iilJ -riji-lrn Drrrnijrr n 'evn(i oskrbujejo nù5e poslova Intců pů vsej Siovertiji. iclo pomeiiitino nam je. da blagD n^š Icgisticno-distribíícijski center zapusti vídr^ti HtP veji^; pnmpn nrjpi- sujcmo skladiščenju in preverjanju kakff/osti izdeltjov. Male skladišče i.í:yci 37000 n\' m je ■^estrivijeníj \z wt prostorov, v latQrih je blago roiii'riie-nt) glede na vrsto in neki rajanja, lako w kjíeni r^ prirrier i^delfc i£ Staînçga sortimenla, izdelki \z posebne pcnud be ter sadje in lelcnjavs. Sveže ineso in miekfi 1er druyí" hlí3|ene l:i sarri:?-njene Iz^âltce ps sklodiš^ime v hl^ll-nid in zamrzûva lnici, ki se raz:ezata na dodatnihâ.ÛOOrn'. Doslava blags 'j IcgiTticno-disIritiu-ti skl CĚiller Iti rOJpOiËjend ^IndÉ rid njegûw vrsto - costajjstaiid^rdnih in zarnrïnjenih izdelkov ptJteka podnevi, ^víííf. rnesrt in mií^kíi, In jelen- javt> ter druge hlajene izdel-íje pa u skladište tJos'avijo zveier. Ponoči in zgodaj zj;jtraj nasi -jovornjaki bičgo dosta vîj?jo posiDVôlnicfirri povïefîlo-venij.. DËIÙ poleků ^ liil Elmânâh Zaratii časovnih rokov dobave iíi dostave blaga poseka delo v ^■eí izmenah, zoposlem iiio-'ùjû blogt nû úúvů: r-amncč vedno pripraviti irî pneveriti njegovo kaijOTOSt, saj mora logisiič-rxi-cii%1 ri tujcijsfcj renier i ■jVíŽe in v brezhibnem stanj u. Za de o v skiatiilču. hlaailnici in z^mr-zc\'a niči smo zg poln in stj-ajan Oi-ÍDvnl lapniiili več kn-1 7ù navih sedelavccť, ki skrbijo la učinkmito komisioniranje blaga, red in čistočo Içrpr-everjajo in naditirnje.i] Kakovost in lazpQiD^ljivùst bla^a. DolûOfoËno načrtujemo, da bomo zaradi širjenj poslcvfi-nic ustvarili še dodatmh IM varrtih in Zi3,nes!jiviii delovnih mest. PriïË^tro na varnost in udob^ sodcjavcev ^'irno^t p'i delu na^ih wde'igvrev n^nn jâ zelo pomimbnj, zûto delo poteka v skladu z najestrejšimi varnostnimi slanrJardi Posebna oblačila in OLUiův zûpùsitnitïi ZDgol^wljajo no|-viš^ stopnjo vamtKti, pri delu v mo-dernen-i in cistern delovnem okolja pa uaoryhljčiío n^jniodemeiše In nološtio izpopolnjeno delovne stroje. Ker veli k pomen pripisujesïiû tako varnosti ktJttLdi ucoi^ju, snno poskrbeh za n-jadernE grsicE, s paniocjo talerih lahko sodelavci v zamrzevaEnici oane-jejc oblačila, vsi zapcslei' pa laihito odmor n^ed debvnim časom fir-ezivlja-jùvsodtïbjio ooremljenifi pnostorin. Isčema dcxIatnE ifiddaukË/-« v laglslikl k a ndid5tke in kandidate, ki vas d e-\ufnQ meittj zanimH. v^^àimy. ri^ nom no spodnji nasfûv s pripisom "Logistika" pošljete p.-ošnjo zzivlje-njeoivom In fciçigrafijo. mo vam zo-jpno obdelavo voše prošrije.Več informacijo Delovnem rnefli J najdete n? spletnem pod&lu ^v^w.hoŤĚrsi i/ lubriki 'a posi itev". VÉfiâliinû íÉ sůdeiovůnja; vûmil vaš Hofer Huler Irguvlnd d.tt.ii. Er;irTf;k.m"5l.n 1 lïï'jiLuknrira I iQf^r Ir^lU tJ.-í.il. wwWnhofeTrSi SLAVNOSNO ODPRTJE NOVE ŠOLE IN TELOVADNICE V BLAGOVICI S slovesno prireditvijo je bila v soboto, 5. 1. 2008, namenu predana nova podružnična {ola in telovadnica v Blagovici. Pomembnega dogodka so se udeležili Številni visoki gostje: pesnik Tone PavCek, ljubljanski nadSkof in metropolit Alojz Uran ter župan občine Lukovica Matej Kotnik. Slovesno prireditev so zaceli lukoviški godbeniki, ki so s koračnicami pozdravili obiskovalce in goste v do zadnjega kotička napolnjeni novi telovadnici. V kulturnem programu so nastopili učenci Podružnične šole Blagovica, ki so skupaj z učiteljicami tudi pripravili in vodili slovesnost. Glavna nit prireditve je bila predstava v treh dejanjih, v kateri so člani dramskega krožka blagoviške šole predstavljali čebeljo družino. Ta si je s složnim in marljivim delom zgradila nov dom, ki je bil na las podoben novi šoli. S tem so učenci na zanimiv način predstavili gradnjo njihovih novih prostorov. Ob tem dogodku je zapel tudi šolski zbor, manjkale niso niti plesne točke in tako so učenci s bogatim programom, znanjem in prikupnostjo dokazali, da si več kot zaslužijo nove učne prostore. Z novo šolo in predvsem telovadnico so možnosti delovanja ter predstavitve dobila tudi društva vzhodnega dela občine Lukovica. Ta so se na slovesnosti tudi predstavila: ljudski pevci iz Blagovice, navijaška skupina Športno kulturnega društva Čelešnk, Planinsko društvo Blagovica s svojim podmladkom, Gasilsko društvo Blagovica s podmladkom, Moški pevski zbor Lipa s Trojan in Društvo podeželskih žena Blagovica-Trojane. Ob slavnostnem odprtju šole je župan občine Lukovica Matej Kotnik poudaril: "Nova šola je novo upanje za te kraje naše lepe, a hribovite občine, iz katere pa so ljudje vrsto let odhajali v bližnja industrijska središča in zapuščali našo skopo zemljo." Dodal je še, da je to tudi novo upanje za oživitev in nadaljnji razvoj Blagovice in njenih okoliških krajev. Častni gost, pesnik Tone Pavček, je v slavnostnem nagovoru dejal, da je danes praznik otrok in da so otroci tisti, ki pomlajujejo svet. "Naj bo šola prijazna, kot je zdaj nova in lepa. Od nekdaj si vsi mladi želijo prijazno šolo in ljubeznive, pravične učitelje. Zato tudi jaz pravim; naj jim bo šola prijazna vse šolske dni v letu in ne le med počitnicami," in še dodal: "Šolar se lahko menja, spreminjajo učni načrti, pedagoški učinki, idejni in drugi prijemi, njeno bistvo pa ostaja vseskozi isto -šoli so dani otroci, ne da jih vkalupi, uravnovesi, polika ampak, da jih napolni z modrostjo in ljubeznijo, usposobi za življenje in za mišljenje s svojo glavo. Taka glava je namreč prava. Zato ne prikimava čemur koli in komursibodi. Verjamem, da bodo šolarji iz te šole prihajali s tako glavo." Šolo je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki je ob tem dejal: "Hvala Bogu, da imamo šole, da smo lahko hodili v šole. Več kot polovica otrok po svetu nima te možnosti in koliko je tudi ljudi, ki ne morejo normalno komunicirati med seboj zato, ker se niso naučili brati in pisati, ker nimajo te možnosti." Ob koncu pa sta gospod Pavček in nadškof Uran simbolno predala velik ključ nove podružnične šole in telovadnice v Blagovici vodji podružnične šole Gizeli Kosmatin. ^ Leon Andrejka BROŠURA OB ODPRTJU SOLE V BLAGOVICI Ob odprtju nove podružnične šole in telovadnice v Blagovici je izšla tudi brošura. Poleg nagovorov župana občine Lukovica Mateja Kotnika, predsednika Sveta KS Blagovica Antona Pogačarja, v. d. ravnateljice Marijane Erjavec, vodje Podružnične šole Blagovica Gizele Kosmatin in direktorja Razvojnega zavoda d.d. Janeza Končana je v publikaciji predstavljena tudi zgodovina šole v Blagovici vse od njenega nastanka leta 1757 pa do današnjih dni. Primož Dežman je opisal potek izgradnje šole in njene zmogljivosti. V zadnjem delu pa je učiteljica Milena Iglič pisala o dobrem sodelovanju med šolo in krajevnimi društvi. ^ Leon Andrejka ZAHVALA Dan odprtih vrat je za nami. Spoštovani, brez Vas nam ne bi uspelo. Hvala Vam. Učenci in delavci OŠ Janka Kersnika Brdo NOVA [OLA IN TELOVADNICA V BLAGOVICI V ponedeljek, 7. 1. 2008, so učenci prvič sedli v nove šolske klopi Podružnične šole v Blagovici in tako je nov sodobni šolski objekt tudi dejansko zaživel. Šola s telovadnico v Blagovici je največja občinska investicija v občini od njenega nastanka. Vrednost projekta je znašala kar 1,7 milijona evrov, od katerega je občina pokrila 80 %, preostalih 20 % pa je prispevala država. Za nemoteno širitev šole je bilo nujno potrebno najprej zgraditi še objekte v neposredni bližini. Zgrajeni so bili nov most čez Zlatenščico, nova lokalna cesta in novo krajevno igrišče. S tem pa se je povečala tudi poplavna varnost tega območja, ki je bilo v preteklosti mnogokrat ogroženo. Nova šola stoji namreč na 80 centimetrov višjem terenu, kot je stala stara, nov most pa je višji za dva metra. Skupna investicija šole in omenjenih okoliških objektov je tako znašala 2 milijona evrov. Gradnja šole je trajala leto in pol. Medtem so šolarji znanje nabirali v nadomestnem montažnem objektu, ki je bil zgrajen za potrebe gradnje avtoceste. Skupna uporabna površina šole je 1228 kvadratnih metrov, od tega je starega, adaptiranega dela 298 kvadratnih metrov, in 930 m2 novogradnje. Telovadnica je velika 200 m2. Šolski okoliš je ograjen, obsega pa tudi 240 kvadratnih metrov zunanjega igrišča in igrala na zelenici. Zagotovljenih je 40 parkirnih prostorov, ki so hkrati tudi javna parkirna površina. ZMOGLJIVOST NOVE ŠOLE V BLAGOVICI Pritličje: glavni šolski vhod in vhod za popoldansko uporabo z vetrolovom, širok hodnik z dostopom do osrednje garderobe, glavnega stopnišča z dostopom do mansarde in kleti, šolske avle in vhod v športni del objekta, telovadnica z ločeno garderobo za dečke in deklice s pripadajočimi sanitarijami, shramba za orodje, osnovni vadbeni prostor in kabinet za športnega pedagoga. V osrednjem prostoru so večnamenska avla z jedilnico, adaptirani učilnici, nova učilnica, prenovljena kuhinja, zbornica, kabinet za vodjo šole, knjižnica in ločene sanitarije za deklice in dečke. Mansarda: širok hodnik, novi učilnici, računalniška učilnica, ločene sanitarije za deklice in dečke, večnamensko podstrešje, dostop do gospodarskega prostora - nova plinska kotlovnica in strojnica kli-matov. S podesta stopnišča je dostop do galerije v telovadnici (prostor za namizni tenis, tribuna) ter dva kabineta. Klet: obstoječe zaklonišče in novo urjeno stopnišče s shrambama. Zunanja ureditev: asfaltno igrišče za mali nogomet, otroško igrišče z igrali, šolski prostor je primerno ograjen z žično ograjo, okolica pa hortikulturno urejena. ^ Leon Andrejka NOVOLETNE MELODIJE GODBE LUKOVICA V Črnem grabnu je že tradicija, da pred novoletnimi prazniki svoj koncert pripravi Godba Lukovica. Tokrat so se člani orkestra pod vodstvom dirigenta Luke Einfalta obiskovalcem predstavili najprej v soboto, 22. decembra 2007, v kulturnem domu v Lukovici pri Domžalah in nato še štiri dni kasneje v sredo, 26. decembra 2007, v kulturnem domu v Šentvidu pri Lukovici. Tudi tokrat je bilo poskrbljeno za vse poslušalce in njihove okuse. Koncert je bil namreč razdeljen v več vsebinskih sklopov. Začelo se je s koračnico Pozdrav Lukovici, ki jo je za lukoviški orkester napisal Rudi Bardorfer. Sledile so melodije domače narodnozabavne glasbe. Godba je zaigrala delo bratov Avsenik Na Golici in še venček uspešnic ansambla Alpski kvintet z naslovom Pozdrav prijateljem. Nato se je predstavil prvi gost večera Leon Košak. Solist na tenorski tubi je skupaj z godbo izvedel skladbo Beneški karneval skladatelja Jeana-Baptista Arbana. Osrednja gostja večera je bila pevka Neža Drobnič. Poleg samostojnega nastopa s pianistom je z Godbo Lukovica zapela tri skladbe: Prinesi mi rože, Orion in Let it snow. Člani lukoviške godbe so nato številne obiskovalce koncerta s skladbo Sanjsko potovanje po Grčiji v mislih odpeljali v tople kraje. Izvedli pa so tudi uvodno skladbo znanega filma in risane serije Pink Panther. V Polki s pozavno se je orkestru ponovno pridružil solist Leon Košak. Redni del novoletnega koncerta pa se je, kot se za praznični čas spodobi, zaključil z Radetzkyjevim Marschem. V Lukovici se je ob dnevu samostojnosti in enotnosti koncertu pridružila tudi Občina Lukovica. Slavnostni govornik ob tem prazniku je bil doktor Janez Kušar. Veteran vojne za Slovenijo in predsednik lukoviškega združenja vojnih veteranov je opisal pot slovenskega naroda k samostojnosti in suverenosti. Dodal je še nekaj misli o enotnosti in poudaril, da slovenski narod še nikoli ni bil tako enoten kot pred šestnajstimi leti ter ob tem dodal: "Zakaj naj se ne bi življenje, delo in odločenost v Sloveniji opirali na temelje teh zgodovinskih izročil? Nič več se nam ni potrebno boriti z orožjem, zato pa moramo biti enotni v ciljih napredka, temelječih na znanju in uveljavljanju svojega mesta med najbolj demokratičnimi, najnaprednejšimi in zakaj ne tudi med najbogatejšimi deželami sveta." A Leon Andrejka Dosti žita, dosti vina, zdrava bodi vam družina, srečno novo leto Bog vam daj. Zivi vrelci mavričnih želja so se v prazničnih decembrskih dneh zlivali v prijateljske stiske rok, svetloba umetnih luči je hotela zakriti tihi sij betlehemske zvezde in v vrhuncu nakupovalne mrzlice so trgovski centri pokali po šivih. Zunanja bleščava je z glasnimi ritmi hotela prevpiti skrite osamljene stene osamljenih življenjskih usod. Sredi ponorelega sveta pa so v tihoti cerkva spregovorile jaslice, vse številnejše igralske skupine so na podeželju oživljale vlogo svete družine in glasbeniki so uglaševali strune na najlepše božične napeve. To je bila 'ponudba', ki prinaša notranji mir in je dosegljiva vsakemu človeku, brez denarnice. Za njo ostaja osrečujoči občutek neke druge razsežnosti duhovnega bogastva. Tudi šentviški zvon je bil opazni del božično-novoletnega programa s svojim 14. tradicionalnim božičnim koncertom. Spet smo oživili te večno zelene speve, brez katerih ni več slovenskega božiča. Sveta noč, ki je v Betlehemu začela odrešenjsko zgodovino našega štetja, nas zaznamuje tudi v 3. tisočletju; vsakokrat potrka na vrata naše človečnosti, čustev, nostalgije, Zvonjenje božičnih zvonov otroškega pričakovanja, da v kontrastih reklamnih svetil spet uzremo svoje bistvo. Svojo malo vsakoletno turnejo petih gostovanj smo začeli v pobratenem St. Lambrechtu v Avstriji. Polna samostanska cerkev, prisrčno druženje in gostoljubnost so upravičili naš trud in nas sredi decembra uvedli v praznično občutje. 'Domači' večer smo v soorganizaciji KD Mirana Jarc izvedli v škocjanu, v ljubki cerkvici sv. Kancijana. Lepo nedeljsko popoldne smo že drugič prinesli v Motnik, v farno cerkev sv. Jurija. Tretji božič, v nedeljo sv. treh kraljev, smo ob petju sv. maše nastopili v Kapelah pri Brežicah; zadnji spevi pa so izzveneli v Jakobskem Dolu v Slovenskih goricah. Povsod smo bili hvaležno sprejeti z odprtimi rokami in odprtimi srci za lepoto harmonije. Povsod smo se izpeli še v 'prostem programu', v prijaznih župnijskih domovih in pri ljudeh dobre volje. Doživljali smo medsebojno obogatitev in pristne stike. Doživljali smo svoj božič. To je tudi tisto plačilo za naporne ure vaj, za trganje časa nausmiljenemu času, za drobne žrtve družinskih večerov. Izvedba gostovanja pa seveda ni več romantična, ampak postaja vse bolj stvaren problem tržne zakonitosti. Obisk v Avstriji nam je omogočila Občina Lukovica, vse ostalo je na ramah naših zvestih pokroviteljev, ki zaslužijo imenovanje: Gostilna Bevc, prevoznik Ciril Gerčar, Mizarstvo Stupica, Germas iz Šentvida. Vsem iskrena zahvala za pomoč pri izvedbi vseh gostovanj. Hvala tudi profesorici Mariji Holcar iz Kamnika za orgelsko spremljavo. V letu 2008 želimo pevke in pevci Šentviškega zvona vsem občanom miru, sreče, uspehov in novih srečanj v pestrem kulturnem utripu. Mojca S. Prednovoletno srečanje ustvarja cev glasila Rokovnjač Konec decembra smo člani uredniškega odbora glasila Rokovnjač povabili na prednovoletno čajanko vse dopisnike in sous^arjalce glasila. Povabili smo tudi svetnice in svetnike, predsednike društev in predsednike krajevnih skupnosti v občini Lukovica ter občinsko upravo. Z marsikom, ki z nami sodeluje, smo se prvič srečali in 'v živo' spoznali. Preživeli smo Rok Avbelj, član uredniškega odbora, je fotodoku-mentiral dogodek r Ar ^ A y Milena Brada~, ~lanica uredniškega odbora, v dobri družbi (z leve proti desni: Viktor Jemec, predsednik KS Prevoje Franc Dolinar, Miran Kokalj in Matej Sešlar) res prijeten praznični večer, utrdili naša poznanstva ter stkali nova prijateljstva. Skupaj smo si bili enotni: trudili se bomo, da bo naše glasilo v letu 2008 še bolj zanimivo, pestro in vsebinsko bogato. Danilo Kastelic, član uredniškega odbora Prvo oko Rokovnjača - Drago Juteršek Predsednik KS Prevoje Franc Dolinar, Katarina in Tone Habjanič Z nami je bila tudi občinska svetnica Stanislava Stopar (desno) ^ Uredniški odbor glasila Rokovnjač KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica, Stari trg 19^ e-pošta: kss.lukovicaZlj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116 • VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH GOVEDI - drugo obdobje za leto 2007: Vlada je konec decembra sprejela spremembo Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, s katero je uvedla dodaten rok za vlaganje zahtevkov za krave, ki so telile od 1. 6. do 10. 12. 2007. Pogoji za izplačilo ostajajo enaki: krava mora biti mesne pasme ali križanci z mesno pasmo, obremenitev (govedo in drobnica) mora biti manjša od 1,8 GVZ/ ha krmnih površin (administrativna kontrola na 5 naključnih datumov v letu), med krmnimi površinami mora biti najmanj 50 % trajnih travnikov ter obvezna 2 mesečna reja krave s teletom. Pravilno izpolnjen "Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi" je potrebno poslati po pošti na ARSKTRP Redni rok za oddajo zahtevka je 25. 2. 2008, zamudni rok (manjše izplačilo) pa do 21. 3. 2008. • PREDAVANJA: Pred vlaganjem zahtevkov za subvencije v letu 2008 vas vabim na predavanje, ki bo v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici v četrtek, 28. 2. ob 10. in ob 15. uri z naslovom: Predstavitev uredb o neposrednih plačilih za leto 2008 (subvencije), Preverjanje izpolnjevanja zahtev standardov za fitofarmacevtska sredstva in za dobre kmetijske in okoljske pogoje na praktičnih primerih. Predavanji se štejeta tudi za obvezno izobraževanje vseh, ki uveljavljate plačila iz naslova SKOP oz. KOP. Predavanji bosta dopoldan in popoldan zato, da se ga boste lahko udeležili tudi tisti, ki imate službene obveznosti. Vabljeni vsi, ki boste vlagali subvencije na lokaciji KSS v Lukovici! Več o predavanjih v bližnji in daljni okolici si lahko preberete tudi v Zeleni deželi. • POVRNITEV TROŠARINE OBDELOVALCEM ZEMLJIŠČ ZA LETO 2007: Do vračila 50 % trošarine za leto 2007 so na podlagi Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (Ur. l. RS, št. 10/06, 12/07) upravičenci fizične osebe, ki so v registru kmetijskih gospodarstev pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) evidentirane kot nosilci kmetijskih gospodarstev in imajo na dan 30. 6. 2007 v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe, da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov. Upravičenci do vračila so tudi fizične osebe, ki nimajo v uporabi kmetijskih zemljišč, imajo pa na dan 30. 6. 2007 v uporabi najmanj 10 ha gozda. Novost glede na preteklo leto je ta, da se pri obdelovanju kmetijskih zemljišč upošteva stanje po GERK-ih. Gozdne površine pa se izkazujejo po katastru, pri čemer je potrebno biti pozoren na solastništvo, saj morajo za vlaganje zahtevka solastniki pooblastiti vlagatelja. Vračilo trošarine se uveljavlja za dejansko porabljeno gorivo v letu 2007, kot je razvidno iz računov, vendar največ do normativne porabe, ki znaša: 200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka (skupina 1), 420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada (skupina 2), 50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja (skupina 3), 15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem (skupina 4). Vlogo za vračilo trošarine za leto 2007 je potrebno oddati na obrazcu TRO-A (letos je nov) do 31. marca 2008 pri pristojnem ^carinskem organu - Carinska uprava RS, Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 a, 1000 Ljubljana. Obrazce lahko dobite na internetni strani carine www.carina.gov.si (rubrika Obrazci) ali v knjigarnah DZS. Če se boste za pomoč obrnili na KSS imejte s seboj originalne račune za nakupljeno gorivo ter Zapisnik o uporabi kmetijskih zemljišč (GERK) in posestni list za gozd, ki sta bila veljavna na dan 30. 6. 2007. V tem primeru obrazec tRO-A dobite pri meni. A Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka Dan odprtih vrat na temo Kaša, kaša, kašica V soboto, 12. 1. 2008, je bil na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo dan odprtih vrat z naslovom Kaša, kaSa, kašica. Organizirane so bile številne delavnice na temo zdravega načina prehranjevanja, na trgu v Lukovici je bila Podeželska tržnica z razstavo jedi iz kaš po starih receptih, predstavniki eko kmetij so prodajali svoje pridelke. Za razvedrilo in zabavo so poskrbeli člani turističnega krožka. Predlog za temo odprtega dneva šole so dali člani turističnega krožka, ki so se v letošnjem šolskem letu prijavili na državno turistično tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava z naslovom Od zrna do mize. Naslov njihove naloge je Kaša, kaša, kašica. Skupaj z aktivom kmečkih žena so zbirali recepte za kaše, v projekt so vključili veliko Lukovičanov, kajti želijo vrniti stare kulturne rastline, ki vsebujejo veliko mineralov in vitaminov, v sodobno prehrano. Kmečke žene so na Podeželski tržnici razstavljale jedi iz kaš po receptih svojih babic, glavna specialiteta dneva pa je bil ričet, ki ga je kuhal sam župan občine Lukovica Matej Kotnik. V šoli so bile organizirane številne delavnice, kjer so se otroci in njihovi starši seznanili z zdravim načinom prehranjevanja ter drugimi zanimivimi temami s tega področja. V Kulturnem domu Janka Kersnika pa so se zvrstila predavanja o pomenu zdravega prehranjevanja za naše telo. ^ Katarina živahen vrvež na trgu v Lukovici Župan je skuhal okusen ričet Predstavile so se lukoviške eko kmetije Okusen županov ričet je okušal tudi svetnik Tomaž Močnik s soprogo Kmečke žene so razstavljale jedi iz kaš Luč miru Letošnjo, tokrat že 17., 'luč miru' so na Brdo prinesli skavti iz Homca, kot že nekaj let zapored. Sprejeli smo jo v petek, 21. decembra, v času božične devetdnevnice. Mladi skavti so ob tem prebrali letošnjo poslanico, ki temelji na pozornosti do drugega, ne glede na spol, starost ali raso. Če bomo prvi pozorni mi, bomo to pozornost dobili vrnjeno. Plamen so po končani sveti maši mnogi odnesli domov, kjer je gorel na vidnih mestih, kar je tudi namen akcije, ki so jo 1986. leta pričeli na avstrijski televiziji ORF. Prvotno so v oddaji, namenjeni invalidnim otrokom, namesto drobnih daril podarili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Tako so luč miru prižgali pred tremi leti 11-letni Jurgen, ki je iz vode rešil dveletnega bratranca, lani 11-letna Judith, ki vsak dan pomaga invalidni prijateljici, in letos 10-letna Elisabeth Nemec, ki je ohranila mir in zbranost ter priskočila na pomoč materi, ki jo je visoko v gorah pičila osa. S svojim znanjem in pogumom je rešila mater in tako postala letošnja nosilka plamena miru. Seveda sta starša, ki imata še dve hčerki, na najmlajšo sila ponosna. Tako je 24. novembra v votlini prižgala plamen in ga najprej razdelila med romarje, nato med prebivalce Betlehema in ga nato ponesla še v Linz, od koder se je razširil na Dunaj in tudi k nam. Nosilca plamena v Slovenijo sta bila Monika Zemlja iz stega Breznica 1 in Leon Anželj iz stega Kamnik 1. In vsi ti otroci, ki jim je bil zaupan plamen s sporočilom miru iz betlehemske votline, so vsak na svoj način dar drugim, tako kakor pravi sporočilo poslanice 'luči miru': Bodimo in postanimo Marija Dar, Matej Dar, Ana Dar, Mirko Dar ... ^ djd Dan samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije Dan enotnosti praznujemo v spomin na dan razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije. 23. 12. 1991 je bila na referendumu izglasovana volja Slovencev s 85 % ZA samostojno in neodvisno Slovenijo. 26. december, dan samostojnosti in enotnosti, je štefanovo, ko krajani Prevoj in Konjerejsko društvo Lukovica že dvanajsto leto zapored ohranjamo ljudski običaj blagoslova konj. Ta običaj je povezan s prvo omembo cerkve sv. Vida pred 703 leti. 26. decembra goduje sv. Štefan, ki je v cerkvi sv. Vida na stranskem oltarju. Sv. Štefan je zavetnik in zaščitnik domačih živali, zato na ta dan gospodar pripelje blagoslovit konje. Blagoslov konj po ljudskem izročilu ohranja na poti in v hlevu zdrave živali, na polju pa dobro letino. 16 let stara vaška lipa, ki je bila posajena v spomin na dan razglasitve, še danes krasi center šentviškega trga pred cerkvijo sv. Vida. Farni župnik Andrej Svete je tudi letos na sv. Štefana dan daroval sveto mašo. Sledil je blagoslov konj, ki so jih pripeljali gospodarji iz Konjerejskega društva Lukovica in seveda tudi iz sosednjih občin. V letošnjem sprevodu je sodelovalo preko 60 konj. Veliko jahačev je prijezdilo na konjih, drugi konji pa so bili vpreženi v vozove. Sprevod konj je blagoslovil župnik Andrej Svete v spremstvu ministrantov. Svečanega blagoslova konj se je udeležilo preko štiristo občanov, ki se vsako leto udeležijo tega praznika enotnosti. Večina je bila še pod vtisom božičnih praznikov in zato so prišli na svoj račun tudi otroci, ki so se veselili domačih živali. Najbolj korajžni so jih tudi zajahali. Nasvidenje naslednje leto. ^ Danilo Kastelic Plameni v najdaljši noči Na zadnji večer lanskega leta ob pol desetih smo se Preserjani in gostje spet zbrali na našem prireditvenem prostoru in odkorakali v temno noč. To je bil začetek čudovitega tradicionalnega silvestrskega pohoda z baklami okrog Gradiškega jezera. Običaj namreč izhaja iz nedavnih časov, ko 'gradiško' jezero še ni bilo Gradiško. Mladi in stari, vsi s plamenom veselja v srcu in s pričakovanjem srečnega novega leta v mislih, smo razsvetljevali noč s plameni svojih bakel. Pohod pa ni le ozaljšal okolice jezera, ampak tudi poskrbel za kurjenje zaužitih prazničnih dobrot. V Preserje smo se vrnili ravno ob pravem času za polnočni ognjemet, ki je priklical novo leto in z njim prisrčne čestitke. Na letošnji tradicionalni preserjanski pohod z baklami okoli Gradiškega jezera vabimo tudi vas, dragi bralci, in vam želimo srečno in zdravo novo leto! A TD Preserje Praznik lovstva v Sloveniji - 100 let V jesenskem času lanskega leta smo imeli slovenski lovci visoki jubilej - 100 let delovanja organiziranega lovstva in s tem praznovanje vsega lovskega bogastva, ki smo ga v teh letih pridobili in to vrednoto tudi do danes obdržali, saj nam slovensko lovstvo priznava vsa Evropa. Bogastvo naših zelenih gozdov in polj je takšno, da je v ponos vsem nam, ki spoštujemo vrednote naše dežele. Zato smo slovenski lovci dolžni skrbeti, tako na področju varstva narave, divjih živali in njenih habitatov, kot tudi, da bodo tudi naši prihodnji rodovi uživali bogastvo, ki pripada vsem ljudem. Nihče nima pravice nekaj odvzeti, če pa to stori, mora vrniti v prostor, da ta ni osiromašen ter se ravnovesje v njem ne poruši, saj se položaj divjadi z gospodarskim izkoriščanjem ne sme poslabšati. Lovska organizacije je že od nekdaj združevala posameznike z različnimii pogledi in interesi, katerih cilj pa je bil vedno skrbeti za naravo, divjad in gospodariti s to dobrino. Spoštovati je potrebno načelo trajnostne rabe in skrbi za naravo, da nam bo dana naloga upravičena tudi v prihodnosti, s tem pa tudi upravičimo dolgo tradicijo slovenske zelene bratovščine. V preteklosti je bil pomemben in predvsem cenjen lovec, ki se je ponašal z vrhunskimi trofejami. Sodobni lovec pa se mora odlikovati z vrlinami, kot so: spoštovanje narave, trajnostna raba prostora ter zdrav in razumen odnos do eko-okolja, v katerem živi divjad in mi sami. Obenem pa je potrebno poudarjati koncept, ki javni interes glede divjadi postavlja pred zasebnega. Lovska zveza se je jasno opredelila za nepolitično, nestrankarsko in naravovarstveno organizacijo. Bistveno merilo je izpolnjevanje tako strokovnih kot tudi kadrovskih in materialnih pogojev, ki zagotavljajo uresničevanje javnega interesa pri trajnostnem gospodarjenju z divjadjo v vedno bolj kompleksno urejeni družbi. Jasno je treba vedeti za našo strateško usmeritev, ki mora ostati celostna. Odločno se je potrebno zavzeti za slovenske narodne interese. Delo mora biti premišljeno, posegi v prostor neškodljivi, uveljavljene norme morajo biti zgled neškodljivim odločitvam. Narava ter s tem divjad z okoljem sta sveta skrb lovca. Javnost to od nas pričakuje in tudi kritično ocenjuje tako lovce kot lovsko dejavnost, zato so naši cilji jasni, saj zelena barva, barva lovišč, ostaja tudi v prihodnje zaupana gospodarjem, ki bodo skrbeli za temeljno vrednoto, celovito skrb za naravo in nezanemarljivo vlogo pri ohranjanju narodnega bogastva. Predvsem moramo spoštovati načela ter jim slediti. Naše lovstvo ima ugled v svetu zaradi izjemne biotske pestrosti, strokovnega dela, tradicije, naših etičnih norm ter kulture. Jubilej, ki smo ga dočakali, je pomemben ter vreden spomina, pozornosti in praznovanja. Slovenski lovci, ki nas je okoli 22.000, smo svoj jubilej praznovali z osrednjo proslavo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na proslavi so bili prisotni tako domači zaslužni in aktivni predstavniki slovenskih lovcev kot tudi zunanji iz vseh delov Evrope. Pred nami je resno in odgovorno delo, ki ga želimo opravljati v danih možnostih, čeprav so mnenja in okusi različni. Kdor spoštuje te vrednote, si bo skupaj z nami prizadeval, da bo šlo to delo za potrebe slovenskega naroda naprej. Dobronamerne kritike, pobude in predlogi za boljše in učinkovitejše delovanje slovenskega lovstva so dobrodošli predvsem z uveljavljanjem stroke ter s pravimi ljudmi na pravih mestih. Cilj pa mora biti jasen, saj se bo to poznalo na evropskem zemljevidu. A Tomaž Cerar, starešina Lovske družine Lukovica Lovska družina Lukovica OBVESTILO Oškodovance kmetijskih zemljišč obveščamo, da lahko škodo od divjadi na kmetijskih in gozdnih površinah v našem lovišču uveljavljajo v pisni obliki na naslove: VLADO KVEDER, Mala ulica 3, 1225 Lukovica ali ANTON RESNIK, Mali Jelnik 7, 1223 Blagovica UO LD Lukovica, starešina Tomaž Cerar Aktivnosti Turisti~nega društva Gradis~e skozi vse leto Občni zbor Turističnega društva je pregled dela za preteklo in potditev plana dela za tekoče leto. Rdeče niti aktivnosti našega društva so: - ognjemet, kres in srečanje vseh vaščanov na silvestrovo; - v začetku januarja je že tradicionalni šahovski turnir. Letos so bili zmagovalci: 1. mesto Gregor Barlič, 2. mesto Dušan Drčar, 3. mesto Prelovšek Marjan; - spomladi so čistilne akcije mladine, potekajo razna vzdrževalna dela ob brunarici; - z gostinsko ponudbo smo sodelovali na dveh regatah z malimi jadrnicami, ki sta bili organizirani na Gradiškem jezeru; - organizirali smo že 4. tek okoli Gradiškega jezera. Ravno s tem tekom smo veliko prispevali k popularnosti našega jezera; - vsako leto se udeležimo prireditve Srečanje Gradišč Slovenije. Pobudnik in organizator prve prireditve je bilo ravno Turistično društvo Gradišče; - sodelovali smo na povorki v Lukovici ob občinskem prazniku; - v jeseni pa naše društvo vsako leto organizira turistično zanimiv izlet z veliko udeležbo. V Turističnem društvu Gradišče pa želimo razvijati nove ideje za prireditve, ki bi nam prinesle večjo prepoznavnost in dodatna finančna sredstva za naše nadaljnje delo. Vsem sponzorjem, ki ste Turističnemu društvu Gradišče na kakršen koli način pomagali, se iskreno zahvaljujemo! ^ TD GRADIŠČE Nočni pohod okrog Gradiškega jezera December 2007 je za nami, z njim pa je minil tudi čas vonja po domačem pecivu, času pisanih luči in veselega pričakovanja. Ki 1 ■"-•M' Planinci in njihovi mentorici, Tadeja Češka in Marta Per, smo vse člane krožka, učence naše šole in njihove starše, povabili na večerni pohod okrog Gradiškega jezera. V sredo, 19. 12., smo se ob 17. uri zbrali na parkirišču. Pot smo si osvetili z baklami. Palčki, ali pa morda gozdne vile, so se sicer poskrili, a so nam v vrečko pripravili sladko presenečenje. Mrzel a čaroben večer nas je tako prevzel, da smo si obljubili, da se drugo leto v prednovoletnem času spet srečamo. Ker je do konca mladega leta še daleč, se bomo ob Gradiškem jezeru srečali ob začetku pomladi. Vsebina tega srečanja je zaenkrat še skrivnost! ^ Marta Per i à ™r7i?/iq denfd.o.o. ZAS^aHAZDQNA ORDINACIJA ZDBQÏEHHIËNI LABOIUTIIHU KnSaii STe. Lukovica Tri : m 79U5ia,l]31 SB4 E1Z ODPRTO TUDI OB SOBOTAH MINI PREDSTAVA 5. F RAZREDA 'PRIHAJAJOČI PRAZNIKI' Zadnji teden decembra pred novoletnimi počitnicami je bil za učence 5. f razreda še posebej razburljiv. Pod mentorstvom razredničarke so pripravili mini predstavo o prihajajočih praznikih, za katero so besedilo napisali sami, kot tudi izdelali sceno in pripomočke. Predstavo so zaradi velikega obiska izvedli dvakrat, v sredo, 19. 12., in v četrtek, 20. 12., med glavnim odmorom v učilnici 5. f razreda. Vse obiskovalce 'razrednega gledališča' je obiskal tudi eden izmed dobrih mož in jih obdaril s sladkim presenečenjem. ^ Helena Urbanija "Predstava se mi je zdela zelo zanimiva, ker sem v njej nastopala tudi sama. Govorila je o dveh družinah, ki se pripravljata na praznike. Upam, da bomo še kdaj kaj tako lepega zaigrali." ^ Alma Ahmetovic PLESNO SLOVO OD LETA 2007 Na matični osnovni šoli smo se v petek, 21. decembra, učitelji in učenci razredne stopnje plesno poslovili od leta 2007. Pod okriljem plesnih učiteljev Plesne šole Miki smo prvi dve šolski uri postopoma osvajali plesne korake v svojih učilnicah. Po zasluženi malici je sledilo učenje skupinskega plesa v veliki telovadnici in na šolskem hodniku. Plesalci so z vsako ponovitvijo bolje obvladovali plesne korake. Uživali smo in željno pričakovali glavni nastop in _ "Zvezde plešejo _ prvič, drugič _ petič!" Uspeli smo! Veselje in bučen aplavz mladih sta nas pospremila novemu letu naproti. ^ Helena Urbanija "5. f razred smo prvo uro dobili učiteljico Sonjo in smo se naučili disko ples. Drugo uro smo dobili učitelja Andraža in smo se učili bolj hiter ples. Na proslavi smo tudi nastopili. Pred začetkom proslave smo se 5. e, 5. f in 4. a in 4. b naučili mehiško pesem za pet minut. Na koncu četrte ure smo imeli v 5. f še par nastopov sošolk in sošolcev. Učiteljica je posnela nekaj fotografij. Prišla je tudi ravnateljica Marijana Erjavec in se poslovila od nas. Ura je hitro minila in morali smo domov. Ta dan si bom za vedno vtisnila v spomin." ^ Doris Jeretina Oglašujte v Rokovnjaču gsm: 051 365 992 UČENCI IZ KRAŠNJE SMO V RESTAVRACIJI MARCHÉ PEKLI PIŠKOTE IN ^ Prazniki so samo včasih. In takrat - ali pa že malo prej, se zgodi kaj posebnega. Letos je učence Podružnične šole Krašnja poleg prvih snežink razveselilo tudi povabilo v restavracijo Marché ob avtocestnem počivališču pri Lukovici. Poleg prijazne postrežbe nas je čakalo tudi pripravljeno testo za piškote. In smo začeli _ Testo se je prijemalo na roke, na obraze pa nasmehi. Zadovoljstvo in pričakovanje ob izrezanih smrečicah, zvezdicah, srčkih je naraščalo, dokler ni iz peči prijetno zadišalo. S pomočjo uslužbencev restavracije smo napekli kar nekaj pekačev orehovih in maslenih piškotov, iz kvašenega testa pa smo oblikovali račke, metuljčke in pletenice. Seveda smo poskusili še toplo pecivo, veliko pa ga je ostalo še za domov. J S Z zanimanjem smo si ogledali tudi stare slike na stenah, ki prikazujejo življenje v Lukovici nekoč. Ena izmed učenk je na sliki celo prepoznala svojega padedka. "In kaj je tisto na mizi?" nas je mučilo že ves čas. Darila: bonbomi, baloni, barvice in pojoča voščilnica! Za konec smo okrasili še novoletno jelko. Poseben čar smrečicam dajejo okraski iz naravnih materialov. Učenci in učiteljice iz Krašnje se zahvaljujemo za povabilo in za pomoč pri peki, saj smo preživeli čudovito predpraznično dopoldne. ^ Marija Demšar, PŠ Krašnja PRAZNIČNI DECEMBER NA PŠ KRAŠNJA Praznični december je čas, ko smo vsi skupaj še nekoliko bolj razposajeni, in čas, ko nas vse odvrača od knjig in šole, pa vendar si ne moremo vzeti kar mesec dni dopusta. Sicer pa je te dni v šoli prav zabavno, saj si dopoldneve polepšamo z raznimi dogodki in v goste povabimo še koga, da se skupaj z nami veseli. Da smo pričarali praznično vzdušje, smo najprej okrasili šolo in postavili tudi novoletno jelko. Brez piškotov skoraj ni praznikov, zato so nam priskočili na pomoč v podjetju Marché, kjer je dišalo po sveže pečenih piškotih. Banka Domžale pa nas je obdarila še z igrico, v kateri so otroci spoznali načine varčevanja. Seveda pa so nas na koncu obdarili še s praktičnimi darili. Pa ne z evri, da ne bo pomote. Tudi na starše nismo pozabili, zato smo tudi njih povabili v goste in jim pripravili skromno prireditev, oni pa so lahko kupili izdelke in voščilnice učencev in s tem primaknili kakšen evro za šolski sklad. December je mimo, počitnice tudi, mi pa hitimo novim zmagam naproti. A Sergeja Križnar, vzgojiteljica DEDEK MRAZ OBISKAL CICIBANČKE Dedek Mraz tudi letos ni pozabil na vse pridne otroke, ki obiskujejo cicibanove urice. Kot vsako leto jih je tudi letos obiskal in jim polepšal praznične dni z darili, ki so jih bili otroci še kako veseli. Društvo prijateljev mladine nam je tokrat priskočilo na pomoč in nas popeljalo v svet pravljic z igrico Janko in Metka. Tudi na naše presenečenje so na koncu bogato obdarili še vse otroke z izjemno čudovitimi knjigami. V tem trenutku sem si tudi sama zaželela, da bi bila otrok. Saj ravno iz pravljic vem, da če si nekaj zares močno želiš, se ti to tudi uresniči. Mogoče pa moja želja le ni bila dovolj velika. Pomembno je, da smo polepšali dan otrokom in morda izpolnili kakšno njihovo željo. Iskrice v otroških očeh pa je tisto, kar šteje, mar ne? A Sergeja Križnar, vzgojiteljica ZAHVALA Center za socialno delo Domžale Center za socialno delo Domžale se želi zahvaliti vsem organizacijam, ki so v mesecu decembru brezplačno prispevale svoje izdelke za prednovoletno obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin in nam s tem pomagale razveseliti otroke in jim polepšati praznične decembrske dni Zelimo se zahvaliti naslednjim organizacijam: Mercatorju d.d., Radiu Hit, Drogi Kolinska, Zitu Gorenjka d.d., Eti Kamnik, Založbi Rokus Klett d.o.o., KD Group, Finančni družbi d.d., Intersnacku d.o.o., Mehanu d.o.o., Zitu Šumi d.o.o., Kocki d.o.o.,, Elformu d.o.o., Katja & Alen d.o.o., NLB Domžale d.d., Makopu d.o.o., Belinki Ljubljana, Redoljubu d.o.o. in Študentskemu servisu Domžale. Vsem iskrena hvala! Center za socialno delo Domžale JASLICE V VRTCU Z vzgojiteljico sva se na začetku šolskega leta odločili, da bova izvedli projekt z naslovom Stari običaji. December je idealen mesec, ko se otrokom lahko predstavijo stari običaji. Z otroki iz skupine Sončki smo se odločili, da bomo sami izdelali jaslice. Pričeli smo štirinajst dni pred postavljanjem jaslic, saj je bilo potrebno izdelati veliko stvari. Iz gline in drugih materialov so Postavljanje neba in polaganje mahu Mi smo izdelali in postavili jaslice naredili ovčke, krave, pastirje, zvezdo repatico, nebo, zvezde, hlev, Jezusa v jaslicah, Marijo in Jožefa. Končno je prišel dan, ko smo postavili jaslice. Najprej smo postavili nebo in zvezde, sledilo je polaganje mahu, v kot pa smo postavili hlevček. Sledilo je polaganje ovčk, krav, pastirjev na koncu pa smo v hlev položili Jožefa, Marijo in Jezusa. Otroci so bili ponosni na jaslice, saj so jih izdelali čisto sami. A Brigita Gabrovec Jaslice, ki smo jih izdelali sami Center za socialno delo Domžale želi pohvaliti štiri praktikantke Fakultete za socialno delo, in sicer Tino Dokl, Suzano Draganič, Simono Krempl in Uršo Landis, ki so v mesecu decembru zavzeto in požrtvovalno iskale donatorska sredstva in izdelke za prednovoletno obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin, s čimer smo zagotovo marsikateremu otroku polepšali praznične dni. Center za socialno delo Domžale se želi še posebej lepo zahvaliti vodstvu in vsem zaposlenim v Vrtcu Urša, ki so tudi letos z akcijo zbiranja igrač za otroke iz socialno ogroženih družin pomembno prispevali k razveseljevanju otroških src. Vsem Iskrena hvala! Novice iz [KD Bregar Ker se običajno pri denarju vse konča, se je končala tudi naša zgodba z gostovanjem na spletni strani Občine Lukovica. Zal za domača društva gostovanje ni brezplačno, zato smo iskali najbolj ugodnega ponudnika storitev. Poleg cene, ki jo plačujemo zaenkrat še člani društva iz svojega žepa, čeprav gre za obveščanje širšega kroga ljudi, velja nekaj tudi pristop ponudnika in njegova ponudba storitev, ki ni zanemarljiva. Tako smo še pred božičem postavili našo spletno stran, na kateri so že dogodki, ki so zaznamovali delo društva v preteklem letu. Tako nas in dogodke v zvezi z društvom, tudi vabila, najdete na http://www.skdbregar.com/. In če ste obiskali katero izmed naših prireditev, si le poglejte fotogalerijo, mogoče smo v objektiv ujeli ravno vas. A djd januar 2008 prazniki / šport Hokovnjač V rimskih časih je bil februar dvanajsti mesec in je dobil ime po latinskem februa (februorum), kar pomeni čistilo in zato se v besedi februar skriva rimski praznik očiščevanja - febra. To je bil to mesec očiščevalnih obredov, kar danes lahko primerjamo s postom-čas po pustu. Namen teh obredov je bil stopiti v novo leto psihično in fizično čist. Pregovor za mesec februar pravi: "Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu radi za pečjo." Vendar pa ima po ljudskih predstavah Matija posebno čast, da kot zadnji pomladin odloča, ali bo zime konec ali pa se bo znova začela, saj pravijo da: "Matija led razbija, če ga ni, ga pa nar'di." Ta mesec pa zaznamuje naslednji dogodki: SVEČNICA (2. februar) je praznik blagoslavljanja sveč. Dnevi se počasi daljšajo - več je sonca in s tem več toplote. Zato pravijo, da je na svečnico potrebno pogledati v nebo in upoštevati staro FEBRUAR - SVEČAN ljudsko modrost, ki pravi: "Na svečnico mušice - kasneje rokavice." ali "Na svečnico dežuje - kmal pomlad se oznanjuje." ali pa "Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena." PUST (5. februar) je eden najstarejših praznikov. Gre za praznik klicanja pomladi. Pustovanje mora biti burno in glasno, saj le tako lahko po ljudskem izročilu preženemo zimske demone in prikličemo dobre duhove pomladi. S pustom je povezanih veliko šeg, navad, verovanj, prerokovanj, rekov, pesmi in nenazadnje tudi jedi. Seveda pa se je potrebno tudi dobro najesti, saj pravijo, da je pust mastnih ust, poleg tega pa sledi tudi 40-dnevni post. Nekateri tipi pustnih mask živijo že ves čas, spet druge pa obujajo na novo. Kar se mask tiče, bi lahko rekli, de je Slovenija Evropa v malem, saj lahko pri nas najdemo tipe tradicionalnih mask Sredozemlja ter panonskega in alpskega svet. V Sloveniji se je ohranilo najmanj 150 tradicionalnih mask iz starega šemskega izročila. Vsem dobro znan kurent s Ptujskega polja je postal celo folklorna maskota naše države. Na Cerkljanskem imamo cerkljanske laufarje, ki jih spremljajo ta bršljanast, ta star in ta stara. Pustno življenje v Cerknici pa zaznamujejo čarovnice, Jezerka in Butalci. Na območju Brkinov pa srečamo škoromate. Za našemljence imamo pri nas številne izraze, kot so: maškare, mačkore, mauškare, fašenki, pusti, pustovi, pustni norci, pustarji, ustnjači, šeme^Vse to kaže na živost in raznolikost slovenskih pokrajin. PEPELNIČNA SREDA (dan po pustnem torku) je dobila ime zato, ker so včasih na ta dan grešnike posipali s pepelom. Ponekod je živ še običaj vlečenje ploha - dekleta, ki se pred pustom niso omožila in se približujejo tridesetim, morajo fantom v vasi nekaj plačati ali pa vleči ploh. To je star običaj, o katerem pripoveduje že sam Valvasor. Pepelnični sredi sledi 40-dnevni predvelikonočni post. Če pa bi kdo rad bil kljub strogemu postu dobre volje, naj pravočasno še na pustni torek vzame v roke sekiro in cepi drva, saj ljudska modrost pravi, da "Kdor na pusta drva kolje, bo vse leto dobre volje!" VALENTIN (14. februar) - "prvi spomladin" v kmečkem koledarju prinese ključe od korenin. Pravijo, da si na Valentina ptički izbirajo pare, da se snubijo, imajo gostuvanje. Stara ljudka modrost pravi, da kdor bi jih pri tem rad opazoval, mora "bos do grmovja, naj bo mrzlo kakor rado." ^ Sergeja Križnar TUDI STAREJSE MLADINKE IN KAK MLADINEC SE USPESNO REKREIRAMO Na Osnovni šoli Janka Kersnika se vsak četrtek dobivamo ob 19. in 20. uri v telovadnici, to je v dveh skupinah, v vsaki je več kot 12 udeleženk. Razgibavanje poteka v okviru Sveta zdravja -Fizioterapije Zrnec, ki ima vaje še na drugih lokacijah, predvsem v domžalski občini. Vaje vodi prikupna fizioterapevtka Urša, pri kateri človek pozabi, da ga tudi že kaj boli, ko pripoveduje kake vice in se nato z nami skupaj smeji. Vaje so namenjene predvsem razgibavanju hrbtenice, trebušnim mišicam in sploh polepšanju oblike telesa in dobremu počutju. Opozarja nas tudi na preprečevanje osteoporoze in bolečine, na zdravo in zmerno razgibavanje tudi doma ali na izletih in na pravilno prehrano. Včasih nam pokaže tudi kake vaje iz pilatesa (posebnega dihanja pri vajah) in osnove masaže. Za zadnjo vajo pripravi Urša presenečenje. Lansko leto je to bil trebušni ples v njeni izvedbi, kar nas je v fantaziji poneslo nekaj stoletij nazaj v bližnjevzhodno razpoloženje. Na zaključku imamo končni izlet z vlakom v Podčetrtek v Atomske toplice. Tam vodi v bazenu vaje sama direktorica Barbka Zrnec ob primerni glasbi, kar je posebno doživetje. Ob skrbi za zdravje pa občasno poskusimo še kulinarične specialitete bližnjih gostiln, tako da bomo ob taki raznolikosti še vztrajali naprej in dobili še kake okrepitve. ^ Viktor Jemec Udeleienke rekreacije v dvorani OŠ Janka Kersnika na Brdu Del udeležencev rekreacije na končnem izletu v termah v Podčetrtku Hokovnjač šport in šah januar 2008 Občni zbor Športnega društva Zlato Polje Ob izteku lanskega leta so se člani ŠD Zlato Polje zbrali na dvanajstem občnem zboru. V uvodnih besedah je predsednik društva Janez Hribar pozdravil prisotne in predlagal dnevni red ter delovno predsedstvo. Vodenje je prevzel Marko Vrankar in se zahvalil za zaupanje. Poslušali smo poročila predsednika, tajnika in blagajnika o njihovem delu in delovanju društva. Z zanimanjem smo poslušali tudi letno poročilo o športnih, rekreativnih in ostalih dogajanjih v lanskem letu, v katerem pa zaradi pomanjkanja snega žal nismo izvedli niti ene tekme v smučarskih skokih. Ker se izteka štiriletni delovni mandat dosedanjim članom UO, je predsednik predlagal kandidate za nov upravni odbor, ki je bil soglasno potrjen. Po sklepu UO je sledila podelitev posebnih plaket, ki so jih prejeli: najstarejši član društva Jože Zupančič, ki je te dni dopolnil okrogli jubilej - 80. rojstni dan, za dolgoletno delo in vodenje blagajniških storitev je posebno plaketo prejel Roman Klopčič. Podeljene pa so bile tudi tri plakete za dvig kakovosti nogometa v društvu, te pa so prejeli: Mitja Klopčič, Primož Pogačar in Uroš Klopčič. Vsem prejemnikom iskreno čestitamo. Ob koncu se je predsednik zahvalil za udeležbo, zaželel prijetno večerno druženje, v letu 2008 pa še večjo ustvarjalnost, zdravja ter osebne sreče. Jože Zupančič, najstarejši član športnega društva A Tone Habjanič Dobitniki posebnih plaket 4. BOŽIČNO-NOVOLETNI ŠAHOVSKI TURNIR RAFOLČAH V V soboto, 22. 12. 2007, smo se zbrali šahisti Športno turističnega druš^a Rafolče v prostorih predsednika KS Rafolče Marjana Kvedra. Zbralo se je mlado in staro, da preskusi svojo možgansko moč v šahovskih kombinacijah. Prvič smo igrali tudi na svojih šahovskih garniturah, ki smo jih nabavili tik pred tekmovanjem, s šahovskimi urami pa nam je pomagalo Šahovsko društvo Črni graben. Udeležba je bila nekoliko slabša kot prejšnja leta. Rezultati so naslednji: pri odraslih je zmagal Viktor Jemec, drugi je bil Marjan Dolinšek, tretji pa Sašo Jemec, nato pa Tomaž Andrejka, Marko Breznik, Uroš Jemec, Blaž Jemec, Marjan Kveder in Milan Ambrožič. Pri mladih je zmagal Nejc Dolinšek, drugi pa je bil Lovro Kveder. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji in izvedbi turnirja, predvsem pa občini za finančno pomoč. Upajmo, da se srečamo drugo leto že v novih društvenih prostorih v še večjem številu. A Viktor Jemec Občinski svetnik Tomaž Andrejka in predsednik KS Rafolče Marjan Kveder v miselnem dvoboju KLEMEN GERČAR V ANGLEŠKEM MOŠTVU Evropskemu mladinskemu prvaku v razredu do 125 ccm MX2 Klemnu Gerčarju, ki v novo sezono vstopa v člansko konkurenco, se s tem uspehom odpirajo lepe možnosti v evropski in morda celo v svetovni svet motokrosa. Na dirkah ga je opazilo angleško moštvo Bike it Dixon team, za katero bo vozil v angleškem ali celo na svetovnem prvenstvu MX2 (vsaj dve dirki). Na uporabo bo dobil posebej prirejen motor (specialko) Yamaha YZF. V slovenskem državnem prvenstvu bo vozil serijski motor, z lastnimi sredstvi in s podporo sponzorjev. Od zbranih sredstev bo odvisno, koliko dirk bo odpeljal na evropskem prvenstvu. Cilji za novo sezono so jasni: "V angleškem prvenstvu se želim uvrstiti med prvo deseterico, na SP MX2 se kvalificirati na dirko, na DP ponoviti uspeh iz predlanske sezone, to je ponovno osvojiti naslov državnega prvaka, na EP na posameznih dirkah priti med prvo peterico". Tako je strnil načrte pred novo sezono naš mladi 17-letni šampion. Pred novo sezono se je kondicijsko začel pripravljati v začetku decembra, na motorju pa po novem letu. Do začetka sezone bo treniral v Italiji, Angliji, na Madžarskem in v Španiji. A Miran Kokalj Foto: Andreja Prel Udeleženci šahovskega turnirja Predsednik KS Rafolče Marjan Kveder in zmagovalci pri odraslih: Sašo Jemec, Viktor Jemec in Marjan Dolinšek ter zmagovalca pri mladih Nejc Dolinšek in Lovro Kveder januar 2008 Hokovnjač Q9 TUDI V NAŠI OBČINI IMAMO DVA DOPISNA ŠAHISTA Ob 15-letnici sprejetja v mednarodno dopisno šahovsko organizacijo ICCF (International Correspondence Chess Federation) leta 1992 smo dobili slovenski šahisti in dopisni šahisti novo publikacijo, ki jo lahko zastonj pretočite s spletnega naslova http://db.infohit.si/kIjaveljchess/. Prikazan je pregled naših aktivnosti in dosežkov na organizacijskem in tekmovalnem področju, komentiranih pa je tudi 61 šahovskih partij. Pri tem ne gre prezreti izredno pomembnega 'kvalitetnega preskoka' pri igranju šahovske igre na daljavo, ki se je dogodil v tem obdobju. Klasični dopisni šah je z razvojem modernih tehnologij za prenos potez postopoma prerasel v najsodobnejši način igranja po elektronski pošti z uporabo spletnega strežnika, ki avtomatično vodi tudi vse potrebne evidence. Posamezniki so se pri tovrstnem igranju šaha v tem obdobju zelo uveljavili tudi kot igralci, saj jih je kar nekaj osvojilo naslov dopisnega velemojstra, še več naslov starejšega mednarodnega mojstra in mednarodnega mojstra. Pri tem še posebej izstopa naslov evropskega prvaka, ki ga je osvojil Andrej Loc. Za ljubitelje elektronskih informacij še podatek, da imamo že več let lastno spletno stran 'Krjavelj chess', ki jo vzorno vodi in ureja Marjan Šemrl, ki je v širšem šahovskem svetu vedno bolj prepoznavna in kjer smo z lahkoto našli tudi večino zapisanih podatkov. Glavni pisec je predsednik Sveta za dopisni šah ŠZS Janko Bohak. Iz naše občine sta dva šahista nastopila tudi v finalu, kamor se je bilo treba uvrstiti preko polfinala. Na četrto državno prvenstvo se je uvrstil Janez Hribar in zasedel 14. mesto med 15. finalisti. Vrstni red: 1. Peter Kariž 11 točk, 2. Mitja Gerzina 11, 3. Jože Hriberšek 10, nato pa še Anton Čopar, Janko Bohak, Janko Potrata, Dušan Barič, Marjan Veček, Igor Bajo, Andrej Šuštaršič, Leon Krajnc, Ladislav Lendero, Franjo Strbad, Janez Hribar in Cveto Jakša. Osmo državno prvenstvo v dopisnem šahu je bilo prvo prvenstvo, ki se je igralo po novem tekmovalnem sistemu preko spletnega strežnika ICCF. Med 13 finalisti, uvrščenimi deloma iz kvalifikacij deloma na osnovi uvrstitev na predhodnih prvenstvih, je zasluženo zmagal mednarodni mojster ICCF Leon Krajnc iz Maribora. Šesto do osmo mesto so s polovičnim izkupičkom osvojili Bogdan Osolin, Mirko Bandelj in Viktor Jemec. Za Osolina in Jemca je to lepa uvrstitev, medtem ko se je od Bandlja, ki je preveč partij remiziral, pričakovalo nekoliko več. Vrstni red: 1. Leon Krajnc 9 točk, 2. Janko Potrata, 3. Vladimir Turičnik 7, Jože Hriberšek, Tomaž Kostanjevec, Bogdan Osolin, Mirko Bandelj, Viktor Jemec 6, Dušan Leben 5,5, Dušan Merlini, Ivan Gričar, Jože Grabner in Boštjan Benko. Poglejmo si partijo Janeza Hribarja, ki jo je komentiral evropski prvak Andrej Loc PETER KARIZ : JANEZ HRIBAR (4.državno prvenstvo Slovenije, 1999): 1. c4 e5 2. Sc3 d6 3. Sf3 f5 4. d4 e4 5. Sg5Sf6 6. f3 Le7 7. 1xe4 h6 8. Sh3 fxe4 9. Sf2 0-0 10. Db3N Beli je originalno odigral otvoritev, s katero je želel zmesti nasprotnika, kar mu je v resnici tudi uspelo! (10. e3 c6 11. Ld2 d5 12. Le2 Sa6 13. Db3 Kh8 14. 00 Sc7 15. cxd5 cxd5 16. Sb5 Sxb5 17. Dxb5 a5 18. Sh1 Ld7 19. Db3 b5 20. Le1 a4 21. Dd1 a3 22. b3 Tc8 23. Tc1 Db6 24. b4 Txc1 25. Dxc1 =) 10. ... Kh8 Črni ne razume pozicije. Nujno je bilo: (10. ... Sc6! 11. e3 Sg4 12. Sxg4 Lxg4 13. Le2 Dd7 z odlično pozicijo črnega.) 11. e3 c6 12. Scxe4 Sxe4 13. Sxe4 d5 14. Sf2 a5 15. Ld2 Sa6 Zopet majhna nepreciznost, ki je za Petra in njegov slog seštevanja majhnih prednosti že oprijemljiva kategorija! (15. ... a4! 16. Dc2 c5! 17. dxc5 Sa6 18. Le2 Sxc5 19. cxd5 Lf5 20. Dd1 Dxd5 21. 0-0 De5 22. Lc3 Dxe3 23. Lc4 Dg5 in črni stoji zelo solidno!) 16. Le2 Sb4 (16. ... dxc4 17. Dxc4 Lb4 18. Dc1 Ld6 19. g3 c5 20. d5 Dc7 21. Lc3 ±) 17. 0-0 a4 18. Dc3 Ld6?! Nepreciznosti se kopičijo, kar za Petra pomeni prevzem odločilne iniciative! (18. ... dxc4 19. Dxc4 Sd5 20. Sd3 Lf5 21. g4 Sb6 22. Dc1 Lxd3 23. Lxd3 Lg5) 19. e4! Sa6 20. cxd5 cxd5 21. e5 Lb4 22. De3 Lf5 23. g4 Lg6 24. Tac1 De7?! (24. ... Db6 25. Sh3 Le4 26. Sf4 Lxd2 27. Dxd2 Sc7 z vzdržno pozicijo) 25. Sh3 a3?! Še zadnja nepreciznost. (25. ... Le4 26. Txf8+ Txf8 27. Sf2 Lxd2 28. Dxd2 Lh7 ±) 26. Tx18+ Tx18 27. Lxb4 Dxb4 28. bxa3 Db2 29. g5! h5 30. e6 Le4 31. Sf4 g6 32. e7 Te8 33. Lf3 Lx13 34. Sxg6+ Kh7 35. Sf&f Txf8 36. ex18S+ 1 : 0 A Viktor Jemec ZIMSKA LIGA AVTOMEHANIKA KVEDER 07/08 V POLNEM TEKU V zimski ligi malega nogometa pod pokroviteljstvom Avtomehanike Kveder je 20 moštev že pred novim letom odigralo predtekmovalni del. V njem so se po štiri ekipe v petih skupinah borile za nastop v prvi oz. drugi ligi. Najboljši dve ekipi iz vsake skupine sta si prislužili nastopanje v prvi ligi, preostali dve pa nastopata v drugi ligi. V drugem delu tekmovanja, ki se je pričel v začetku decembra, so za ekipami v obeh ligah trenutno obračuni v petem kolu. Zimska malonogometna liga, ki jo sicer organizira Športno turistično društvo Rafolče, poteka vsak petek od 19. do 22. v Rekreacijskem centru Urbanija. Do zaključka tekmovanja, ki bo v drugi polovici marca, so tako v prvi kot drugi ligi na sporedu še štiri odločilna kola. Zato organizatorji vljudno vabijo, da si tekme ekip, ki večinoma prihajajo iz lukoviške občine, tudi ogledate. Rezultate, lestvice in najboljše strelce je mogoče spremljati tudi na svetovnem spletu na strani www.rcu-slo.com v rubriki mali nogomet. A Leon Andrejka občanski ^^e^niki Tako je naneslo, da sta v tej številki občinskega glasila predstavljena skorajda soseda, ki imata skupno ljubezen, o kateri boste seznanjeni v nadaljevanju. Stanujete na drugi strani avtoceste in vam ni treba prav Rojen sem v ^Praprečah, kajti tu sta si moja starša zgradila^dom. Zal je očeta že v mojih mladih letih vzela cesta. Ze v bivši Jugoslaviji smo veliko razmišljali o odprtju trgovine, vendar časi takrat temu niso bili preveč naklonjeni. V samostojni Sloveniji pa smo leta 1997 to idejo realizirali. Poglavitna dejavnost trgovine Laufer je bila nakup in prodaja zaplenjenega carinskega blaga. Zena Mateja je imela maloprodajo, jaz veleprodajo. Sedaj, ko je postala Slovenija članica EU in so meje Franci Bernot odprte, je posel zelo upadel. Tako da dela v trgovini samo žena, jaz vskočim po potrebi, kajti zaposlen sem kot svetovalec v Zavarovalnici Tilia. Imamo pa še spremljajočo dejavnost, to je vročanje sodne pošte na teritoriju vse Slovenije. Opažam, da se tudi Prapreče kar precej širijo. Ali to pomeni, da se priseljujejo novi ljudje ali gradijo domačini? Res je. Imamo velik priliv novih vaščanov, ki jih je k nam prinesla ravno avtocesta. Včasih smo rekli, da smo doma na 'kmetih', sedaj pa imamo kar nekak priviligiran prostor, kajti od tu ni več daleč do Ljubljane in ljudje, zasičeni velikih mest, se radi naseljujejo tod in v drugih krajih naše občine. Od tu je komaj dober ovinek in že se človek znajde ob lepem Gradiškem jezeru, ki je 2e postalo priljubljeno sprehajališče domačinov in turistov. Ali je v načrtu kakšen objekt, ki bi še bolj privabljal goste? Pri tem projektu sodelujem že od vsega začetka in sem z vsem dobro seznanjen. Samo še vprašanje časa je, kdaj bo okolica zaživela z gostinsko in drugo spremljajočo dejavnostjo. Seveda pa bomo pazili, da kraj ostane ekološko čist. Kako pa je sploh z razvojem turizma v naši občini? S čim bi še lahko privabili turiste? Trenutno nimamo pravih terenov za trženje. Lahko pa se pohvalimo z zelo dobro in pestro gostinsko ponudbo, z dejavnimi turističnimi in športnimi društvi. Trenutno so oni ambasadorji našega občinskega turizma. Pa vi, kam najraje odidete na krajši ali daljši oddih, za vikend, izlet? Najkrajši oddih, če mi le čas dopušča, je do sosednjih Kosez, kjer imam dva konja. Ježa me sprošča in pomirja. Poleti pa je to prav gotovo motor. Tako sem lani kljub padcu z njim prevozil enajst tisoč kilometrov. Drugače pa gremo na počitnice z družino, kajti z Matejo imava osemnajstletno hčer Leo in sedemnajstletno Barbaro. Tudi ne smem pozabiti naše zidanice v Lendavi. Kakšno literaturo najraje prebirate in kateri film ste si nazadnje ogledali? V mladosti in tudi še sedaj rad prebiram knjige s pustolovsko vsebino. Ogledal pa sem si zadnji slovenski film Petelinji zajtrk, ki ga res lahko pohvalim in tudi priporočam drugim. Slovenija je pričela s polletnim predsedovanjem v EU, pri čemer je poudarek na medkulturnem dialogu. Menite, da Slovenci^ obvladamo medkulturni dialog? Zal, povečini ne. Ze v našem Občinskem svetu so posamezniki, ki medkulturnega dialoga sploh ne obvladajo. Kljub temu da je bil obisk pri Franciju Bernotu kratek, ker ima polno obveznosti, in kljub temu da mi je nehote zamolčal katero od svojih drobnih razvajanj, tega ni zamolčal prostor. Tako mi je pač moral razložiti, zakaj kitara na steni, zakaj lovske trofeje, pa še do članstva v ribiškem društvu sva prišla. ^ Milena Bradač mi je povedal: "V mlajših letih sem bil Slavči, nato Slavko, zatem nekaj časa Stanislav, zdaj me kličejo Slavc. Učiteljica gospodinjstva v osnovni šoli na Brdu gospa Rode mi je v petem razredu rekla: No, Slavči, sedaj si pa že dovolj star, da si lahko Slavko." Tako, to je bilo malo sproščenega uvoda v najin resni pogovor. Tudi vi spadate med 'staroselce' tu v Lukovici in menda je bila včasih pri vas že gostilna. Res je, jaz sem že četrti rod, ki biva tu v Lukovici. In tisto prvotno gostilno je moj stari oče zaprl leta 1939, torej pred drugo svetovno vojno. Oče je kmetoval, imeli smo veliko kmetijo, poleg tega pa je hodil na delo v takratno čevljarsko podjetje Mojco v Lukovici. Mati je gospodinjila in se ukvarjala z nami, petimi otroki. Poleg je imela še za en mali vrtec okoliških otrok, ki jih je pazila. Stanislav Smrkolj 50 let po zaprtju gostilne sta z ženo leta 1989 odprla gostilno Furman, ki se je dodobra zasidrala v prostor in njen glas 2e precej časa sega čez meje naše občine. Prosim, r^ložite, kako ste se podali v gostinski posel. V teh naših prostorih se je skozi vrsto let dogajalo marsikaj. Prvotno so bili tu spodaj hlevi, poleg pa čevljarsko podjetje Mojca, ki se je, kot veste, kasneje preselilo na drugo lokacijo. Nato je bila tu kovinska galanterija, ki jo je vodil obrtnik Dejanovič, kar je bil tudi moj prvotni poklic. Delal sem največ za trge bivše Jugoslavije, po zaprtju tega trga zaradi neplačilne discipline pa sem pred 18 leti odprl gostinski lokal kot dopolnilno dejavnost. Tako je nastala gostilna Furman, ki je lani 15. decembra praznovala osemnajstletnico uradnega odprtja. Ker pa danes obrtništvo zahteva celega človeka, sem moral nekaj opustiti. Odločili smo se nadaljevati z gostinstvom, ker kovinske dejavnosti v Lukovici ne bi mogli širiti. Tudi vašo ženo vidim v gostilni, pa ne kot gosta. Res je. Ko sva se z ženo Marto pred dvajsetimi leti poročila, je kot ekonomistka delala v finančnem sektorju, sedaj pa že petnajst let vodiva gostilno skupaj. Veliko pomagata tudi enaindvajsetletni sin Jure in dvajsetletna hči Julija. Seveda vse to zmoremo ob pomoči našega pridnega in zvestega kadra. Ste tudi predsednik KS Lukovica. Katere zadeve ali problemi trenutno najbolj izstopajo v KS? Ze tretji mandat sem predsednik KS Lukovica in prvi mandat kot občinski svetnik. Glede nato, da je v naši KS tudi sedež občinske uprave, želim najprej poudariti, da je sodelovanje z njo zgledno. Ravno tako dobro sodelujemo z ostalimi društvi, najbolj pa izstopa Gasilsko društvo Lukovica, ki smo mu izdatno finančno pomagali pri nakupu gasilskega vozila. Zagotovo se bodo tudi krajani strinjali, da je velik problem kamnolom, predvsem za bližnje stanovalce. Sedaj sicer ni tako velikega odvzema, pa vendar nam ni znano, kakšne namene ima lastnik z njim. Ali ga bo opustil ali bodo širili dejavnost ali bodo uresničili obstoječi idejni zazidalni načrt? Vsekakor bi morala biti KS bolje obveščena, kaj namerava lastnik kamnoloma. Tudi gradnja obrtno-stanovanjske cone sproža veliko vprašanj med krajani. Upam in verjamem, da bo prinesla tudi pozitivne strani v našo KS in vsej občini. Na novo podobo centra Lukovica smo se že privadili, pa krajani, kaj pravijo? Krajani smo z novo podobo centra Lukovice zadovoljni, saj sedaj res izgleda kot trg, čeprav še vedno trdimo, da je parkirišč absolutno premalo, saj se parkira vsepovsod. Tudi avtocesta je postala že samoumevna? Avtocesta je absolutno pozitivna stvar, vendar bi bilo potrebno čim prej urediti avtomatsko cestninjenje ali pa ga sploh ukiniti, zato da bi cesto vozniki bolj uporabljali in razbremenili staro. Za konec. Vaš hobi, oziroma preživljanje prostega časa? V zimskem času izkoristim enkrat tedensko rekreacijo s staro klapo v šoli na Brdu. Poleti z Marto zajahava jeklenega konjička in odgalopirava v neznano ali tja, kjer nama je najbolj všeč. Moja ljubezen do motorjev ostaja in bo ostala. V osemdesetih letih sem vozil motokros in sem ponosen na številna priznanja, ki sem jih prislužil. (Je skromen, sem izvedela, da je bil njega dni republiški prvak.) ^ Milena Bradač januar 2008 politika Hokovnjač DESUS ZA BOLJSI JUTRI! "SMO OZIROMA VSI BOMO NEKOČ STAREJSI OBČANI" OO DESUS LUKOVICA še ni stranka, ki bi lahko sodelovala pri odločanju o možnosti delovanja obdomskih aktivnosti pri izgradnji Doma starejših v Šentvidu. DESUS pa je stranka, katere osnovna naloga je skrb za starejšo generacijo in socialno življenje upokojencev. Ob izgradnji doma za starejše razmišljamo še o naslednjem: - v okviru doma mora biti organizirano tudi dnevno varstvo starejših; - dana mora biti možnost prehranjevanja oziroma razvoz hrane tistim, ki to želijo oziroma potrebujejo; - predvideti se mora prostor za druženje, izobraževanje, razne ostale aktivnosti z domskimi prebivalci in tudi za starejše izven doma; - v okviru doma mora biti možnost za organizacijo prostovoljnega dela in pomoči starejšim občanom - kot npr. Jesenski cvet v Domžalah itd. - nek center, ki bi povezoval prostovoljno delo v naši občini na tem področju za tiste, ki bi to uslugo želeli, in tudi za tiste, ki bi prostovoljno to tudi izvajali; - proučiti možnost izvajanja poleg domske tudi fizioterapijo za ostale v našem prostoru; tudi prostor za lekarno ne bi bil odveč; - tudi organizirana strokovna pomoč na domu v okviru koncesije mora imeti sedež v okviru doma. To vse bi bilo idealno. Sedaj imamo premalo, ker nas je starejših vsak dan več in so potrebe vse večje. Končno bomo tudi v tem delu Slovenije dobili dom starejših in celo varovana stanovanja in tako še možnost za izvajanje ostalih dejavnosti, kar pa je odvisno od nas, občine _ OO DESUS Lukovica bo deloval v tej smeri in poiskal sodelovanje z vsemi, ki tako razmišljajo. Za pridobitev več informacij in mnenj bo OO DESUS Lukovica organiziral v marcu okroglo mizo ŽIVLJENJE STAREJŠIH V LUKOVICI -POTREBE-ZELJE-MOZNOSTI. Vsi, ki vas ta tematika zanima, ste vabljeni, da se okrogle mize udeležite, da se na tem področju začne premikati tudi v naši občini. ^ OO DESUS LUKOVICA Izjava za javnost Ljubljana, 7. januar 2008 Poslanska skupina SDS je v ponedeljek, 7. 1. 2008, obiskala predvideno novo Kamniško- zasavsko regijo. Na skupni tiskovni konferenci na gradu Jable je vodja PS SDS Jože Tanko izpostavil, da je namen obiska preverjanje realnih možnosti za sprejem pokrajinske zakonodaje, kajti, kot pravi, gre za pomemben projekt, ki ga v letošnjem letu velja izpeljati do konca. Posebno pozornost pa so namenili tudi prestrukturiranju Zasavske regije. Opozoril je, da so tudi že v prejšnjih mandatih poskušali ustanoviti pokrajine, vendar jim to, kljub temu da so imeli zadostno število glasov, ni uspelo. "Nam pa je že na začetku tega mandata uspelo zagotoviti sprejem ustavnega okvira, popravek ustave, za kar smo dobili tudi glasove opozicijskih poslanskih skupin." Rekel je, da je najbolj sprejemljiv predlog, ki predvideva 14 pokrajin, za katerega so bile pripravljene tudi strokovne podlage in za kar so bile dane tudi številne lokalne podpore, tako županov kot občinskih svetov. "Ponekod so ostale razlike v stališčih, kar je še posebej izrazito pri nekaterih mejnih področjih." Poslanska skupina SDS se je, kot pravi Tanko, odločila, da gre na teren in sama opravi pogovore z vsemi pomembnimi lokalnimi politiki, župani in občinskimi svetniki ter tudi s predstavniki različnih podjetij in javnih ustanov. "Odločili smo se, da bomo začeli z obiskom predvidene nove Kamniško-zasavske regije. Ta pokrajina je zelo različno strukturirana. Na eni strani je podjetniško dinamičen del, na drugi pa bolj industrijsko področje, ki pa je fazi prestrukturiranja." V PS SDS ocenjujejo, da bodo na osnovi pogovorov uspeli izluščiti vsebine, ki bodo pripomogle k ustanovitvi takšne regionalizacije, kot je predvidena. " Marsikje se, tudi sedaj, ko so bili lokalni interesi in pobude političnih skupin maksimalno povzete, še pojavljajo različni pogledi. Tudi ta pokrajina je tista, v kateri ni enotnosti glede njenega obsega." Upa, da bodo v približno treh mesecih uspeli pripeljati pokrajinsko zakonodajo do sprejema. "Če nam bo sprejem pokrajinske zakonodaje uspel, kar je možno in smiselno samo ob zadostnem sodelovanju opozicije, bo velika odgovornost padla tudi na izvoljene pokrajinske predstavnike, od katerih se pričakuje, da bodo zagotovili enoten in homogen razvoj pokrajin." Pokrajinski sistem ocenjujejo za pomembnega, kajti v veliki meri bo lahko omogočil, kot pravi Tanko, boljši izkoristek javnih sredstev za lokalne potrebe. "Pokrajine bodo lahko na drugačen način oblikovale pokrajinske interese, kajti velika razlika je, če se interesi oblikujejo iz pokrajinskega središča ali pa v Ljubljani iz državnega zbora." Kot je poudaril, je še posebej dragoceno to, da se opravijo pogovori tudi z gospodarstveniki, kajti preko interesnih združenj, katerim pripadajo, lahko v veliki meri pripomorejo pri sooblikovanju nacionalnih področnih politik in kasneje te politike tudi izvajajo. Namen obiska PS SDS je tudi v tem, da se srečajo s člani stranke in se seznanijo z njihovimi željami, potrebami ter interesi. iíiĎfí^^n i, imfíj\,ít/iína, iiii/i!.iifa trt fV. tfit^^it. VI -t?* > > nadaljevanje iz strani 5 Lado Goričan je podal pripombo na zapisnik izredne seje z dne 19. 11. 2007 je, in sicer naj se pri sklepu o sprejemu soglasja k nameri ponudnika za opravljanje storitve institucionalnega varstva doda podjetje, ki bo to izvajalo, torej podjetje SCT Novista. Popravljen sklep naj se ponovno objavi v naslednji številki Uradnega vestnika Občine Lukovica. V nadaljevanju so bil SOGLASNO sprejet vsi zapisniki, vključno s podanimi pripombami SKLEP: Potrdi se zapisnik korespondenčne seje Občinskega sveta Občine Lukov'ca z dne 12. 11. 2007 v predloženem besedilu. Potrdi se zapisnik izredne seje Občinskega sveta Občine Lukovica z dne 19. 11. 2007 v predloženem besedilu vključno s podano pripombo. Potrdi se zapisnik 10. seje občinskega sveta Občine Lukovica z dne 26. 11. 2007 v predloženem besedilu vključno s podanima pripombama. TOČKA 3 Obrazložitev te točke so člani občinskega sveta prejeli skupaj z vabilom na sejo. Zupan Matej Kotnik je uvodoma razložil razloge in namen sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu območja L6 Lukovica jug. Ga. Tatjana Suhadolc, občinska uprava, pa je podrobno obrazložila celoten postopek sprejema sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu območja L6 Lukovica jug. Vsebinsko in detajlno obrazložitev pa sta podali predstavnici izvajalca, podjetja RRD d.o.o.,. Vera Rutar in Martina Rotar. Po končani razpravi so svetniki SOGLASNO sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Občinski svet Občine Lukovica sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu območja L6 Lukovica jug v 1. obravnavi in ga posreduje skupaj z grafičnimi sestavinami v 30-dnevio javno razgrnitev. 2. Javna razgrnitev bo potekala od 24. 12. 2007 do vključno 24. 1. 2008 v prostorih občinske stavbe v Lukovici. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo 16. 1. 2008 ob 17.00 uri v prostorih Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. 3. Postopek v zvezi z javno razgrnitvijo in javno obravnavo vodi pristojna strokovna služba v okviru občinske uprave Občine Lukovica. 4. Predlog sklepa glede obstoječega in načrtovanega prenosnega plinovoda M2 oziroma M2/1 Rogaška Slatina - Vodice pri Ljubljani, se vključi med pripombe in predloge občinskega sveta v času javne razgrnitve in javne obravnave. V nadaljevanju so bili SOGLASNO sprejeti še trije SKLEPI: 1. Možna je izvedba predobremenilnega nasipa na celotnem območju urejanja, pri čemer je možna faznost izvedbe in pri tem tudi izvzem zemljišča, ki je v lasti Franca Cerarja. 2. Pri izvedbi predobremenilnega nasipa se mora uporabiti pot, ki pelje iz kamnoloma Lukovica, v nadaljevanju po regionalni cesti RII 447 do križišča pri občinski stavbi in nato levo po uvozu v območje L6, kot je določeno z zazidalnim načrtom. 3. Pripombe svetnikov pri tej točki se obravnavajo kot pripombe v času javne razgrnitve in so sestri del dokumenta, ki ga je potrebno upoštevati pri sprejemu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu območja L6 Lukovica jug. Občinska uprava oblikuje predloge, podane v razpravi skupaj z utemeljitvami. TOČKA 4 Obrazložitev je podal predsednik Odbora za finance Lado Goričan. Po mnenju članov Odbora za finance je potrebno načrt razvojnih programov uskladiti po posameznih letih v skladu z realnimi proračunskimi možnostmi in pri tem upoštevati enakomerni razvoj celotne občine. Prav tako si mora uprava prizadevati za pridobitev dodatnih sredstev predvsem evropskih. G. Lado Goričan je opozoril, da bi načrtu razvojnih programov za obdobje 2008-2012 morala biti priložena obrazložitev. Opozoril je tudi na sklepe, ki so bili sprejeti na seji občinskega sveta 11. julija 2007. Načrt razvojnih programov bi bilo za področje odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode, smiselno planirati do leta 2017. Zaradi transparentnosti je nujno potrebno razčleniti posamezne postavke kot npr.: investicijsko vzdrževanje cest, sanacija vaških vodovodov. Opozoril je tudi na zamujanje vseh postopkov. SOGLASNOje bil sprejet SKLEP: Občinski svet sprejme informacijo o predlogu Načrta razvojnih programov in proračunov za leti 2008 in 2009. TOČKA 5 SKLEP: 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2008 znaša 0,0148 EUR/m2 (za leto 2007 - 0,0140 EUR/m2) . Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2008 pa znaša 0,0074 EUR/m2 (za leto 2007 - 0,0070 EUR/m2). 2. Gradbena cena 2008 znaša 700,7575 EUR/m2 (za leto 2007 - 661,0902 EUR/m2), izhodiščna cena povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za objekte individualne komunalne rabe je 43,2756 EUR/m2 (za leto 2007 - 40,8260 EUR/m2), za objekte kolektivne komunalne rabe pa 58,3689 EUR/m2 oz. (za leto 2007 -55,0650 EUR/m2.) 3. Sklep stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Lukovica, uporablja pa se od 1. 1. 2008. TOČKA 6 Vprašanja, pobude in zahteve članov občinskega sveta Ga. Ivanka LEDERER VIDMAR Pod 4. točko dnevnega reda Načrt razvojnih programov za obdobje 2008-20012 podajam naslednja dopolnila oz. spremembo termina izdelave: • 1603 Komunalne dejavnosti pod oskrbo z vodo predlagam, da se doda naselje Zlatenek pod št. 063001 javni vodovod za povezavo z javnim vodovodom. Navedeno utemeljujem, da imamo obstoječi vodohran v zelo slabem stanju in tako tudi v poletnih mesecih daljša obdobja brez vode. Kot posledica novih priklopov oziroma odjemnih mest in večjega števila prebivalcev. Doda naj se tudi 063006 sanacija vaških vodovodov naselje Zlatenek. Saj bi z vnosom našega kraja pridobili možnost financiranja iz proračuna občine za sanacijo tudi našega vodohrana. Pod postavko javna razsvetljava 064001 predlagamo, da se čas zaključka, ki je predviden za Zlatenek leto 2012 skrajša oziroma premakne na 2008 ali 2009. V zemlji imamo že položene cevi za vleko kabla. Ravno tako so tudi dodana odjemna mesta in mesta postavitve luči. Ivanka Lederer Vidmar je podala tudi prošnjo krajanov Sp. Petelinjka, Zg. Petelinjka, Prevoj, Suše, Javorja, Loga in Gorenja za ureditev pločnika ter varnega prehoda za pešce čez magistralno cesto (glej prilogo). Kdo je zadolžen oziroma kdo odloča o tem, kateri vodovod posameznik oziroma posamezno gospodinjstvo uporablja, javnega ali zasebnega? Ali je to Prodnik ali občina? Zupan Matej Kotnik je odgovoril, da je to težko nadzirati, saj nekateri uporabljajo oba vodovoda. Števec imajo na javnem vodovodu, uporabljajo pa zasebnega, tako da je strošek plačila minimalen in na ta način goljufajo družbo. Ponovno je tudi poudaril, da Mobitel še vedno ni postavil obljubljene antene v Rafolčah. Tomaž Andrejka Tomaž Andrejka je predlagal, da bi namestili števec kar na izhodu vodohrana in bi si potem strošek uporabniki tega skupnega zasebnega vodohrana delili ali pa se odločili še za en števec doma. Franci Avbelj Zastavil je vprašanje glede ureditve cestišča - križišča v Lukovici (udarne jame). Zahteval je pisni odgovor do naslednje redne seje. Lado Goričan Kot občinski svetnik zahteva, da se občinskemu svetu predloži nov Odlok o stavbnih zemljiščih, čistopis. Za predložitev čistopisa ni postavil roka, želi pa, da se predloži v času, da bo veljal že za leto 2008. Tomaž Beden Zanimalo ga je, kako je s proračunom za leto 2008 in 2009? Zupan Matej Kotnik je odgovoril, da so v preteklem tednu potekala še zadnja usklajevanja, predlog proračuna mora obravnavati še Odbor za finance in bo občinskemu svetu predložen v mesecu januarju. NAGRADNI NATEČAJ GOSTIŠČA PRI ČEBELICI Nagrajenci v nagradnem natečaju gostišča Pri Čebelici v Čebelarskem centru Slovenije za otroke do vključno 1. razreda osnovne šole z naslovom "POBARVANKA ČEBELICA" so: 1. Miha Slavec, Pri lipi 2, Vrhnika 2. Tara Anterič, Frana Milčinskega 2, Lukovica 3. Jaka Judež, Matije Blejca 10, Kamnik Nagrade: 1. mesto: simpatična otroška igračka in brezplačno kosilo za 5 oseb 2. in 3. mesto: simpatična otroška igračka. NAGRADNI LIKOVNI NATEČAJ za osnovnošolce z naslovom "SLIKANJE ČEBELARSKEGA DOMA na Brdu" v akvarel ali tempera tehniki še poteka. Otroci prinesejo svoje likovne izdelke v gostišče Pri Čebelici, natečaj se zaključi 1. maja 2008. Glavna nagrada: Brezplačna otroška rojstnodnevna zabava v gostišču pri Čebelici Vsi likovni izdelki, bi bodo oddani za nagradni natečaj, so last gostišča Pri Čebelici. obvestila COLOR mtft^ FUJ&ťILM Občina Lukkovica, uredniSt/o glasila Rakkovniač, Fujifilm Slovenija in Foto atelje Color Photo Domžale razpisujejo Rokovnjačev foto natečaj z nas ovom "LUKOVICA, moja občina" Natečaj, ki smo ga smo objavili v novembrski številki, je že v polnem teku (www.lukovica.si). V foto nate~aju lahko sodelujejo vsi ljubitelji fotografije, posameznik lahko sodeluje s tremi (3) fotografijami, ki jih v elektronski obliki po{ljejo na uredni{tvo glasila Rokovnja~ (el. naslov: katarina@innini.si) ali oddajo na enem od medijev v nabiralnik uredni{tva (naslov: Uredni{tvo glasila Rokovnja~, Stari trg 1, 1225 Lukovica). Nate~aj bo trajal od novembra 2007 do 31. maja 2008. Motivi fotografij morajo biti obvezno iz ob~ine Lukovica, fotografije ne smejo biti starej{e od enega leta. Tokrat predstavljamo fotografijo Petra Vidmarja iz Prevoj. pri Lukovici uJjjL'ia ]jJ IIjEJJJJJIB: Pcrovšeinilšču 32. Ljubljsns - Crnut», tel.: Ot/^ 61 00 fl/i^ 'AU íuř áiř mi zaêfsk^hlL ď # / i^ijsuvu pujfjin lí K - Ql XůrMiiHiu Hť ^kUFTTTiTH. n^ i J lercator Pika zbirajte lepe trenutke