Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. oktobra 2020 - Leto XXX, št. 43 stran 2 Predsednik Državnega sveta prvič obiskal Porabje Eno leto je biu graščak stran 4 Razstava o deportiranih na Hortobágy stran 5 Če Fradi špila, te delo čaka stran 8 2 Predsednik Državnega sveta prvič obiskal Porabje »V času, ko se zapiramo vase, ko se oddaljujemo drug od drugega zaradi zagotav- Eriko Köleš Kiss in predsednikoma obeh krovnih organizacij Porabskih Slovencev, Karlom Pogovori s predstavniki porabske skupnosti na generalnem konzulatu ljanja varnosti, se nam zdi izjemno pomembno, da ohranimo občutek, da se ne odtujujemo, da ostajamo drug z drugim in da ohranjamo odnose, ki so izjemno pomembni,« je dejstvo, zakaj je svoj prvi obisk v Porabju in na Madžarskem nasploh opravil prav v času epidemije novega koronavirusa, pojasnil predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, ki se je minuli petek z delegacijo, v kateri je bil še Projekt, pomemben za celotno regijo S slovesnostjo v Kidričevem, udeležili so se je slovenski premier Janez Janša, madžarski premier Viktor Orbán in hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, se je začela gradnja dvakrat 400-kilovoltnega daljnovoda Cirkovce–Pince. Daljnovod, ki bo prvič neposredno energetsko povezal Slovenijo in Madžarsko, bo v Sloveniji potekal čez 10 občin. Dodaten daljnovod bo zagotovil večjo zanesljivost prenosnega energetskega omrežja med državami, omogočeno bo vključevanje obnovljivih virov energije v sistem in dobava elektrike od severnih in vzhodnih držav. Za naložbo, ki je vredna 150 milijonov evrov, bo 50 milijonov evrov prispevala Evropska unija. Premier Orbán je tokratnemu dogodku pripisal celo zgodovinski pomen Predsednik slovenske vlade Janez Janša je ob začetku izvajanja dve desetletji načrtovane gradnje daljnovoda opomnil, da je priprava projekta trajala kar desetkrat dlje, kot bo trajala sama gradnja, ki naj bi bila končana do leta 2022. »Izkoriščam priložnost, da se zahvalim predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbánu, prav tako predstavPredsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je obiskal tudi uredništvo našega časpisa O delu na Radio Monošter je predsednika informiral poslovodni direktor Attila Bartakovič državni svetnik Željko Vogrin, mudil na delovnem obisku v Porabju. Potem ko se je ob prisotnosti slovenskega veleposlanika na Madžarskem Roberta Kokalja in generalne konzulke v Monoštru Metke Lajnšček v prostorih konzulata na delovnem srečanju sešel z zagovornico Slovencev v madžarskem Parlamentu krajina, nato pa si je na Gornjem Seniku ogledal še Hišo jabolk in Küharjevo spominsko hišo. Alojz Kovšca je med obiskom poudaril, da je Porabje sicer blizu, toda za marsikaterega Slovenca še vedno zelo daleč, zato mora priti na zemljevid razumevanja Slovencev in Slovenije. »Meni je žal, da večina naših sonarodnjakov vsako leto obišče hrvaško morje, se poda tudi v Grčijo, v Porabju pa prav veliko Slovencev dejansko še ni bilo,« je izpostavil prvi mož Državnega sveta in opozoril, da morata obe vladi Začela se je izgradnja daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince Holcem in Andreo Kovács, je v Slovenskem domu obiskal še uredništvi obeh narodnostnih medijev, časopisa Porabje in Radia Monošter. Popoldne si je na Slovenski vzorčni kmetiji ogledal, kako poteka delavnica o pripravi polnjenih testenin, ki jo je v okviru čezmejnega projekta ETHOS LAND pripravila Razvojna agencija Slovenska poskrbeti za »dobre življenjske pogoje tukaj živečih Slovencev, saj se bo le tako dalo preprečiti praznjenje tega življenjskega prostora in odhajanje mladih s trebuhom za kruhom«. Po njegovih besedah je pomembno, da se ob pomoči finančne podpore iz obeh držav zagotovijo tudi ustrezni pogoji za razvoj gospodarstva, pri čemer se mu ne zdi smiselno seliti podjetij iz Slovenije, ampak vidi priložnost v turizmu. »Ta možnost izboljšanja obiska Slovencev v Porabju iz matične domovine obstaja, potrebno jo je samo razviti in dodelati,« je še razložil predsednik Državnega sveta in izpostavil, da »Porabje nudi čudovito naravo in kulinariko, ki je Slovenci še nismo dovolj raziskali«. Silva Eöry Fotografije: Silva Eöry in Milan Skledar Janez Janša in Viktor Orbán v Kidričevem niku hrvaške vlade ministru Grliću Radmanu za izjemno dobro medsosedsko sodelovanje v času pomladanskega vala epidemije koronavirusa, kjer širše povezave enostavno niso delovale in si se lahko zanesel predvsem nase in na svoje sosede. Zato je pomen današnjega koraka še toliko večji,« je še poudaril Janša, medtem ko je Orbán tokratnemu dogodku pripisal celo zgodovinski pomen, ne le zaradi energetskega povezovanja, pač pa zaradi pomembnega trenutka med državama. Srednja Evropa po njegovem postaja pomembna, središče razvoja pa se premika proti vzhodu. »EU ni zgolj nemško-francoska stvar, pač pa tudi povezave med temi državami, ki vse bolj pridobivajo vrednost in zato postajajo prizorišče geopolitičnih iger in interesov velikih,« je še poudaril predsednik madžarske vlade. se Fotografija: Kabinet predsednika vlade Porabje, 22. oktobra 2020 3 Pod Srebrnim brejgom … …. se vsefele godi, depa nika tak vö ne gleda, ka bi tau kaj dobroga bilau. Radi bi vam kaj lejpoga, svekloga dojdjali v tom drauvnom pisanji, stari-nauvi beteg nam toga skur ne dopisti. Kak po skur cejloj Evropi, Slovenija se tö s korono bojna. Kak slejgnje dneve vögleda, bole božno se bojna. Zatoga volo znauva se leko čakajo nauve restrikcije. Zaprav ene so znauva naprej prišle, ranč tak, kak je na sprtolejt bilau. Cejla Slovenija je zdaj na regije rastalana; ene so rdeče, druge oranžne pa žute tö. Najbole do se v rdeči restrikcije poznale. Tam do venej lidge tö maske mogli nositi. V šaulaj do se od šestoga klasa znauva na daleč včili, več kak deset lüdi ne smej več na küpi biti pa šport de skur vcejlak doj stavleni. Tisti iz žuti pa oranžni regij ne smejo v rdeče regije, vsi lidge iz rdeči pa sploj nikan nej. Tau je tak; človek iz Murske Sobote leko v Maribor dé, v Ljublano pa nej. Tisti iz Ljublane pa sploj nikan nej. Pa eške tau, krčme v rdeči regijaj se doj zapejrajo. Če bi kakši trno žeden od tam škeu na žuti ali oranžni tau Slovenije prijti, tau nede smeu. Zaprav, če ga zaodijo, štraf se plača pa tau nej ranč mali. Zagnauk pa tisti nej rdeči, eške taprejk granice ojdijo. Tak za gnauk Prekmurci zato v Porabje eške leko dejo. So pa zvün madžarski tam slovenski policajge ranč tak. Zvün vsega toga s tejm betegom se na političnom parketi vsefele godi. Opozicija na velke nauvi kormanj v senci vküper postavla. Pravijo, ka toga aktualnoga doj s trauna trbej ličiti. Pravijo, ka Slovenija je za tresti lejt nazaj odišla, kaula trbej naprej potisniti. Gučijo, ka nauva diktatura v Sloveniji glavau zdigava. Leko, ka zmejs istino majo; novinarge so v očaj kormanja nika nej vrejdni, kulturni delavci tö nej, pa eške dosta takši bi se najšlo, steri ne popejvajo, kak bi glavaške škeli. V cejlj toj bojni birovije vsikši den vödajo, kak je kakši iz najbole prejgnje garniture koga nut zglaso, ka na njegvo dobro menje je blato lüčo. Telko toga je eške nigdar nej bilau. Pa protestov tö nej, na steri škejo, aj se gor na vreji vse vömini. Depa vrej se eške ne trausi. Je pa ranč un vözglaso, ka protestov več ne smej biti, zavolo korone nej. Ja, prejk desejt lüdi vküper ne smej se držati nej venej pa na privat mestaj tö nej. Samo tisti, ka proteste organizejrajo, vsigdar so nikšno lüjknjo ali pa varianto najšli, ka nedo tiüma ostanoli. Tö s tejn nej, kak si zmejs med seuv najbuakše slüjžbe talajo; od ovoga lübica jo dobi, od tistoga bratranec, od strijca sin pa tak naprej pa tak tadale. Je tau kaj nauvoga gé? Gvüšno ka nej, vsigdar je tak bilau, zakoj bi zdaj kaj ovak aj bilau. V vsejm tejm bojnanji z betegom, s politiko pa so se slovenski nogometaši začnili malo baukše bojnati. Malo nazaj poglednimo. Inda so trno dobro vejdli labdo brsati. Bili so na evropski, na svetovni prvenstvaj. Veselo so zbili - na travi zbili, nej za istino – najbaukše reprezantance na svejti. Pa ji je labda več nej najbole bugala. Vse bole doj je šlau. Inda so 12. na svejti bili, zdaj so na 64. mesti. Bili pa so eške bole spodkar. Kak pa zdaj vse vküper vögleda, vse bole tagor dé. Nazadnje so v Ligi narodov Moldavijo 4 : 0 obrnauli. Istina, ka so uni skur 100 mest bole zar, depa inda je slovenska reprezentanca s takšimi tö gibila. Tak se dun pri okrouglom ledri nika optimističnoga kaže. Pa velko vüpanje ranč tak, ka iz slegnje grupe Lige narodov v višišo kategorijo pridejo. V višišo kategorijo pa Mura šké prijti. Nej, tista Mura, stera tö brse labdo. Indašnja fabrika Mura, v svoji časaj med najbaukšimi tekstilnimi fabrikami v Evropi. Njeno menje pa vse tisto, ka kcuj dé, je Jan Plestenjak doj küpo. Poznani muzikant je tau zatoga volo naredo, ka kakši tihinci ne bi Muro doj küpili. Zaprav, küjpili tisto srmaštvo, ka je od nje ostanolo. Če pa do se lidge gdasvejta znauva v njene gvante oblačili, tau de se eške vidlo. Naš Srebrni brejg zagnauk od toga nika neške prajti, nika povedati. Se pa čüje, ka vnoči vej tak malo vujati, aj si tej svejt malo pamet v roké vzeme. Miki Roš Meniški redi žmetno nazajdobivajo svojo znamenje Pred sedemdeset lejtami, v prvom kedni septembra 1950, je komuništarski madžarski rosag – zvün štiri skupnosti - dojzapovödo delovanje meniški rédov (szerzetesrendek) na Vogrskom. Po štirideset lejtaj ilegalnosti té rédi samo žmetno prihajajo k sebi. apatic v mejnom štrafi na »nevarnoj« avstrijskoj ino jugoslovanskoj grajnci. 19. juniuša zrankoma rano sta se pred frančiškanskim klauštrom v Hatvani stavila dva tovornjaka, avoške so pripelali deportérane barate z varašov Mosonmagyaróvár ino Tata. Glas je Frančiškani s Hatvana so se v 1950-i lejtaj samo po dugom robstvi leko oslobaudili (kejp je ilustracija – Pixabay) Tistoga leta, malo prva je tedešnji kulturni minister v ednom guči tapravo, ka so »vsefelé moški ino ženski rédi najbole glavni pri agitaciji klerikalne reakcije«. József Révai je cujdau statistiko, ka na Madžarskom prej 23 moški redov z 2582 barati ino 40 ženski redov z 8956 apaticami geste. »63 meniški redov má 636 vekši ali menjši klauštrov, na ednoga pride samo 18 lüdi. Pitanje je, ali leko tau tak ostane v ednoj ljudskoj demokraciji?« Révai je eške povödo, ka več stau baratov pa apatic odi po rosagi kak agitator imperialistov. Kak peldo je prineso, ka so prej ništerne sestre pred ednov bautov šuktivale, ka zatok nega zmauč na policaj, ka je odpelajo vö v Sovjetsko zvezo. Madžarske réde so na nikoj djali z brutalnimi metoduši do decembra 1950, v najvekšoj prauticerkvenoj akciji v vogrskoj zgodovini. Menihe so začnili vküppoberati na začetki juniuša, oprvim tristau baratov ino šeststau naglo prišo med domanje lidi, vörnicke so brodili, ka škéjo odpelati njine frančiškane. Pred podnevom je vküpprišlo kauli sedemstau lüdi, večer pa že skoro gezero. Obraniti so steli prilüblene barate, de so pa avoške demonstracijo strli ino prejkvzeli klaušter. Prejdnjoga frančiškanov so namlatili do krvavoga, barate pa naterali na tovornjake. Drügi den se je stejla konferenca madžarski püšpekov poglijati z vladov. (Deportéranje baratov je zmejs dale šlau.) Kontraktuš je mogla katoličanjska cerkev zavolo močnoga terora podpisati 30. augustuša 1950. Rosag je dopüsto delovanje osem cerkvenim gimnazijam ino njinim meniškim škonikom. S sploj malov numerov baratov so na méri njali samo štiri réde: benediktince, frančiškane, piariste ino srmačke šaulske sestre. Malo kisnej je Predsedniški tanač nazajvzeu dopüščenje od vsej drügi rédov, s poištvom vred je rosag vkrajvzeu više šeststau klauštrov. Sta- Porabje, 22. oktobra 2020 re barate so poslali v katoličanjske dome za starejšo lüstvo, štere so vönapravili s klauštrov. Več kak 11 gezero lüdi je na gnauk prišlo na ulico, dosta veuki kulturni vrejdnosti je na nikoj prišlo (na priliko knjižnice). Té rane so do gnes nej zacejlile. Če rejsan so do 1990 legalno samo štirge rédi leko delovali, sta na skrüma gratali eške dvej skupnosti: nadpüšpek-primaš László Lékai je na tüoma stvauro eden réd apatic za vračenje betežnikov, ino dosegno, ka so v rosag nazajpistili ježuite. Sprememba sistema je bila venak slejdnji moment, ka na nauvo stvaurijo meniške réde. Po štirideset lejtaj ilegale je bilau žmetno začniti vönavčiti nauve člane, tau delo so leta 1990 prejkvzeli 60-70 lejt stari baratke. Zvekšoga so tiste skupnosti nazajdobile mauč, štere so leko delovale pred 1990 tö. Leta 2014 so največ baratov meli frančiškani, ježuiti ino piaristi, največ apatic pa Drüžba socialni sester, Marijine šaulske sestre ino Drüžba srca Jezošovoga. Statistika pripovejda, ka živé gnesdén na Madžarskom samo 1606 menihov, ka je komaj 13 procentov od numere v leti 1943, klauštrov je zdaj za šeststau menje kak tistoga ipa. Med baratami pa apaticami je sploj dosta nad 80 lejt. Leko povejmo, ka so meniški rédi nej nazajdobili svojo znamenje, venak zavolo toga tö, ka je cerkvena slüžba pri nas z leta v leto menje prilüblena. Na Madžarskom je vsikšo leto za štirideset menje düšni pasterov, delo dühovnikov ino baratov vse menje cejnijo. Zatok se vsikdar čüje molitev za nauve dühovniške poklice po naši cerkvaj, v štere je trnok žmetno nazajpozvati vözraščeno mladino. -dm- 4 Marjan Vidovič iz Velke Polane PREKMURJE Vesna za Árona Horvátha Botko Malo več kak pred letom dni, gda so v Portoroži talali nagrade na slovenskom filmskom festivali, se je zavolo filma Oroslan dosta gučalo tüdi o Porabji. Pa nej samo zavolo Mikija Roša, steri je daubo nagrado vesna za najbaukšo stransko moško vlogo, liki tüdi zavolo Gorenjesenčarov, steri so se pokazali na filmi. Nagrade na letošnjon, 23. Festivali slovenskega filma, so pred dnevi raztalali v Ljubljani. Zavolo epidemije nauvoga koronavirusa je nej bilau tak slavnostno kak v preminauči lejtaj. Eno par fontoških nagrad, tüdi za najbaukši film in režijo, so nej raztalali. Kak je raztolmačo predsednik žirije Matic Majcen, ma žirija ponavadi nalogo, ka vöodabere najbaukši film med odličnimi, zdaj pa je tau nej mogla, vej pa je bilau, tüdi zavolo toga, ka je nej bilau zadosta penez, zgotovlenih premalo filmov. Za nagrado vesna se je v različnih kategorijah potegovalo 51 filmov. Med njimi je biu tüdi kratki film z naslovom Delčki avtora Árona Horvátha Botke. Lendavčan je nagrado vesna tüdi daubo. Áron Horváth Botka je mladi scenarist in režiser, steromi je po rečaj žirije gratalo »najti prpovejst, stera lepau pokaže celi potencial kratke špilane forme«. Delčki je eden takših filmov, steromi nej trbej nika cujdati pa nika vzeti kraj, so ške pravli člani žirije. Glavni vlogi sta odšpilala Teodor Tot in Ksaver Pratnekar, v filmi pa nastopata tüdi vogrski igralec Zsolt Nagy in Tamara Avguštin. Glavni tau avtorske ekipe sestavljajo ške direktor fotografije Sašo Štih, montažer Andrej Avanzo, oblikovalec zvoka Boštjan Kačičnik, scenografka Neža Zinajić in kostumografka Ina Ferlan. Silva Eöry Eno leto je biu graščak Marjan Vidovič, steri že duga lejta živé v Velki Polani, je meu žmetno detinstvo. »V tau vesnico sam prišo kak ledičen škonik te, gda sam biu star 24 lejt. Ovak pa sam gorraso kak nezakonsko dejte. Moj oča je biu Prekmurec, lekar nikši partizan, mi je pravla mama, stera je bila rojena v Trnji. Gda sam biu star sedem lejt, se je oženila, vej pa je stela, ka dobim očo. Z držino smo se dosta selili po Sloveniji,« je raztolmačo sogovornik in cujdau, ka so se iz Trnja najprva preselili v Apače pauleg Gornje Radgone, od tam pa na Grad Štatenberg, »tak ka če se malo špajsam, sam biu eno leto graščak«. Od tam so šli ške naprej, v eno vesnico pauleg Domžal: »Biu sam dober učenec. Skrbo sam tüdi za dvej mlajšivi sestri. Küjau sam, pod sam gor prau, drva san seko, pa tüdi 30 kokauši sam rano.« Po tistom, ka se je v Kanadi ponesrečo mauž mamine sestre, se je teta preselila nazaj v Prekmurje. Ob njeni pomauči, posaudila jim je neka penez, so v Gaberji küpili stari ram: »Tau je bilou te, gda sam odo v šesti razred. Te sam meu že tri sestrice, pa sam meu tüdi nje na brigi. Doma smo nej meli dobre vode, pa sam jo noso 300 metrov daleč. Vse tau sam lado, ali vseeno sam se v šauli tüdi dobro včiu. Sploj rad pa sam šteu zgodovinske knjige.« Po zgotovleni osnovni šauli se je prva vpiso na soboško pedagoško gimnazijo, po tistom pa je prestaupo v splošno gimnazijo, vej pa se je tam nej trbelo včiti špilati na klavir. Po tistom, ka je zgotovo študij slovenskoga in angleškoga gezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ga je paut odpelala k deklini v Kanado. Gda se je po par mesecov lübezen razkadila, je prišo nazaj v Slovenijo. Kak mladi škonik se je leta 1974 zaposlo na velkopolanski šauli in tü je te spozno tüdi svojo prvo ženo, stera je bila vzgojiteljica v vrtci. V zakoni, steri je leta 1988 razpadno, sta se njemi naraudila čerka in sin: »Ženi sam Marjan Vidovič ram njau, biu pa sam vrli in sam šparo, tak ka sam si penzijo, kak ka bi se s stariši od učenca vlačo po biroviji. Skrbo je za krčmo in svoj »ranč«, te pa je prišla velka nevola, vej pa je leta 2014 fejst zbetežau, za ene fajte krvnim rakom, zatau zdaj nema več dosta živali, samo ške dva konja. Kak smo že napisali, je že kak mali pojbič rad šteu zgodovinske knjige, in zdaj ga je ta lübezen pripelala tak daleč, ka je pred kratkim tüdi sam napiso eno takšo knjigo, in tau z naslovom Meč, nabrušen za ljubezen. Knjigo je vödau v samozaložbi, ob pomauči lendavske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Lendava. Marjan Vidovič je tüdi avtor ilustracij, knjigo pa je oblikovau in pri- Do zdaj je napiso že dvej knjigi po dvej lejtaj küpo parcelo, gé sam si sledkar napravo ram, tüdi krčmo smo gorodprli, pauleg toga sam meu dosta konjov in drüge živine.« V njegov žitek je te leta 2001 prišla 12 let mlajša, nauva žena, s stero pa zdaj ne živeta več vküper. Po tistom, ka je tresti lejt včiu v šauli, je mogo 2005. leta oditi v penzijo. Tau se je zgaudilo tak, ka je za vüja potegno enoga šaulara, steri je nagajo, te pa je na nagučavanje ravnatelice raj odišo v spevo ške dvej ilustraciji Peter Orban. Spremno besedilo o knjigi in avtori pa je napisala Olga Paušič. V svojoj knjigi nas Marjan Vidovič odpela v Lendavo in okolico leta 1603, v cajt törških vpadov, Mihaela Hadika in grofov Bánffy. Mogauče že znate, ka je v cerkvi Svete trojice v Lendavski goricaj že od devetnajstoga stoletja razstavljeno naravno mumificirano truplo Mihaela Hadika, o sterom obstaja tüdi dosta legend. Ena pravi, Porabje, 22. oktobra 2020 ka je biu Hadik eden najbole batrivnih sodakov, steri so pred Törki branili Lendavo. Törski pohod, v sterom naj bi po prekmurskih vesnicaj, vse do Porabja, kradnoli deco, se je julija leta 1603 rejsan tüdi zgaudo: »Gda so Törki napravili velko utrdbo v Nagykanizsi (Veliki Kaniži), je ta prišlo tüdi okauli gezero Tatarov. Paša, steri je biu zaistino v Nagykanizsi, Triyaki Hasan, je ob pomauči mladoga in lejpoga oficera Kemala Abdela Bašahra Tatare eno leto včiu sodačkih veščin. Po tistom pa je té mladi sodak daubo delo, steroga ne bi smeu vzeti. Okauli 800 moških je pelo z najvekšo karavano od Lendave prauti Goričkomi na lov za deco. V kaulaj, v sterij so gor pelali senau in drügo gesti za živino, so te, gda so šli nazaj, vozili zgrableno deco, staro od 6 do 16 lejt.« Marjan Vidovič pravi, ka je pri pisanji ponüco vse, ka je znau pa zvedo o tistom, ka se je v istini godilo, pauleg toga pa je prpovejsti povezo s svojimi življenjskimi izkušnjami. Vüpa tüdi, ka do se tüdi v Porabji najšli lidgé, sploj mladi, steri do z veseldjom prešteli njegovo knjigo, stera je nej njegva prva, liki je tau že drüga knjiga. Prvo - z naslovon Kozlarjevi - je posveto svoji materi. »Moren prajti, ka san jo piso te, gda sam trno betežen biu in so me glij vračili v špitali. Leko poven, ka me je moja mati trno rada mejla, dala mi je tüdi dosta lübezni. Kak divja žival se je borila za mene, če je trbelo. Do zadnjoga je mejla brigo za mene, tüdi te, gda san biu že 50 lejt star,« je na konci ške povedo Marjan Vidovič. (Kejp na 1. strani: Ostala sta njemi ške dva konja.) Tekst in kejpi: Silva Eöry 5 Razstava o deportiranih na Hortobágy Erični slovenski športniki (1.) Den slovenskoga športa Slovenija je mali rosag, v sterom žive okraug dva milijona lidi, vseeno pa ma dosta eričnih in uspešnih športnikov, tüdi takših najbaukših na svejti. Eno par, tüdi tiste, steri so gnesden nej več aktivni, mo predstavili v naši novinaj. Rajmond Debevec, 57-letni Ljubljančan, steri je zlato medaljo daubo s kralevski disciplini, v strelanji z malokalibrsko pükšov v trojnom položaji. Na OI je Debevec po zlati v Avstraliji daubo ške dvej bronasti kolajni, leta 2008 v Pekingi in leta 2012 v Lon- »In vsi so se postavili na lastne noge!« – je naslov državne potujoče razstave Društva za raziskavo zgodovine internirancev v Őrségu (ŐKKE), ki bo v Monoštru na ogled od 7. novembra naprej. Ni slučajno, da je to druga postaja Del potujoče razstave Rajmond Debevec Začnimo z veslačoma (evezős) Iztokom Čopom in Luko Špikom pa strelcom (sportlövő) Rajmondom Debevcom. In ka majo sküpnoga? Tau so tisti trgé, Iztok Čop in Luka Špik steri so poskrbeli, ka je Slovenija na Olimpijski igraj (OI) v Sydneyji leta 2000 dobila prvi dvej zlati medalji. Tau se je zgaudilo 23. septembra. In v letošnjom leti so se poslanci odlaučili, ka de na té datum državni svetek, den slovenskega športa. Zanimivo je, ka ma pauleg Slovenije takši svetek samo ške sedem rosagov: Indija, Iran, Malezija, Katar, Turčija, Tajska in Japonska. Edini od prvih zlatih olimpijcov, steri ške gnesden tekmüje, je doni. Približno tri vöre pred njegvim prvim mestom v Sydneyji sta do olimpijskoga zlata priveslala zdaj 48-letni Iztok Čop in 41-letni Luka Špik, steriva sta se po dugom cajti srečala ob letošnjom prvom praznovanji dneva slovenskoga športa. Za tau, ka se bole na redko srečata, je krivo tüdi tau, ka Špik že neka cajta žive v Londoni, gé dela kak osebni trener. »Ške furt se dobro spaumnim vsej napornih priprav in tüdi stresnih minut pred tekmo,« pravi Iztok Čop, steri je biu pred leti podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, zdaj pa ma svojo firmo, stera odavle veslaško opremo. Ovak pa trbej ške povedati, ka je na OI v Barceloni leta 1992 Čop vküper z Denisom Žvegljom s tretjim mestom v dvojci brez krmara priboro prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo. V svoji bogati karieri je daubo vsevküper štiri olimpijske kolajne, vse preostale s Špikom v dvojnom dvojci. Pauleg zlata sta si priborila ške srebro leta 2004 v Atenaj in bron leta 2012 v Londoni. Silva Eöry Kejpa: internet – prva, zelo odmevna je bila v Őeiszentpétru – potujoče razstave, saj so pred sedemdesetimi leti iz mesta Monošter in okolice, tako tudi iz Slovenskega Porabja, podobno kot iz pokrajine Őrség na brutalen način odpeljali kakih 5 odstotkov prebivalstva in ga na podlagi izmišljenih obtožb deportirali v zaprta delovna taborišča na Hortobágy. Rákosijeva diktatura je iz Monoštra in okolice na silo odpeljala cele družine, jih razlastila in jim odvzela rodno grudo ter njihovo prihodnost, vse to pod ideologijo razrednega boja ter zaradi meje, ki je ločevala dva svetovna sistema. Pogojnemu odpustu iz delovnih taborišč so sledila desetletja prisilnega molka, ko so tako ljudje iz Őrséga, Monoštra in Slovenskega Porabja naskrivaj in s strahom omenjali imena naselij Kónyatanya, Lászlómajor, Tiszaszentimre in Tedej. Monošter kot okrajno upravno središče je obenem odigral pred in v času deportacij ter po njih vlogo oblasti, ki je določala usodo posameznika v mikroregiji. Sledi takratnega dogajanja še danes najdemo v mestu. Prav zato lahko načrtujemo ob razstavi učno pot na to tematiko, ki bo vključevala nekdanje stavbe okrajnega sveta, partijskega sekretariata, okrajnega sodišča, zapora, policijske kapitanije in poveljstva ÁVH (UDBE). Druga spremljevalna prireditev bo razstava knjig in dokumentov, ki jo pripravljajo sodelavci mestne knjižnice Ferenca Móre, na kateri bo razstavljena splošna in lokalna literatura ter viri, povezani s tematiko deportacije, ki jo javnost še zmeraj premalo pozna. Društvo za raziskovanje zgodovine internirancev v Őrségu s potujočo razstavo pričakuje vse zainteresirane na novi kulturni točki Monoštra z imenom Vitrina, ki jo je ustanovilo in vzdržuje društvo SZEMLE (ulica Ferenca Deáka 3). Razstava bo na ogled od 7. do 23. novembra. Zsuzsa Róka Prevod: M. Sukič Porabje, 22. oktobra 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Obnovili so freske Če se proto Sombotela pelamo, prvo ka že audalič zaglednemo, je stolna cerkev. Nej čüda, vej je pa več kak šestdeset mejtrov visika, duga pa skur osemdeset mejtrov. Nejdaleč kraj od cerkve je Škofijska palača, gde so že od začetka mau, ka se je zozidala, živeli škofje sombotelske škofije, depa ta zidina je bila kak prvin tak zdaj tö uradni sedež sombotelske škofije. Zdaj, 14. oktobra, so slavnostno prejkdali obnovljene freske v velki dvorani v sombotelski Škofijski palači. Svoj guč je püšpek János Székely s tejm začno, ka samo Baugi se leko zahvalimo, ka so freske s plafona nikoma nej na glavau spadnile. Zato ka gda so restavratora vcujstanila, ka pogledneta, v kakšnom stanju so freske, so vpamet vzeli, ka že štirdeset centimetrov kraj visijo od plafauna (stropa). Tau je nevarno bilau nej samo zato, ka bi cejli plafaun leko dolaspadno, nevarno je bilau glede tauga tö, če se sploj leko obnovijo. Škof je tapravo, ka je stolno cerkev prvi škof János Szily dau zozidati v stilu copf. Stolnico so zavole brž zozidali, začnili so leta 1778 pa za pet lejt, leta 1783 so go že gorazozidali. Freske so 144m2 velke, stere so dotejga mau še nikdar nej restavrirali, prvič zdaj, po 237 lejti, oktobra leta 2019 so začnili z delom. Tau bi človak ranč nej dau valati, vej pa leta 1945, gda so Nemce že gnali vö z rosaga, stolnico so anglo-ameriške sile fejst uničile z bombami pa ranč tak so padle bombe na palačo tö. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Državni zbor sprejel peti protikoronski zakon Ob robu hitro naraščajoče krivulje okužb, ki bi lahko vodila tudi v novo razglasitev epidemije, je parlament sprejel peti protikoronski zakon. Poudarek je na zaščiti delovnih mest, številni ukrepi segajo na področji zdravstva in socialnega varstva. Večina bo veljala do konca tega leta, vrednost vseh skupaj je ocenjena na 420 milijonov evrov. Za je glasovalo 48 poslancev, 29 jih je bilo proti. Ukrepi za blažitev posledic covida-19 segajo na številna področja. Med drugim se podaljšujejo subvencioniranje čakanja na delo na domu ter izplačila nadomestil plač za delavce v karanteni. Ponovno bo uveden mesečni temeljni dohodek, do katerega so bili samozaposleni in družbeniki upravičeni spomladi v času razglašene epidemije. Pogoj bo upad prihodkov v letu 2020 zaradi posledic epidemije za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Ukrep pa bo veljal do konca leta. Jože Podgoršek imenovan za novega kmetijskega ministra Državni zbor je obravnaval tudi predlog za imenovanje Jožeta Podgorška za ministra za kmetijstvo. Za je glasovalo 48 poslancev, proti jih je bilo 7. Kot je po prisegi dejal Podgoršek, je pobudo DeSUS-a za kandidaturo sprejel z veliko mero strahospoštovanja do funkcije ministra. Izbruh novega koronavirusa je po njegovih besedah izpostavil, da za zagotavljanje varne hrane nujno potrebujemo slovenskega kmeta. Leta 1974 rojeni Podgoršek je končal srednjo kmetijsko šolo Grm in študij nadaljeval na biotehniški fakulteti, kjer je po diplomi doktoriral s področja agrarne ekonomike. Poklicno pot je začel v gospodarstvu, marca 2015 je postal prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, od septembra 2018 pa je državni sekretar na kmetijskem ministrstvu. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... NAJLEPŠI IZDELEK JE IZ NAŠIH ROK Pokopališče je kot prostor socialnih stikov, kjer se ljudje srečujejo, pogovarjajo o svojcih in njihovih skupnih Grobove naših dragih največkrat zasadimo sami. To nalogo opravimo s posebnim čutom do svojcev. temnih marmornih obrobah se prst hitro suši, zato je priporočljivo, da rastlin ne zasajamo do roba, tiste, ki bodo najbližje robnemu kamnu, pa naj bodo takšne, ki najlažje prenašajo sušo, kot vami, različnim vresjem in resami. Lepo je, če cvetlični aranžma napravimo sami. Po svojih močeh si pripravimo ves potreben material, ob sprehodih naberemo plodove, Pri barvah rastlin, ki bodo posajene na grob, ni dobro pretiravati. Lahko se sicer odločimo za različne kombinacije, ali pa preprosto za isto vrsto rastline v različnih odtenkih. V tem primeru je eševerija. preživetih zgodbah, o rastlinah na posajenih grobovih in še … Ljudje iščejo svoj mir se umirijo in večkrat zasanjajo v onostranstvo. Spomnim se pokopališča na severu Nemčije, kjer je obrobek pokopališča bil zasajen Zasadimo z rastlinami, ki so nam všeč. Navadno vse ne gre naenkrat, naš okus se spreminja, pogosto tudi ugotovimo, da se kaj, kar smo si zamislili, ne obnese v naših razmerah. Tako nekatere rastline postajajo Podolgovati aranžma iz velikocvetnih in drobnocvetnih krizantem z lahkoto izdelamo sami denimo homulice, okrasni timijan in sivka. Pogosto so mačehe nepogrešljivi del zasaditve. Pri mačehah imamo poleg klasičnih in velikocvetnih na voljo tudi drobnocvetne ali mini mačehe, ki so izjemno malo pobrskamo po nasvetih, in po lastni intuiciji in naš izdelek bo najlepši. ALI STE VEDELI … Da krompir učinkovito očisti grde madeže, ki se pojavijo na usnju, in da plevel preprosto uničite tako, da V venec iz cvetličarske gobe potikamo najprej zelenje nato pa enakomerno različno izbrano cvetje z rododendroni, v notranjosti pokopališča pa veliko hortenzij in večja drevesa. Na klopcah so ljudje uživali in se tiho pogovarjali. Zavedati se moramo, da so pokopališča v resnici namenjena živim ljudem, tistim, ki se hodijo tja spominjat pokojnikov. naše favoritinje in pogosto ostanejo dolgo na grobovih. Pri sajenju trajnic in grmovnic upoštevamo, da bodo rasle na grobovih več let, zato že pri sajenju poskrbimo, da bo med rastlinami dovolj prostora za razraščanje, in že na začetku upoštevajmo končno velikost rastline. Ob Suho sveži aranžma z različnim zelenjem in cvetjem trpežne in dobro prezimijo, ga prelijete s slano vodo, v spomladi pa hitro in bogato kateri se je kuhal krompir? cvetijo. Drobnocvetne maBesedilo: Olga Varga čehe lahko kombiniramo s Fotografije: Svetovni splet trajnicami, jesenskimi tra- Porabje, 22. oktobra 2020 7 Zadruga Pomelaj v Mali Polani Kartati je veselo Rokujte se z rokodelci V Zadrugi za razvoj podeželja Pomelaj v Mali Polani so pripravili delavnico ročnih del in predstavitev njihove dejavnosti na dogodku z naslovom Rokujte se z rokodelci. Na Sabolovi domačiji, kjer so prostori Zadruge Pomelaj, že več kot dve desetletji nastajajo izdelki iz koruznega ličja in vrbovega šibja. To so lepi okrasni in uporabni predmeti, ki so jih izdelovale že prejšnje generacije Prekmurcev tako za lastno uporabo kakor tudi, da so z njihovo prodajo kaj dodatno zaslužili. Društvo penzionistov Monošter od leta 2008 ma Klub za kartanje. Geste nas 16 članov, vsakšo srejdo se srečamo in špilamo šnapser, štirge po štirge. Špilamo se od 15. do 19. vöre. Zdaj odimo špilat v restavracijo Zöldfa (nekdenešnja Šabler krčma). Špilati karte je zanimivo doživetje tak za posameznoga človeka kak za skupino. Če gvineš, zmagaš, doživiš občutek uspeha, je Za igro smo nabrali polno košaro divjih kostanjev (Vrtec Gornji Senik) Na Sabolovi domačiji so pokazali, kako nastajajo izdelki iz koruznega ličja Obiskovalce je pozdravil direktor Zavoda za razvoj podeželja Pomelaj Niko Jandl, ki je povedal, da si že od leta 1996 prizade- dobro za tau tö, ka preženeš dugi cajt. Razvijaš svojo memorijo in sposobnost koncentracije. Za starejše je tau važno gé, ka se s tejm tö branijo prauti demenci. Zvün toga, ka se kartamo, vküper odimo na izlete, držimo menkše piknike pri Rabi ali mamo večerje v restavraciji. Vsakšo sprtolejt mamo tekmovanje v šnapseri s člani Kluba za kartanje iz Neumarkta v Avstriji. Mi idemo k njim se špilat, potistim pa nji nazajpozovémo v Varaš. Na žalost smo letos zavolo epidemije nej mogli titi. Društvo penzionistov Monoštra nam da malo penez, zato si navekše mi sami plačamo ceringo. Nas vodi Štefan Tóth, njegva žena Ida pa koordinira vse programe. Fajn je gé kartati, dobro je v družbi biti. Gda kartamo, vsakšo žalost, vse težave, betege pozabimo, samo na špilo brodimo, na tau, aj gvinemo. Istina, ka nekak vsigdar mora zgibiti, »bunko« dobiti. Če rejsan vsakši ške najbaukši biti, dapa samo eden je leko zmagovalec, samo eden leko gvine. Ranč zavolo toga je kartanje zanimivo pa veselo. Margit Čuk Izdelki, ki jih naredijo v Pomelaju, so razstavljeni v prodajalni, ki je na gumnu vajo ohranjati prekmurske ljudske obrti in kulturno dediščino, svoje izdelke pa vključujejo tudi v turistično ponudbo pokrajine. Izpod pridnih rok zaposlenih v Pomelaju je nastalo že veliko izdelkov, ki jih lahko kupijo v njihovi prodajalni ter na turističnih sejmih in prireditvah po Sloveniji. K njim prihajajo tako organizirane skupine in družine, kakor tudi skupine šolarjev. Predstavitev je potekala v razstavnih in delovnih prostorih Zadruge Pomelaj, v obnovljeni stari kmečki hiši z gospodarskim poslopjem. Najprej so predstavili izdelovanje izdelkov iz koruznega ličja, potem pa še pletenje izdelkov iz vrbovih šib. Prikazali pa so tudi, kako so nekoč ročno luščili koruzo. Obiskovalcem so ponudili tudi tradicionalne prekmurske prigrizke, kot so kruh z zaseko in namazom z ocvirki, pražena bučna semena in podobno. Tisti, ki so si prišli ogledat delo v Pomelaju, so se lahko tudi sami preizkusili v teh opravilih. Podobno predstavitev so pripravili še za učence iz Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana. Aktivnosti v Pomelaju so v preteklosti organizirali tudi s sodelovanjem v mednarodnih projektih, s katerimi se trudijo ohranjati kulturno dediščino. Tokratni dogodek so pripravili v okviru mednarodnega projekta Houses – Poti podeželskih hiš: Dediščina je naša prihodnost – razvoja turizma na slovensko-madžarskem obmejnem območju na temelju vrednot. Izvajajo ga partnerji iz Slovenije in Madžarske, sofinanciran pa je iz sklada Evropske unije. Pri predstavitvi Rokujte se z rokodelci sta sodelovala še posestvo Mala rosa iz Stanjevcev in Lovenjakov dvor iz Polane. V Pomelaju so najbolj znani po svojih izdelkih iz koruznega ličja, so povedali ob predstavitvi. Največ so izdelali cekarjev in košaric, zelo priljubljeni pa so tudi ostali izdelki iz koruznega ličja: natikači, obeski, zvezdice, angelčki in podobno. Iz vrbovega šibja pa izdelujejo košare in košarice. Uporabljajo koruzno ličje stare sorte koruze trdinka, ki ima kakovostno ličje, katera zraste na njivah domačih pridelovalcev. Tekst in fotografiji: Jože Gabor Porabje, 22. oktobra 2020 ... DO MADŽARSKE Olivia Mešič na čelu monoštrske tovarne Od sredine oktobra je postala generalna ditektorica monoštrske tovarne motorjev PSA (nekdanja tovarna Opel) Porabska Slovenka Olivia Mešič. Dosedanji generalni direktor je bil Poljak Grzegorz Buchal, ki se je poslovil na začetku oktobra. Olivia Mešič je zaposlena v omenjeni tovarni od leta 1997. Bila je vodja kadrovske službe, direktorica za proizvodnjo, vodila je tudi oddelek za načrtovanje in strategijo. Nazadnje je delala kot namestnica generalnega direktorja. Olivia Mešič je hčerka Porabskih Slovencev, oba starša sta doma iz Verice-Ritkarovcev. Do zdaj zaradi koronavirusa umrli trije učitelji Po podatkih pedagoškega sindikata so do zdaj zaradi koronavirusa dokazano umrli trije učitelji. Sindikat ni zadovoljen z ukrepi pristojnega resorja, kar se tiče zaščite pedagoških delavcev, zato je sestavil seznam zahtev v osmih točkah. Med drugim zahteva, naj se odredi pouk na daljavo v tistih naseljih, kjer se je dokazano pojavil virus oziroma naj se zagotovijo predmetni in kadrovski pogoji dela v malih skupinah tako na šolah kot tudi v vrtcih. Med svojimi zahtevami so zapisali tudi to, naj testirajo pedagoške delavce oziroma naj oprostijo dela starejše učitelje in tiste, ki imajo kronične bolezni. Prosili so tudi to, naj z razkuževanjem oziroma merjenjem telesne temperaure učencev ne obremenjujejo učiteljev. V odgovoru pristojnega ministrstva (EMMI) so zapisali, da redno (mesečno ali dvotedensko) testiranje ne bi povečalo varnosti učiteljev, saj PCR-test pokaže le trenutno stanje testiranega in ni nobenega jamstva, da se ta isti človek naslednji dan ne bo okužil. Toda tiste učitelje, ki kažejo morebitne znake okužbe, takoj in brezplačno testirajo. Državni sekretar Zoltán Maruzsa, odgovoren za šolstvo, je izpostavil, da so do zdaj uvedeni preventivni ukrepi na šolah in v vrtcih zadostni. Do prešnje srede so po vsej državi zaprli 23 vrtcev in 17 šol, delno (v določenih razredih) so uvedli pouk na daljavo v 102 šolah. Jesenske počitnice se bodo začele 23. oktobra in trajale do 2. novembra, to obdobje bo zadostno, da se okužene šole in vrtci »rešijo« virusa. 8 Če Fradi špila, te delo čaka Klara Mešič ali kak so go doma v Slovenskoj vesi poznali, Matijna Klara, je v cejlo življenji fejst rada mejla nogomet, ranč tak kak sestra Hugi. Samo dočas, ka Depa dja sem se nej pri Matiji naraudila, liki na brgej pri Popustji, v od matere rojstnom rami, leta 1948. Zato ka stariške, gda sem se naraudila, so še nej bili oženje- Klari zdaj ... ... pa pred dosti lejtaj sestra je za VASAS navijala, ona za FTC. Še gnesden vsikšo tekmo pogledne v televiziji, gda se Fradi špila, tau je njeni hobi. Gda sem Klaro prejšnji keden gorpoisko, ona že na stauli mejla tiste stare kejpe, stere je s seuv vzela, gda je v Varaš v nauvi ram prišla. - Klara, obadva tvojiva stariša sta iz Slovenske ni. Mater so vcepili z nišov injekcijov, zaman prajla, ka njau bi nej slobaudno bilau, zato ka kusta. Tau je bilau predpodnevom, zadvečerek komaj je domau prišla mati, že name rodila.« - Edno sestro maš, kak mlajši dobro sta se sporazmele? »Dobro, dosta sva se grajale (igrale), depa zato tašo tö Njena generacija pri prvom prečiščavanji, za njimi stogi gospaud Markovič vesi bila? »Obadva, ati je biu Matjini, mami je pa biu Popustji, dejdaka so vsigdar tak zvali ka Popustji školnik. Mam eden taši kejp, gde sta moja baba pa dejdek dolavzeta, od oča. Mi smo tam bili doma, mi smo tam živali, dja sem se odtistac oženila, gda sem edendvajsti lejt stara bila. bilau, ka včasin sva se kaj njefkale. Tašoga reda sem vsigdar dja vödobila, zato ka mami tau pravo, ka dja sem vekša, dja bi mogla več pamati meti.« - Kelko lejt si starejša od sestre? »Šest lejt, depa tau se je sploj nej štelo, da sva se špilale. Istina, največkrat sva se brsale na dvorišči, gda smo malo fraj bile. Völke vrate smo meli na škednji, na edno stran smo tau napisali, ka FTC na drügo tau, ka VASAS. Zato ka dja sem FTC bila, sestra Hugi pa VASAS pa tau je še gnesden tak.« - Vidim eden taši kejp, gde vaša sestra pri klaviri (zongora) sedi, tau je pri vas doma bilau? »V Slovenski vesi je bila edna učiteljica, stera je lepau znala na klaviri špilati. Tau se je moji matari tak povidlo, ka name je nagučala, aj se včim pri tau učiteljici, sledkar pa še küpla klavir tö. Nej sem stejla, depa ka vejš, privolila sem, ka mo se včila, zavolo tauga, ka me je mati silila, sem se ranč nej navčila špilati. Te klavir sem dugo mejla, če dobro vejm, te smo ga odali, gda smo sé v Varaš prišli, v te ram se držat.« - Tau prvo prečiščavanje je v Slovenskoj vesi bilau? »Tau je pri nas pred ramom bilau, gda je mojo prvo prečiščavanje bilau. Gospaud Markovič so k nam dosta odli, bilau tak, ka pri nas so spali, zato ka z mojim dejdakom sta fejst dobriva padaša bila.« - Na taum kejpi se s sanami vozite, gde je tau, v Slovenskoj vesi? »Tau smo v Varaši dolavzeti, če dobro vejm, te tam, kak je Petőfi ulica. Nej je bilau brega, nas sta ati pa mami vlekla, te so še taše zime bile, ka je decembra snejg dolaspadno pa do konca februara je vse bejlo bilau.« - Lejpa mlada lejta ste meli? »Mena je sploj dobro bilau, istina, ka je dosta trbelo delati, depa veselo je bilau. Po osnovni šauli sem v Győr odišla se včit v tekstil tehnikum. Gda sem zgotauvila, te sem nazaj v Varaš prišla v židano fabriko delat kak tehnik pa cejlak do 93. leta, dočas ka so fabriko nej zaprli, sem tam delala. Gda sem brezi dela ostala, te sem najprvin zelenjavo odavala, sledkar sem pa v tablo, gda smo zgotauvili.« - Je še eden zdavanski, depa tau je že vaš. »Tau je leta 1969 bilau pri Tanaina, steri je nas dolad- Mami ji je tjüpo klavir, vejndik se zatok nej navčila špilati, ka so go silili hoteli Lipa receptorka bila. Pa te se tak od tistec v penzijo odišla.« - Je eden kejp, gde ste svadbica bili pa mate enga drüžbena s kratkimi lačami, kak je leko tau? »Tau se je tak zgaudilo, ka pred zdavanjom, gda smo se doladjemali, smo pamet vzeli, ka nejmam drüžbena. Zato, ka on se je vejndrik jemau, gda smo se zdavali. Nej je bilau velko gostüvanje, doma smo bili, samo edno večerdjo smo meli. Oča, mati, tašča, moža brat, moža boter, moja sestra pa te še teticin mauž pa njeni sin so na tjejpi.« - Kak vam dnevi dejo zdaj, ka ste že v penziji? »Brž, rano ne stanemo, samo tak v pau devetoj vöri, Zdavanjski kejp – kak vsikšoga tistoga časa – je napravo fotograf Tanai zmejšo pa s tistimi odišo, steri so po gospauda Markoviča šli v Števanovce. Drügo nej bilau, tam pri sausedi se je držo Glažojncini Joži pa njega so nanje vzeli, aj vcuj k mena stane, zato srmak tam v kratki lačaj stoji.« - Te lejpi portret od tebe gde se je redo? »Tauga so v Győra redli na Porabje, 22. oktobra 2020 te zajtrk djejmo, vsikši den tjüjam, v bauto trbej odti, mali ogradec mam, tak ka čas tade. Depa mena, ka je prvo, tau je foci, najbola pa te, gda Fradi špila, tašoga reda vseedno, kelko dela je, dja vse taknjam pa si dolasedem pred televizijo.« Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 8. S füredskoga bala se čüje muzika Če se z daula Káli-medence povrnémo nazaj na brejg Blatnoga jezera, brž na pamet vzememo, ka vesnica Zánka dva panaufa má. Ednoga ejkstra za nekdešnjo ribiško vés ino drügoga ejkstra za pionirski tabor, šteroga so zozidali na začetki 1970-i lejt. V gnešnjom »Erzsébet-tábori« - na športni igriščaj ino štrandaj leko počiva mladina s té pa z pavlinski klaušter, šteroga pa so leta 1552 vogrski sodacke sami dojporüšili, ka aj bi se neprijatelski Törki nej nut v njega spakivali. Po vesnici pela električni bus, depa s konjskim kočüjom se tö leko kaulipelamo. Na bregej Blatnoga jezera, v vési Balatonudvari, so grobi nej redeči: v prvoj polovici 19. stoletja so na cintori Na gradi v Nagyvázsonyi juliuša ino augustuša leko vidimo viteške igre dvakrat na dén ov kraj grajnce. Bližanja vesnica Dörgicse je erična po tejm, ka nema samo edno, liki tri cerkvene rüševine z romanski cajtov. V vési na več hektaraj pauvajo sivko (levendula), s štere vrastvo tö redijo. Od tistec brž pridemo v takzvano »Dolino umetnosti« (Művészetek Völgye), gde so štiri vesnice, Kapolcs, Taliándörögd, Vigántpetend ino Monostorapáti oprvim leta 1989 svoj festival držale. Od tistoga mau vsikšo leto več deset gezero lüdi gorpoiške polepšane vési, gde je na 35 mejstaj čakajo s skoro 1500 programami. Na glavnoj poštiji med Tapolcov pa Veszprémom, 15 kilomejterov od Balatona se zdigava grad v Nagyvázsonyi, šteri je v Prekodonavji najlepše gorausto. V gradskom törmi se na štiri štaukaj spominajo na gospodara Pála Kinizsina, v kapejli leko eške en par falatov njegve originalne škrinje z redečoga marmora tö vidimo. Té vitez krala Matjaša je v vési stvauro eden postavili petdeset src z bejloga vapnastoga kamla. Zvün vesi so napravili prvo takšo igrišče za golf pri Balatoni, štero má na 67 hektaraj 18 lükenj ino leko na njem držijo mednarodna tekmovanja tö. Če pa je nekakoma trnok vrauče, ino neške, ka bi se na njegvoj barnastoj kauži vidli bejli štrafi od kopalni lač, leko gorpoiške nudistični štrand v Balatonakalini. Ta krajina je bogata s starimi zidinami ranč tak: v vési Örvényes si leko zvün mostá s kipom svetoga Janoša Nepomuka poglednemo eške stari mlin na vodau, v Aszófőni pa v vinski zamenicaj gazde eške gnesdén čakajo žedne pautnike. Blatno jezero je najbole vausko pri Tihanyi, gde eden polotok (félsziget) pet kilomejterov nut v vodau visi. Od tistec se leko s trajektom v osem minutaj odpelamo prejk v Szántód, depa dosta drügi šiftov tö štarta s tistoga bregá. Tihanyski polotok je napravlen s kamlov od indaš- nji vulkanov, de je pa vöter tö ništerne špajsne forme vküpersfudo. Najlepši küp se zové »Zlata iža«, vej se pa večer bliskeče v zahajajaučom sunci. V ednom vulkanskom krateri je gratalo tzv. »znautrašnje jezero«, šteroga ne lübijo samo ribiči, liki tisti tö, šteri se radi vzimi na lédi čujskajo. Leko pa gorpoiškemo tzv. »vinešnje jezero« ranč tak, štero je inda svejta vküpersegnilo z Balatonom, zdaj pa je že skoro edno müzge gratalo. Med dvöma jezeroma se zdigava brejg, v šterom so si v srejdnjom vöki bazilitski baratke celice vözdumbali. Tau so edina püščavniška »stanovanja«, štera so v Srejdnjoj Evropi gorostala. Klaušter v Tihanyi je stvauro krau Andraš I. leta 1055, v etom latinskom dokumenti so dojspisane prve vogrske rejči. Té madžarski vladar počiva v spaudnjoj klaušterskoj cerkvi, štera je sedemstau lejt starejša od vrnje klaušterske cerkve. Slejdjen vogrski krau IV. Karol Habsburški je z ženov Zitov v Tihanyi preživo slejdnje dni, prva kak liki bi ga po prvoj svetovnoj bojni vö z rosaga zagnali. Najlepši pogled na Blatno jezero je venak od klauštra. Če mamo čas, napautimo se k tzv. »Ekho-kamli«, gde je odmev (visszhang) inda svejta 16 rejči nazajpovödo. Splača se tau gnesden tö vösprobati, vej pa en par rejči eške itak gvüšno nazajčüjemo. Bole športni leko splezdijo k razglednoma törmi - od tistec vidimo do dvej glavni varašov Balatona: Siófoka na djužnom ino Balatonfüreda na sövernom bregej. Prvo mesto za zdravlenje ino počinek na Vogrskom je biu varaš Balatonfüred. Že na začetki 18. stoletja so gorprišli, kak fejst zdravdji pomagajo kisele vodé v etom varaši, tau pa najbole srcej, žilam, nogam, kauži ino ženskim betegom. Eške gnesneden dosta betežnikov pigé tau vodau, v varaši pa majo špitale za srcé ino eden sanatorij tö. V reformnom cajti so se lidgé nej samo kaupat ino vračit ojdli v Balatonfüred, bogati je biu drüžbeni ino kulturni žitek tö. V svojom cajti so v varaš redno prihajali Kazinczy, Csokonai, Széchenyi, Kossuth, Deák ino Vörösmarty – vila Móra Jókaina pa eške berejo kralico bala. Med tejm časom se prausno lüstvo vanej na ulici veseli, varašanci pa se leko drügi den čüdivajo lepoti kralice ino njeni dvorni dam. Zdaj malo dojstavimo svojo paut kauli Blatnoga jezera ino napautimo se prauti »varaši kralic«, Veszprémi. S poštije »73« leko dojzavinemo prau- Opatijsko cerkev v Tihanyi so zozidali v 18. stoletji – gratala je simbol Blatnoga jezera gnes slüži kak spominska iža. V parki špital so v spomin svojoga ozdravlenja drejve posadili erični betežnicke, na priliko indijski pesnik Rabindranath Tagore, po šterom je šetališče ime dobilo. Vküper s pomolom je tam grato eden pravi korzo, šteri se vleti trnok napuni z lidami. Balatonfüred je center domanjoga jadralstva (vitorlázás), od leta 2015 pa znauvič pela obnovleni parni šift »Kisfaludy«, šteroga so leta 1846 oprvim na vodau Balatona spistili. Za mlajše držijo tekmovanja s papernatnimi čanaklinami, štere morejo s fenom (hajszárító) fuditi. Nej daleč od sanatorija je stalo prvo kameno gledališče v Prekodonavji, od šteroga je do gnes gorostalo samo šest stebrov. Na njegvom mesti zdaj najdemo Hotel Anna Grand, gde vsikšo leto, slejdnjo soboto juliuša držijo eričen »Anna-bal«. Prvi ples so zorganizerali leta 1825, od tistoga mau vsikšo paut ode- Porabje, 22. oktobra 2020 ti Balácapuszti, gde so leta 1906 najšli edno veuko rimsko gazdijo z vilov – štera nema para v cejloj Srejdnjoj Evropi. Arheologi eške itak vökopajo na 16 hektarskom grünti, 3540 glavni ino skoro stau menjši zidin jim dava zavolé dela za duga desetlejtja. Če gratamo lačni na svojoj pauti prauti središči županije Veszprém, se leko stavimo v čardi v Nemesvámosi. Gostilna je najbole cvela v cajti betjara Jóskana Savanyúna z bakonyski bregauv, de go pa eške gnesdén tö dosta lübitelov domanjoga gesti gorpoiške. V etoj čardi so gorvzeli en par talov ništerni erični vogrski filmov ranč tak. Bole športni turisti leko po vönapravlenoj kolesarskoj poštiji s piciklinom tö pridejo v Veszprém, na šteroga de leta 2023 cejli svejt gledo kak na Evropski glavni varaš kulture. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 8. Najbole prilübleni pápa ino voditel križarski šeregov Na datum 20. oktobra piše dila v 10. stoletji, gvüšno pa na vnaugi kalendaraj na pr- má zgodovinski fundament. vom mesti ime opata sveto- Guč je o skupini devic, štere ga Vendelina (Szent Vendel). so mrle v cajtaj, gda je cesar Mrau je na začetki 7. stoletja, Dioklecijan v 4. stolejtji strašde so pa o njegvom žitki pisa- no naganjo krščenike. li eške samo osemstau lejt ki- Čednjaki so že dostakrat prosnej. Legenda pravi, ka je biu bali vužgati posvejt v kmici irsko-škotski kralič, šteri je kauli svete Uršule. Ništerni odišo za püščavnika k ednoj brodijo, ka so bile te mantrvodej na grajnci med gnešnjov Nemčijov pa Luksemburgom. Par lejt kisnej so ga benediktinski baratke v Tholeyi odebrali za opata, gda pa je zapüsto té svejt, so nad njegvim grobom zozidali edno kapejlo. Za en malo je mala cerkev gratala pravo prauškarsko mesto, kisnej pa se je tam naraudo varaš Pápa sveti Janoš Pavel II. je biu na pauti više St. Wendel. miljaun dvejstau gezero kilomejterov – biu je »slüžabnik Boži slüžabnikov« Vendelin je eške gnesneden eričen po tejm, ka pomaga nice sestre, sneje ino čére vračiti vsefelé betege lidam sodakov, štere je na zemlej pa mari. Kak patronuša ga gnešnjoga Švajca dau vmonajbole čestijo v alpski ino riti rimski cesar. Edna drüga živinorejski krajinaj, tam so kronika pripovejda, ka je ma posvetili dosta cerkva. bila prej Uršula prejdnja Na kejpaj ga vidimo s palcov ednoga klauštra ino gda je s pa žaklom kak barata ino svojimi apaticami v cajti bojprauškara, ali pa kak pas- ne zbejžala v bližanji varaš téra v gvanti mladoga krali- Köln, so se une raj odlaučile ča. Čestijo ga kak patronuša za smrt kak pa za sramoto pavrov, pasterov ino ovča- s sodakami. Tretja priporov, depa kak zavetnika paul vejst guči, ka je bila Uršula ino mare ranč tak. V nemški čí britanskoga krala, štero krajinaj ga poštüjejo zavolo je sto vzeti eden kralič. Pred toga tö, ka prej skrb má na zdavanjom se je Uršula prej živino pred vukami, njegvi z edenajset gezero tivarišicakejp radi gordejvajo na štale. mi napautila v Romo, de so Leta 1980 je na Gorenjom je pa na pauti nazaj vmorili Huni. (Tau pripovejst poznaSeniki živejlo 19 Vendelov. jo ništerne slovenske ljudske Edna svetniška pripovejst je pesmi ranč tak.) nej tak skrivnostna kak što- Edno je gvüšno, mantrnic rija o devici ino mantrnici je nej moglo biti edenajset svetoj Uršuli (Szent Orsolya) gezero, venak so rimske nupa njeni edenajset gezero ti- mere na ednom indašnjom varišicaj. Legenda se je naro- napisi (XI M V) naaupek prešteli ino razmili. Pripovejst od edenajset gezero devic pa se je bole vidla ljudskoj fantaziji kak od prausni edenajset. Sveta Uršula je gnes patronuškinja šaul za ženske, apatice-lerance so članice réda uršulink. Té sestre so v Ljubljano prišle leta 1702, njini klaušter eške itak stogi na centralnom Kongresnom trgi. Sveta Uršula, štera svoj den 21. oktobra sveti, má na kejpaj püščico, mantrniško palmo ali zastalo v rokej, leko pa drži köpenek nad svojimi sestrami tö. Letos 18. majuša je minaulo stau lejt od toga, ka se je na Polskom naraudo Karol Wojtyla, šteroga bole poznamo pod imenom sveti Janoš Pavel II. (Szent II. János Pál) ino je biu pápa od leta 1978 do svoje smrti leta 2005. Svojo prvo pápinsko mešo je nekdešnji krakovski nadpüšpek slüžo pod milim nebom pred bazilikov svetoga Petra v Romi, vküper je molo z više frtau miljauna lüdi. Biu je po 455 lejtaj prvi sveti Oča, šteri je nej biu Taljan ino prvi sin kakšoga slavskoga naroda. Dosta se je trüdo za poštüvanje med narodami ino vörami, proso je odpüščanje za preminauče greje katoličanjske Cerkve. Vnaugo je kritizero komunizem, depa kapitalizem ranč tak. Biu je poslanik méra, dosta je predgo prauti bojnam. Janoš Pavel II. se je več kak staukrat napauto na tihinsko - več je biu na pauti kak vse nekdešnje pápe vküper –, v novinaj so ga zvali »potüjauči sveti Oča«. Na Vogrskom je odo dvakrat (augustuša 1991 ino septembra 1996), v Sloveniji pa ranč tak dvakrat (majuša 1996 ino septembra 1999). Za blajžene je zglaso 1338 lüdi (med drügimi slovenskoga Antona Martina Slomška ino Mater Trejzo), 1386 v taljanskoj vesnici, po šteroj je svojo imé daubo. Oprvim se je včiu za fiškališa v varaši Perugia, gda pa je birauv grato, je proso za rokau čér ednoga napoljskoga grofa. Gda so ga med bojnov v vauzo ličili, se je odlaučo, ka če vöpride, frančiškanski barat grata. Janoš Kapistran je predgo po vnaugi evropski rosagaj, zvün Polske ino Češke je biu na gausti na Vogrskom tö. Njegvi latinski guči so dostakrat tri vöre trpeli, spiso je skoro dvajsti knig. Gor je ostalo kauli sedemstau njegvi pisem, biu je veuki padaš ino činitel inkvizicije. Janoš Kapistran je emo veuke plane, ka bi prej Malo pred svood Törkov oslobaudo cejli Balkan ino Carigrad – jov smrtjov, leta »črna smrt« je té senje na nikoj djala 1455, je zatok prišo na VogrPolak. Med svojim papin- sko, ka bi pomago staviti stvom se je redno posto, kak Törke. Edno leto kisnej je naslednik svetoga Petra je pod Beograd pripelo več detrikrat vragá tö vözagnau z set gezero križarski sodakov, ednoga človöka. Gda so ga štere so Osmani nej čakali. pitali, štere rejči evangelija Zavolo toga je leko Janoš bi odebro, če bi se samo za Hunyadi vö z grada vdaro edno miseu leko odlaučo, je ino tak so vküper dojobladavčasik pravo: »Istina vas na- li törskoga neprijatela. Za en malo je – ranč tak pravi slobaudne«. Janoša Pavla II. je za bla- kak Hunyadi – Kapistran jženoga zglaso njegvi na- tö mrau od küge. V kisnejši slednik pápa Benedikt XVI. bojnaj so vözrobili njegvi majuša 2011, za svetnika grob, njegvi ostanki so prepa pápa Frančišek apriliša minauli. Gda so ga zglasili 2014. Njegvi den svetimo 22. za svetoga, je grato patronuš Vogrske ino sodački dühovoktobra. nikov. Pri tejm je dosta poSamo malo lidi vej, ka bi magalo, ka je med živlenjom veuka zmaga nad Törki pri dosta lüdi čüdovitno vözvraBeogradi (Nándorfehérvár) čo. Njegvi svetek držimo 23. leta 1456 nej tak veuka bila oktobra, na dén, gda je leta brezi taljanskoga teologa z 1456 mrau. imenom Giovanni da Capest-dmrano. Kisnejši sveti Janoš ilustraciji: Kapistran (Kapisztrán Szent János) se je naraudo leta Szilveszter Bartkó za svetnike pa 482 lüdi (na priliko vogrske kralične Kingo ino Hedvigo). Od vsej papežov je biu Janoš Pavel II. na tretjom mesti, če tau gledamo, kak dugo je biu eden sveti Oča. Do tega mau je biu najbole poznani ino najbole lübléni pápa, zvün toga pa najbole eričen Porabje, 22. oktobra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 23.10.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost: Zemljin nemir, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.55 Začnimo znova: Keksolog, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Sto let pozneje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Zvezde velikega platna: Robin Williams, britanska dokumentarna serija, 14.35 TV-izložba, 14.50 Prisluhnimo tišini, 15.05 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.45 Špasni učitelj: Sramežljivost, nizozemska otroška nanizanka, 16.10 Oddaja za mlade, 16.30 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon: Hipi kmet, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Nevidni človek, ameriški film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo PETEK, 23.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.10 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 12.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.15 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.40 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 15.00 EkstraVisor: Odpadki v ognju, 17.00 Judo: svetovni pokal, 19.30 Videotrak, 20.00 Neboa: Karnevalski torek, španska nadaljevanka, 21.15 Resnica, ameriško-avstralski film, 23.15 Zadnja beseda!, 0.15 Videotrak, 1.15 Info kanal SOBOTA, 24.10.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.45 Oddaja za mlade, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Kulturni vrhovi: Rožnik v Ljubljani, dokumentarna oddaja, 14.35 Prisluhnimo tišini: Sofija, 14.55 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dokumentarna serija, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Netopirjev let, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, 20.55 Kaj dogaja? 21.20 Leta in leta, britanska nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Sedmi pečat: Parazit, južnokorejski film, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo SOBOTA, 24.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini: Stanko Kušljan, 10.15 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 10.40 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.10 Drage moje tovarišice kuharice, dokumentarni film, 12.15 Tarok zgodovina, dokumentarni film, 13.15 Avtomobilnost, 13.50 Hugo Wolf: Corregidor, posnetek komične opere iz SNG Maribor, 16.25 Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Gorenje Velenje, 18.00 Judo: svetovni pokal, 20.05 Usekanka, norveški film, 22.00 Zvezdana, 22.55 Glasba je časovna umetnost: Pankrti - Dolgcajt, dokumentarni film, 23.50 Videotrak, 0.50 Info kanal NEDELJA, 25.10.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.15 Špasni učitelj: Groza, nizozemska otroška nanizanka, 10.40 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 11.10 TV-izložba, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.15 TV-izložba, 15.30 Samo dobre stvari, italijanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: Fotografiranje, risanka, 18.50 Mali Timotej: Rdeča gora, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Med nami, norveška nadaljevanka, 20.45 Z Mišo, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Izbira 2020 – Trump ali Biden, ameriški dokumentarni film, 0.10 Klavirski trio Silenzio (S. Rahmaninov), 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo OD 23. oktobra DO 29. oktobra Dobro jutro, 14.10 Pisave: Esad Babačić, Uroš Zupan in Jernej Juren, 15.00 Alpe-Donava-Jadran, 15.25 Avtomobilnost, 16.15 Tehnika ljudstvu, dokumentarni film, 17.05 Joker, kviz, 18.00 Mostovi besed, portret Vlady Kociancich, 18.55 Videotrak, 20.00 Utapljanje v plastiki, britanska dokumentarna serija, 21.00 Prava ideja! 21.30 Umori na podeželju (XX.): Caustonski levi, britanska nanizanka, 23.05 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.30 Videotrak, 0.30 Info kanal NEDELJA, 25.10.2020, II. spored TVS SREDA, 28.10.2020, I. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 7.00 Videotrak, 8.00 Duhovni utrip, 8.15 Koda, 8.50 Ugriznimo znanost: Zemljin nemir, oddaja o znanosti, 9.20 Glasbena matineja, 10.45 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 12.30 Odpotovanja: Jordanija, potopis, 13.40 Pesem za nov začetek, ameriški film, 15.20 Masaji in levi, avstrijska dokumentarna oddaja, 16.35 Ambienti, 17.15 Nogomet - državno prvenstvo, Domžale : Mura, 8. kolo, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Zaključna prireditev 55. Festivala Borštnikovega srečanja, 21.30 Gledališka predstava, 23.40 Vikend paket, 1.00 Kaj dogaja?, 1.30 Videotrak, 2.30 Info kanal 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Počitniški program, 10.45 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Veliki osvajalec, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Urbana divjina: Prebivalci, britanska dokumentarna serija, 14.50 Osmi dan, 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ko se je svet ustavil, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Primož Trubar: Abecednik, 18.00 Pri Pajkovih: Nakupovanje brez zavor, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Foter, bolgarski film, 21.35 Nisi pozabil, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Ko se je svet ustavil, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 26.10.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Počitniški program, 10.45 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Rep Evrope, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Z Mišo, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Moč igre, kanadska dokumentarna oddaja, 14.45 S-prehodi: Katja Colja, režiserka, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Dnevi evropske kulturne dediščine: Spoznaj? Varuj! Ohrani, 18.00 Nejko: Kateri dan je danes, risanka, 18.05 Čebelice: Peter Svetina - Molitvice s stopnic, televizijska pravljica, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Pisave: Esad Babačić, Uroš Zupan in Jernej Juren, 23.30 Glasbeni večer, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 26.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.00 Videotrak, 12.00 Dobro jutro, 13.40 Obzorja duha: O religiji v učbenikih, 14.15 Prisluhnimo tišini: Sofia, srečna 13-ica, 14.45 New neighbours - Novi sosedje: Umazano stopnišče, dokumentarna oddaja, 15.30 Zadnja beseda!, 16.35 Prava ideja!: Glasbeni atelje Tartini, prva zasebna glasbena šola, 17.15 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.10 Medprostori, portret: Zdenko Kodrič, 19.00 Nogomet - evropska liga: napoved 2. kola, 19.35 Videotrak, 20.00 Odpotovanja: Indija: Sveta dežela, potopis, 20.50 Dediščina Evrope: Zwingli, švicarski film, 23.00 Izbira 2020 - Trump ali Biden, ameriški dokumentarni film, 1.05 Videotrak, 2.05 Info kanal TOREK, 27.10.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Počitniški program, 10.40 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Iz vrste sesalcev, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dokumentarna serija, 14.50 Duhovni utrip, 15.10 TV-izložba, 15.25 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Kalimero: Zvezda je izvaljena, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Svetovna zdravstvena organizacija med Kitajsko in ZDA, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Stanko Kušljan, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo TOREK, 27.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.00 Videotrak, 12.15 Porabje, 22. oktobra 2020 SREDA, 28.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.40 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 11.10 Dobro jutro, 13.05 Koda, 13.40 Imago Sloveniae, Simfonični orkester RTV Slovenija in mladi solisti, 15.00 Cvetje v jeseni, Orkester Mandolina Ljubljana, 15.25 Ambienti, 16.10 Vikend paket, 17.50 Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dokumentarni film, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Ob 90-letnici dr. Mirka Cudermana: Regens Chori - Portret dr. Mirka Cudermana, 20.55 Moje mnenje, 21.55 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 22.50 To, česar burja ni odnesla; borbe treh generacij, dokumentarni film, 23.50 Videotrak, 0.45 Info kanal ČETRTEK, 29.10.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Počitniški program, 10.45 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Morala je zakon!, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Urbana divjina: Obiskovalci, britanska dokumentarna serija, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Brez meja - Határtalan, 15.45 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Divji kostanj, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Nomofobija, 18.05 Dinotačke: Kar smo hoteli pojesti, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: Zwingli, švicarski film, 1.50 Ugriznimo znanost: Divji kostanj, oddaja o znanosti, 2.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.35 Napovedujemo ČETRTEK, 29.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.50 Videotrak, 9.50 Dobro jutro, 11.30 Ko se je svet ustavil, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 12.15 Profil, 12.55 Slovenska polka in valček 2020, 15.05 Joker, kviz, 16.15 Zora, dokumentarni film, 17.15 Nogomet - državno prvenstvo: Mura : Maribor, 9. kolo, 20.00 Avtomobilnost, 20.55 Nogomet - evropska liga: AZ Alkmaar : Rijeka, 22.50 Ambienti, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci, 0.00 Slovenska jazz scena, 0.50 Videotrak, 1.45 Info kanal Molimo pri jami Blažene Device Marije lurške IZLET UČENCEV DOŠ ŠTEVANOVCI Učenci in učitelji Dvojezične osnovne šole Števanovci so 8.oktobra bili na celodnevnem izletu v mestu Herend in v živalskem vrtu v Veszprému. Zjutraj ob sedmih smo štartali in prispeli v Herend okrog desetih. Razdelili smo se v dve skupini in smo si ogledali najprej mini manufakturo, kjer so nam predstavili, kako se proizvaja porcelan. Spoznali smo tudi kratko zgodovino manufakture. Zanimivo je bilo videti, kako sestavljajo te izdelke iz več delov, kako poteka ročno delo, kako barvajo motive, koliko časa traja narediti krožnik ali kakšen drugi izdelek, kakšne barve uporabljajo. Tudi cene smo si lako ogledali in slišali o njih. Ta porcelan je po vsem svetu znan in slovit. Ogledali smo si stalno razstavo v muzeju, kjer smo v vitrinah lahko občudovali zelo lepe izdelke, od krožnikov do vaz in raznih figur. Lahko smo si ogledali zidano peč, kjer smo videli več vrst tehnik žganja. Pot smo nadaljevali v živalski vrt v Veszprém. Vrt je velik, lep in naši učenci so lahko opazovali različne živali. Po ogledu smo imeli kosilo. Po kosilu so učenci bili malo prosti, v lepem vremenu so se igrali na igrišču ali si ogledali še ostale živali. Naš izlet je bil lep in uspešen. Agica Holecz ravnateljica Ponos Sakalovčanov, svetlobni križ, varuje našo vas že deveto leto. Je simbol vere, ljubezni, Božjih daril in je podoben svetilniku. Brani nas, pomaga nam in vabi k molitvi. V devetih letih smo odkrili tudi spominsko ploščo, naredili križev pot in od lani imamo tudi jamo Blažene Device Marije lurške. Oktober je mesec rožnega venca, ki je orožje kristjanov. Zato ga v naši vasi vsak dan molimo, okoli 20-25 ljudi – odrasli, upokojenci, mladi, ženske in moški. Skupaj preživimo 45 minut in molimo za zdravje, za bolnike ali za mir. Ni nam mar slabo vreme, če dežuje ali piha veter: gremo gor do križa in častimo Marijo z molitvijo in pesmimi. Moramo biti hvaležni, da imamo tako velik vir milosti. Imamo posebno možnost, zato če imate čas, pridite in molite skupaj z nami ali tudi sami v našem čudovitem kraju. Noémi Illés TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB