Štev. 200.
v Ljubljani, v soboto, dne 1. septembra 1906.
Leto XXXIV.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-za pel leta „ ,, 13'
za četrt leta za en mesec
650 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20- —
za pol leta „	„ 10' —
za četrt leta „	„ 5-—
za tn mesec „	„ 1'70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . za več ko trikrat
15 h 11
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JredniŠtVO i« Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
KatolicizenOn klerihalizem.
(tovor dr. Iv. Š u s t e r š i č a na tretjem slavnostnem zborovanju III. slovenskega katoliškega shoda.
Prevzvišeni cerkveni knezi! Slavni zbor!
Koder se zbirajo katoličani, se mnogokrat in obširno govori o razmerju med katolicizmom in liberalizmom. Koder se zbirajo tako-zvani svobodomisleci, bodisi liberalci ali socialni demokratje ali kakorkoli se imenujejo, tam se mnogokrat in obširno govori o razliki in razmerju med svobodomiselstom iu klerikalizmom. Le redkokedaj pa se čuje govoriti o razmerju in razliki med katolicizmom in klerikalizmom. Zato hočem jaz danes o tem govoriti, ker zdi se mi, da semtertje marsikaj v tem pogledu ni jasno. Seveda pa pri tem tudi liberalizma in svobodomiselstva sploh ne bom pozabil (Veselost) in vsak bo dobil, kar mu gre. (Ponovljena veselost.)
Torej kaj je klerikalizem, kaj je katolicizem?
Klerikalizem je laž, katolicizem je resnica. (Pritrjevanje.) Pravim: Klerikalizem je laž. Kako to? Kjer je laž, tam je tudi lažnik. Lažejo takozvani svobodomisleci, lažejo svobodomiselne stranke, in to bom v kratkem dokazal.
Dajmo besedo svobodomiselcem. Oni nam razlagajo stvar tako-le:
Klerikalizem je neka politična, silno nevarna in grda struja, in zaradi tega tej struji pridevljejo najrajši ime, ki to strujo in vse, ki gredo za njo, nekako personificira, imenujejo jo: »klerikalni zmaj«. (Veselost.)
Kakšne lastnosti ima ta »klerikalni zmaj«, ta grda pošast? (Živahna veselost.)
Pred vsem ta pošast žre (Ponovljena živahna veselost), žre vse, kar dobi. Zre svobodo, žre napredek, žre ljudsko blagostanje, žre premoženje posameznikom, žre majhne otroke (Burna veselost), odrastle može in ženske, žre cele narode in države in cele vojske. Vse požre, samo sebe ne (Burno odobravanje in veselost), ker je to še celo zanjo nekoliko prekomplicirano. (Veselost.)
Ta zmaj ljubi temo, in sicer tako, da še cclo zagrinja solnce, in sicer s črnimi suknjami in kutami. (Bučen smeh.) Vse sovraži, kar je ljudstvu drago, posebno ljudstvo samo, ki mu ne privošči ne luči, ne zraka, ne svobode, ne premoženja, ne napredka, ne miru. Samo en sam stan je izvzet od tega sovraštva, en sam stan .klerikalni zmaj' ne sovraži, in to so, da govorim še naprej v liberalnem, svobodomiselnem žargonu, to so »farji«. (Živahna veselost.) Tem pa vse privošči. Ti imajo od »klerikalnega zmaja« dovoljenje, da delajo, kar hočejo; njim je dal »klerikalni zmaj« vso oblast na tem svetu, oni smejo delati, kar se jim ljubi, smejo napolnjevati svojo bisago (Burna veselost) svobodno, smejo krasti (Ponovljena veselost), goljufati, lagati, kar
hočejo, oni imajo popolno oblast na tem svetu, in sicer, kar .ie posebno povdariti, tudi v posvetnih stvareh.
Oospoda moja, vsi se moramo vprašati: kje pa je ta zmaj? Mi bi to radi vedeli, da ga ubijemo, tega vraga (Burno odobravanje in veselost), saj to je silno nevarna žival, lepo vas prosim, to .ie treba ubiti, kakor strupeno kroto (Živahna veselost), torej povejte nam, kje ie ta zmaj, da gremo nadenj vsi skupaj in da ga uničimo.
Kje je osobito ta nevarni zmaj, ta nevarna politična struja med nami Slovenci, da, ako mogoče, obvarujemo svoj lastni uarod, da obvarujemo svoje lastne otroke in končno sebe same pred to nevarno pošastjo. (Živahna veselost.) Na to vprašanje dobimo od gospodov svobodomiselcev odgovor, da nimamo nobene pravice vpraševati po tem zmaju, češ, da smo mi sami hlapci klerikalnega zmaja, to sc pravi, da smo »klerikalci«. (Veselost.)
To mora vzbuditi naše velikansko začudenje; kako pridemo do tega, ko vendar na celi črti hočemo ravno nasprotstvo tega, kar baje hoče klerikalni zmaj.
Pred vsem nečemo, da bi nas kdo požrl. (Veselost.) Mi hočemo za ljudstvo napredek (Burno pritrjevanje), mi hočemo blagostanja, svobode zanj in se bojujemo in žrtvujemo zanj, mi smo prijatelji luči, mi smo radi na solncu, samo včasih si želimo nekoliko dežja, da letina boljše rodi. (Veselost.)
Torej kako pridemo naenkrat do tega, da smo »klerikalci«. da smo »hlapci«? (Ponovljena veselost.)
Siccr ljubimo in spoštujemo svoje duhovnike zaradi njihovega prevzvišenega zva-nja, ali nikakor nečemo, da bi gospodovali v posvetnih stvareh, o katerih smo mi sami gospodarji. Tudi ne poznam nobenega duhovnika, ki bi hotel gospodovati nad menoj v posvetnih stvareh ne vem, ali kdo izmed vas kakšnega takega gospoda pozna? (Klici: Nc!)
Torej kako pridemo mi do tega, da smo »klerikalci«? V resnici stvar stoji tako-le:
»Klerikalizem« ali »klerikalni zmaj«, to so vse tiste velike in majhne laži, ki se fabrici-rajo v svobodomiselnemu taboru zoper one stranke, ki so za prostost svete cerkve, za prostost verskega prepričanja, za svobodni razvoj verskega življenja (Živahno pritrjeje-vanje), laži, ki se fabricirajo zoper osebe, ki pripadajo tem strankam, ki sem jih ravnokar omenil, laži, ki sc fabricirajo zoper cerkev samo in njene dostojanstvenike. Vsak kos in košček tega liberalnega zmaja je ena majhna ali velika laž ali lažica. Evo. to je »klerikalni zmaj«. Laže se na celi črti v svobodomiselnih krogih; v velikem in manjšem slogu! Vsak. kdor čuti v sebi poklic, biti košček voditelja v kaki svobodomiselni stranki, vsak prispeva radodarno k tem lažem in misli, da sploh ni dober svobodornislec, ako se ni nikdar še zlagal. (Veselost.) Tako vsak svoj košček k temu zmaju prinaša, ki — naravno — tekom
let čedalje večji, čedalje bolj debel in čedalje bolj grd postaje. (Živahna veselost.) In kje se laže? Povsod. V časopisih primeroma še največ. Potem v javnih zastopih, v gostilnah, kavarnah, doma in drugod, povsod se laže. Tako gre naprej skozi desetletja in desetletja in »klerikalni zmaj« raste na obsegu in raste tudi na grdobi. (Veselost.)
Ena največjih takih laži ic n. pr. trditev, da smo mi katoliki nasprotniki šoli. (Klici: Tako je!) To ic ena najgrših in najinfamnejših laži (Klici: Res je!) in kako se v tem pogledu pestopa, to je dokazoval idrijski župan ravno pred dvema letoma, meseca junija 1904, v neki občinski seji. ko je strmečim idrijskim občinskim odbornikom razlagal: »Dr. Šusteršič lazi po shodih in pravi: Šole zaprite, učitelje pa pobijte!« (Burna veselost.)
Resnica je pa ravno nasprotno: da mi slovenski katoliki hočemo šolo in hočemo učitelje, ampak mi hočemo dobro šolo in dobre učitelje. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Za slabo šolo, za slabe učitelje so žrtve veliko prevelike, katere dandanes prinašamo. (Klici: Tako je!) Za dobro šolo in dobro učiteljstvo pa sem uverjen, da ie slovensko ljudstvo pripravljeno prinesti še veliko večje žrtve. (Burno, dolgotrajno odobravanje.)
Torej .ie jasno, od »klerikalizma« mi nočemo nič vedeti, pač pa damo življenje za vero, za našo katoliško vero, ki je luč, resnica in življenje. (Burno odobravanje, ploskanje in živio-klici.)
Naš program, program slovenskih katolikov v javnem življenju je znan. Mi ničesar ne skrivamo, mi ne uganjamo nobenega hinavstva (Klici: Tako je!), temveč javno in jasno povemo, kaj hočemo. (Pritrjevanje.) Mi hočemo svobodni razvoj duševnih, moralnih sil našega naroda; svobodni razvoj, ker hočemo imeti zavedni narod. Mi potrebujemo pogumnih mož, ki znajo računati sami na sebe, mož, ki so v stanu, priboriti si mesto, ki jim ^ je odkazala božja previdnost, in ohraniti to mesto, mož, ki se ne boje nikogar, kakor Boga, (Burno odobravanje, ploskanje in živio-klici.)
Naš program je potem organizacija tega moško-zavednega naroda, organizacija zato, da se eden na drugega lahko naslanja, kakor brat na brata, da smo narod bratov pred svetom in da smo v tej organizaciji močni napram vsakemu sovražniku našega naroda in njegovih svetinj. (Odobravanje.) To je bistvo našega političnega programa, ki je baš nasproten onemu, kar imenujejo svobodomisleci »klerikalizem«.
Toda sedaj moram na vsak način govoriti tudi o lažnjikih, to je o tistih, ki so s svojimi lažmi fabricirali »klerikalnega zmaja«, torej o onih, ki spadajo v takozvani svobodomiselni tabor.
No. svobodna misel kot program je ena največjih bedarij (Veselost), kajti vprašani vas, ali misel more biti drugačna, kakor svo-
bodna? Ali je kdo izmed vas, ki mu kakšna postava ali kakšen župan, ali kakšen žandar more prepovedati, da svobodno misli? (Živahna veselost.)
Hvala Bogu! V krog naših misli vendar ne sega tudi najmočnejša državna oblast ne. Kak smisel ima torej nekaj, kar je tako samo po sebi umevno, kakor da vsak dan solnce vzhaja, smatrati kot program v javnem življenju? Naj bodo mirni vsi, ki so v takozva-nem svobodomiselnem taboru, njihove misli so in bodo ostale svobodne želel bi le. da bi jih kaj več imeli. (Burna veselost iu ploskanje.)
Tako vidimo torej, da je ta svobodna misel velikanski »švindcl« (Smeh), namenjen v to, da vleče neumne, nerazsodne ljudi za seboj. Svobodomiselstvo je v resnici le ime, pod katerim se skriva nekaj čisto drugega. Pod tem imenom se skriva le sovraštvo zoper katoliško cerkev, sovraštvo zoper njene zveste vernike. (Pritrjevanje.) To je »svobodomiselstvo«, to je politična struja,ki ne trpi svobodnega in vernega ljudstva. To je politi.na struja, ki ne more trpeti, da bi se ljudstvo svobodno po svojem prepričanju razvijalo ua svojih lastnih tleh, to je politična stru ia, ki skuša ljudstvu vsiljevati tuje nazore, nazore, ki so ljudskim čuvstvom naravnost zoprni. Svobodna misel ne pomenja v resnici nič drugega, kakor boj zoper katolicizem. (Živahno pritrjevanje.)
Mi slovenski katoliki in katoliki sploh smo tudi tako prosti, da imamo svojo svobodno misel, in ta naša svobodna misel je, da te stranke, ki se imenujejo svobodomiselne, lobodo nikdar dosegle gospodstva med slovenskim ljudstvom. (Burno odobravanje, ploskanje in živio-klici.)
Dve taki svobodomiselni stranki imamo vnaši sredi. Ena se imenuje liberalna ali na-rodno-napredna, druga socialno - demokratična.
O liberalni posebej veliko govoriti, se v današnjih dnevih skoraj ne izplača več. Včasih smo imeli liberalizem za neko pošast, danes se nam ta pošast že skoraj smili (Burno odobravanje); da umira, ne morem reči. ker žival nc umira. (Burna veselost, ploskanje in živio-klici.)
No, bolj resna je pa socialno-demokra-tična stranka, ki je predvčerajšnjim v bratskem objemu objela tudi zemeljske ostanke naše liberalne stranke. (Bučen smeh.) To koni-panijo bi najbolje primerjal z ono znano koni-panijo, pri kateri eden prinese v družbo kapital, drugi pa izkušnje, in čez nekaj časa ima drugi kapital, prvi pa izkušnje. (Ponovljen čbuen smeh.) Liberalna stranka kot »nobel« stranka kapitalistov, stranka tistih, ki, kakor je rekel dr. Tavčar, »kaj imajo«, ta seveda prinaša kapital v to kompanijo in žc naprej jej gratuliram k izkušnjam. katere si bo pridobila namestil kapitala. (Živahno odobravanje in veselost.) Na tem protestnem ljubljan-
LIKER.
Pravljica iz jutrove dežele.
Priobčil L. L.
Na Jutrovem so dobri ljudje, ne pa taki sebični in škodoželjni, kakor drugod. Tam se je pripetil nekoč sledeči dogodek.
Ob poti je sedel revež in prosil vbogajme. Nog ni imel, zgubil jih je nekje v tovarni, odtrgal mu jih je stroj, a reveža je pustil pri življenju. A vseeno šc ni prosjačil, ampak izbral si je tako delo, da je lahko delal sede in mu ni bilo potreba nog. Nato so se mu pričele še sušiti roke. Sorodnikov ni imel, bil je v celem širnem božjem svetu popolnoma tuj. Premoženja si ni mogel prihraniti, druge podpore ni imel nobene. Torej 11111 ni preostajalo drugega, kot da je čepel ob cesti in prosil gospode in gospe in gospodične miloščine.
Dokler je bilo poletje, jc še šlo za silo. Toda lastovke so se odselile, trtno perje je pričenjalo rjaveti, zemlja, na kateri je čepel, je postajala vedno bolj vlažna in zjutraj občutljivo mrzla. Njegova obleka je postajala vedno bolj obdrgnjena, klobuk mu jc odnesla burja v potok na viharno veselje otrok in v zabavo le-
pim, mladim gospodičnam in gospodičem, ki so se sprehajali mimo njega. Dobil jc silen nahod, oslovski kašelj iu drisko, postajal je slab, jako slab, da sc je smilil vsem, ki so ga pogledali.
Na .lutrovem namreč ljudje niso, kakor pri nas, ki se razjeze, kadar vidijo prosjaka na cesti, zakaj, da pusti policija tak nered v človeški družbi! Tam se ni nikdo obrnil jezno od njega proč, ampak vsakdo ga je pogledal s pogledom svete krščanske ljubezni in to tem bolj, ker so vsi vedeli, da jc bil 011 priden in pošten delavec, predno ga je zadela nesreča. In pros-jak je bil dober, krščanski človek, ki je s hvaležnostjo sprejemal te poglede svete krščanske ljubezni in prijazne, človekoljubne smehljaje. Toda zemlja je postajala vedno bolj vlažna in hladna, nahod in kašelj vedno silnejši, dan vedno bolj kratek, solnce vedno bolj medlo, obleka vedno bolj obdrgnjena, lice vedno bolj upadlo. Vsi ljubeznivi pogledi in prijazni smehljaji mu tu niso pomagali.
Toda dobri ljudje na Jutrovem so še veliko več storil zanj.
Nekoč je prišel mimo postarcn, prijazen gospod, ki ga je poznal še iz tovarne. Gospodu sc je revež usmilil in sklenil je, da mu hoče pomagati. Pristopil je torej k njemu in
mu rekel z najbolj ljubeznivim, ponižnim, človekoljubnim glasom: »Veš kaj, ljubi moj? Ti sc mi smiliš, ker si bil vedno priden in pošten. Zato ti hočem pomagati, ako boš le hotel mene poslušati. Ti si iako slab, ti moraš gledati, da prideš zopet k moči. Potem bo že vse spet dobro. Samo glej, da k moči prideš! Ti moraš jesti ostrige in piti malago, potem se boš kmalu pokrepčal iu pozdravil. Poslušaj mene, ljubi moj, le ostrige in malago, potem bo vse dobro, le nekaj tednov samo ostrige in malago. Jaz ti hočem dobro, ljubi moj, jaz te imam v resnici rad. Poslušaj torej moj svet, nikar ne bodi trmoglav, ampak ubogaj, ubogaj mene in He pozabi jesti ostrige in piti malago.
»Vi ste v resnici dober gospod«, odgovoril je revež, »ker tako prijazno govorite z menoj in mi dajete tako dobre svete. Jaz sem vam iz srca hvaležen za vaše dobre nauke in imam najboljšo voljo se po njih ravnati. Prosim vas samo šc nekaj in ker ste tako polni svete krščanske ljubezni, mi boste gotovo tudi tu znali dati dober svet: Glejte, jaz nimam nog, kako naj si torej grem kupit ostrig in malage? In denarja nimam niti vinarja, s čim naj si kupim ostrige in malago? I11 jaz niti ne vem kako jesti ostrige, kdo naj mi to pokaže? I11 ta hladna, vlažna zemlja pod menoj?---Ta pono-
šena, raztrgana letna obleka, sedaj, ko se bliža zima? — •— — Kako tiaj si tu pomagam, dobri gospod ?« —-----
In dobri gospod se je razjezil nad to trmoglavostjo reveževo iu zakričal: Ako si tako trmoglav, potem ti nc more nikdo pomagati. Sram tc bodi, da si tako nehvaležen za moje dobre nasvete! Tebe ui druzega, sedaj vidim, kakor tvoja trmoglavost. To je sama domišljija da nimaš nog in da ne moreš rabiti rok, da je zemlja hladna in obleka slaba, da imaš nahod, kašelj in drisko. Kar vesel in dobre volje postani in iznebi se takih misli. Potem pa tiste svoje trmoglavosti ne smeš uganjati, pa boš spet zdrav in vesel. Mi ti hočemo dobro, seveda. če nas ne ubogaš, ti ne moremo pomagati !«
In gospod se je obrnil in šel užaljen dalje.
Ko sem čital v neki kitajski knjigi to ju -
trovo povest, sem se jako čudil, da so tam tako dobri, usmiljeni ljudje in da se je mogel najti tako tumast in nehvaležen revež. A kaj se če, na svetu sc vse dobi in na jutrovem ie drugače, kot pri aas.
skem shodu predvčerajšnjim je voditelj jugoslovanske socialne demokracije Etbin Kristan izpregovoril besede, ki jih moramo uvaževati, kajti jugoslovanska socialna demokracija sicer ni močna, ampak ona ni zase sama. ona je del velike socialistične organizacije in priznati se mora, da socializem je mogočna struja in socialno - demokratična stranka je velika stranka, velika ljudska stranka, in zato moramo vsak pojav te stranke upoštevati in sc primerno ravnati. Kristan je na tem shodu rekel, da katoliška in krščansko - socialna stranka ima najbolj fanatičnega in najbolj zagrizenega nasprotnika in sovražnika v socialni demokraciji. To se vzame na znanje. Toda iz teh besedi sledi, da stranki, ki se imenuje socialno-dcmokratična, ni nc socializem in ne demokratizem prvo, ampak da jej je prvo sovraštvo do katoliške cerkve, zoper katoličanstvo. Ljudi pa vabi v svoj tabor pod napačno pretvezo, da je socialna stranka, da je demokratična stranka in da je vera privatna stvar. Ce bi bila stranka zares socialna in demokratična in če bi vera res bila privatna stvar, potem je vendar jasno, da stoji nam stokrat in tisočkrat bližje, nego kapitalistični liberalni stranki, ki nasprotuje vsaki pametni gospodarski preosnovi, ki nasprotuje demokratiziranju države, ki z vsemi silami, kolikor jih še ima, nasprotuje splošni in enaki volilni pravici. (Pritrjevanje.)
Kaj pa smo vendar zagrešili proti socialno - demokratičnim načelom? Zagrešili smo, da je naše privatno mnenje, da je vera potrebna za nas, da je naše mnenje, da je vera, katoliška vera, pravec za naše delovanje v zasebnem in javnem življenju. To je naše privatno mnenje. Torej bi morali socialni demokratje po svojem programu to naše privatno mnenje spoštovati. Kaj se torej vznemirjajo? Ako se mi katoliki vsled našega privatnega prepričanja zbiramo na katoliških shodih, kaj jih to briga? To je vendar naša privatna stvar! Zaradi tega vendar ni treba, da gospod Kristan svojo rdečo zavratnico dr. Tavčarju posodi! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Zakaj nas sovražijo zaradi našega osebnega verskega prepričanja? Kaj jih to briga? Ali gremo mi za njimi in povprašujemo, kako mislijo o tem ali onem? Ali povprašujemo, če gredo v cerkev? Mi se ne brigamo zanje, mi imamo s seboj zadosti opraviti!
Ali čudno, to naše privatno, osebno prepričanje vzbudi v socialno-dcmokratičnem taboru največje sovraštvo do nas, fanatično, kakor je rekel Kristan, zagrizeno sovraštvo zoper nas, ki je naenkrat kakor ogenj požrlo tisto sovraštvo, ki je bilo prej med socialno-demokratično in med liberalno stranko zaradi volilne preosnove in ki je obe stranki v bratskem objemu združilo zoper nas, zoper naše osebno prepričanje. Mi vzamemo to na znanje, pribijemo pa vsled tega, da socialno-demokratična stranka jugoslovanska od tega momenta dalje ni več prava delavska stranka. (Živahno pritrjevanje), ker jej ni to prvo, kar služi delavcu, namreč socialnost in demokratizem, marveč jej je prvo sovraštvo zoper katoličanstvo, od katerega sovraštva delavec ničesar nima, od katerega sovraštva nasprotno ima delavec le škodo. (Klici: Tako jc!) Koko drugače je postopala iu postopa v tem pogledu socialna demokracija na Nemškem, ki jc podpirala dosledno skozi leta in leta nemški centrum v boju za svobodo katoliške cerkve na Nemškem. Nemška socialno-dcmokratična stranka še danes katoliški centrum podpira v tem, da bi dosegel svobodo red jezuitov, da se zopet zamore naseliti na Nemškem. Nemški socialni demokratje kažejo, da jim je to resno, da je vera privatna stvar; jugoslovanska socialna demokracija pa se jc postavila ravno na nasprotno stališče, zanjo je versko sovraštvo, torej verska točka, glavna točka ničnega programa, ki presega vse druge programne točke, in sicer tako, da raje
Pismo Boltntisja Pepeia.
Gespud redehter!
Nei na zamena, de im šele dons pišem ene par besed! Veja, kedr mamjesten-kat kašna reč na jezik iest ia na morm
kar en ceu teden gor na jezik držat in more hitr dol, čc b bla prou na jezik prnetana, ke sni se pa bavti, de b m moja jezičnast zameri, sni pa vse glih du dons putrpou. Astn, u nedela, tekat k je bla sluvenska ludska stranka u Alujzjanum ta nar bi fidcl in sc je veselila sojga zdrauja, tekat jc ležala u hiš iblanskh frakarju, al kokr sa ji nahter pu nadoužnm reki u »Narodnmo dome«, lebcralna stranka u ta zadnh cugch.
Udkar jc začeu ta stranka, k ja je že leta in leta pu ush glideh trgal, zdraut ta nou dohtar Kam, je dohtar Tavčar prec sprevidu, de jc fuč in dc sa ji ure štete. Ta nedela je biu pa iz no aus, zatu jc vrgu dohtar Taučar soja flin-ta u kuruza in sc je udau sucjaldemukratm, k sa brž na špica frakarskega duma nataknil rdeč soia fana, ket calin, dc maja zdej sucjal-
pozabi vsa nasprotstva socialnih in demokratičnih vprašanj, kakor pa da bi v resnici spoštovala versko prepričanje drugih. Vidi se, da je jugoslovanski socialni demokraciji vzor francoska socialna demokracija, ki je pripomogla do onega kulturnega boja, ki se danes bije na francoskem zoper katoliško cerkev in ki je provzročila v »Slovenskem Narodu« radosten vzklik, da se bode nekdaj pisalo, da je II. decembra 1906 umrl katolicizem na Francoskem.
No, naj se k sklepu pečam nekoliko s tem izrekom naše umirajoče liberalne stranke, z izrekom, katerega bi nekako imenoval oporoko našega liberalizma. Dne 11. decem-bja naj bi umrl katolicizem na Francoskem! (Živahna veselost.) Za božjo voljo, ali so ti ljudje res tako nevedni, da ne vedo, kaj je katolicizem? S takimi neumnimi trditvami in prorokovanji hočejo, zdi se mi, v svoji zadnji uri še sebi in svojim maloštevilnim pristašem delati korajžo, češ, če katolicizem enkrat na Francoskem umira, bo tudi drugod začel umirati; je končno cerkev le ena, torej če enkrat umirati začne, čc umre, naj bo, kjerkoli, potem je mrtva.
Gospoda moja, res, dne 11. decembra 1906 ima stopiti na Francoskem v veljavo postava, ki bo brez vsakega dvoma prinesla in jc že prinesla katoliški cerkvi na Francoskem veliko težav, veliko preganjanj, veliko trpljenja. To je zopet dokaz, kako so takozvani svobodomiselci, ki trenotno neomejeno gospodarijo na Francoskem, sovražniki vsake prave svobode! Ali čc kdo misli, da se bo katoliška cerkev kjerkoli s preganjanjem ugonobila, tega moram vendar-le vprašati, ali je kdaj čital svetovno zgodovino, ali je kdaj listal v svetovni zgodovini, v kateri vendar z lapidarnitni črkami stoji zapisano, da nobeno preganjanje do današnjega dne, nobena sila ni bila v stanu, premagati moralne moči, ki živi v katoliški cerkvi! (Pritrjevanje.) Saj je imela katoliška cerkev z drugačnimi ljudmi opraviti, kakor so ti francoski mogotci današnjega dne, gospodje Combes, Cle-menccau, Briand, Jaures in kakor se že vsi imenujejo, cclo z večjimi gospodi, kakor je ljubljanski župan ali dr. Tavčar ali cclo Kristan sam. (Živahna veselost.) Ali gospodje ne vedo, da je nekoč 30 let po Kristovi smrti neki gospod Neron (Veselost) vladal v Rimu? Ta gospod je bil tako mogočen, da mu ga ni para v današnjih dneh. Še veliki Napoleon I. je bil pigmej napram njemu in njegovi oblasti. Njemu je bil podvržen ves tedanji znani svet; vsi kristjani, kar jih je takrat bilo, in bilo jih ie še malo 30 let po Kristovi smrti, so bili njegovi podložniki in on je bil absoluten, neomejen gospodar čez življenje in smrt vseh svojih podložnikov, tedaj vseli tedanjih kristjanov! In on je porabil najboljše sredstvo, ki jc v takih okoliščinah mogoče, da se kristjani ugonobijo, namreč ukazal je. da se vsi kristjani v njegovem cesarstvu ekspcdirajO iz tega življenja v drugo življenje (Veselost). ker ie menil, da ga na onem svetu ne bodo več ženirali. To se ic izvršilo na različne načine, ker ic bil Neron velik sovražnik dolgega časa in je. ravno tako kakor drugi paganski Rimljani, ljubil izpremembo: Ene kristjane so obglavili, tem se ie razmeroma še najbolje godilo, druge kristjane so križali, to je že huje, zopet druge so pometali divjini zverinam kot krmo, to je bilo tudi zelo hudo, in še druge so namazali s smolo in potem privezali na visoke drogove, ki so stali ob cestah, na iz-prehajališčih po cesarskih vrtovih, ki so se zvečef odprli za prebivalstvo. Pri tej priliki so kristjane na drogovih zažgali, da so svetili kot baklje rimskemu prebivastvu in cesarju Neronu. Tako sc je postopalo pod cesarjem Neronom in podobno pozneje še pod raznimi nasledniki Neronovimi, Domfcijatiom, Trajanom, Valeriianom, Markom Avrelijem,
demukrati u te hiš za guvort in nubedn druh, pr ta stranskh urath sa pa, k nisa mel sveče pr rukah, kokr se šika pr ta umirajočh, pržgal ena elektrarn luč, de b Idje vedi, kua se notr gudi.
Tku sm najdu iest u nedela ta frakarsk dum,.k sm pršou ke zravn. K sm vidu tam na vogle stat Voltatuga ta lepga Tončka, k sma s neki u žlaht, sam de se on, k je štotkind, piše Volta, jest k sm iz Kudeluga, pa Bolta, sm ga prašu punižn, kua ta rdeča fana in pa tista luč pumen, in je puvedu, de sa sucjaldemukrati iz ptimučju Kama premagal frakarska festnga »Narudn dum« in de zdej notr na vrte lebcralna stranka na parah leži in de ja hodja krupit.
De b ii še jest ta zadna čast skazu in ja pukrupu, sm stopil hitr na vrt, kjer sm pa prec vidu, de me je ta lep Tončk mal putegnu in de lebcralna stranka še ni čist hin„ ampak dc še pujema in brca, ukulinukul ne sa pa stal Ide in žalastn gledal še bi žalastn liinirajne.
K sm jest pršou na vrt, je glih dohtar Rau-nihar Idi tulažu, de nej nckar preveč na žalu-jeja, kar je, pa je, je reku; naprej pa ni mogu več, k sa mu souze štima zaprle. K sa Idje še zmeri stal ukul par, sa začel še pedentar ud ukrajne bulniške kase, Vičič. dohtar Taučar in pa sucjaldcinukrat zavlc lubga kruhka Kristan, Idi tulažt, med tem se jc pa lebcralna stranka u zadneli cugeh stegvala iu nezadne u velikh bu-lečinah za useli stegnila.
K sa ukul stuječ Idje tu vidi, sa zatelil, ket kašn zabuden bk in sa ja ubral vn iz zgeblene festnge pu mest dol prekc Alujzjanum, dohtar
Septimijem Severom, Maksimijanotn, Deci-jem, Dijoklecijanom ter drugimi.
Kie pa je danes gospod Neron (Veselost)? Kje je gospod Domicijan, gospod Trajan itd. itd.? Kje je gospod Dijoklecijan, kje je rimsko cesarstvo, rimska krona, rimski prestol. Vse se jc zgrudilo v prah, katoliška cerkev pa stoji še danes, večja in mogočnejša kot kedaj poprej. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Nam ni treba segati tako daleč nazaj, tudi v bližnji preteklosti najdemo može, ki so bili nekoliko bolj imenitni, kakor oni, ki sem jih poprej omenil, namreč kakor sedanji francoski nasprotniki cerkve in naši domači verski nasprotniki.
Na primer, ali gospodje nič ne vedo od nekega francoskega cesarja, ki mu je bilo ime Napoleon I. (Živahna veselost), ki jc bil jako mogočen gospod, sicer res ne tako, kakor Neron, ampak take ljudi, kakor so doma nasprotniki cerkve, te bi bil pa vendar za večerjo na salati pojedel. (Živahna veselost.) In ta francoski cesar je leta 1812 nekega dne, ko mu papež Pij VII. ni bil všeč, ga dal aretirati v svoj grad Fontainebleau, kjer ga jc imel zaprtega. Komaj dve leti pozneje, dne 11. apr. 1814, je Napoleon 1. bil prisiljen, v ravnoistem gradu podpisati listino, kjer se je moral odpovedati francoskemu cesarstvu, odložiti cesarsko krono. (Odobravanje.)
In ali so gospodje kedaj kaj čtili o nekem Bismarcku? (Veselost.) Tudi ta je bil nekaj moža. Po zmagah leta 1866 in 1870 je bila njegova moč največja, bil je najmogočnejši mož na svetu, in tudi on se je lotil skale sv. Petra ter je pričel kulturni boj zoper katoliško cerkev z vsemi sredstvi; bil je brezobziren, zvit in brutalen, vse skupaj, kakor so večkrat sovražniki katoliške cerkve, ln kako se je cela stvar končala? Nekega dne se mu jc godilo tako, kakor Mohamedu (Veselost), ki je nekoč rekel: Ce jaz ukažem, da mora oni hrib k meni priti, bo prišel.« No, so rekli: »Pa ukaži! In on je ukazal: »Pridi k meni, hrib!« Hrib se ni premaknil. »Ponavljam: Hrib, pridi sem!« Hrib se zopet ni ganil. »Tretjič rečem: Hrib, pridi k meni!« Seveda se hrib zopet ni ganil. Nato pravi Mohamed: »No, če hrib neče k meni priti, moram pa jaz tja iti.« (Živahna veselost.) In tako jc tudi veliki, mogočni Bis-marek, veliki sovražnik katoliške cerkve in protestant, moral iti v Kanoso in mir skleniti s sveto cerkvijo. (Odobravanje.) In kaj so bile posledice tega kulturnega boja. ki ga je Bismarck započel z namenom, da mora cerkev biti oslabljena, tepena? Poslušajmo, kaj jc o tem pisal dr. Barth. nemški državni poslanec, svobodoinislcc, protestant. Ta je rekel sledeče:
»Stranka centruma, katoliška stranka na Nemškem, je po dolgem boju izvojevala popolno zmago. (Odobravanje^ Sad kulturnega boja, ki ostane, je ta, da je katoliška stranka pod silo kladiva skovana v trdno in mogočno maso, da so mnogi tisoči katolikov, ki so bili poprej politično in cerkveno indiferentni, postali zavedni svoje ccloknpnosti in da bodo še skozi desetletja z navdušenjem sledili zastavi, s katero so zanjo združeni tako vzvišeni spomini.«
Ce hočejo naši nasprotniki podobnega doseči, svobodno jim! (Viharno odobravanje, ploskanje in živio-klici.)
Tako smešen jc ta boj zoper katoliško cerkev! Kako breuspešen! Ce gospodje ne verujejo, čc nimajo vere v svojih srcih, naj vsaj nalašč oči ne zapirajo pred dejstvi svetovne zgodovine. Boj proti katoliški cerkvi je bil obljubljen od Izveličarja, in ta boj bo trajal vedno, dokler bode svet stal. Ta boj bi primerjal najbolje z morskim valovjem, ki narašča, šumi. vedno bije ob obrežno skalo in se razbije, podoba večnega nemira, večnega napora, večnega sovraštva in — večne onemoglosti, večnega obupa, večnega poraza. (Živahno odobravanje.) Kako smešna je torej
Taučar iz rdeča pilita in negau kumarat Kristan iz šekasta pilita, sta pa truga zabila in ja pud štengam, ke peleja u keudr, zakupala.
K sa Idje, al kokr prau dohtar Kam sojin agitatorjam, pofl, prtelil ke du Mestnga duma, sa jh iblansk pulcaji tam ustaul in k sa žc ud gespuda žrpana dreseran na puslušajne lebe-ralnega tulejna, z veselam puslušal. Jest sm pa stopu mal u stran, ke h dvema mužakarjam, k sta pršla na katolšk shod in sni začeu na ušesa ulečt, kua sta rekla h tem cvilejn in tulejn.
»Ti, kua sc je nek tem ldem zgudl, k tku tulja, kokr de b ubnurel?« je prašu edn ta druzga.
»I, tamla jc preli en gespud reku, dc sc jc lebcralna stranka dons stegnila in zdej jm je tku liedu pu ne.«
»A sa tu leberalci, kaj?«
»Mende že, ke tku tarnaja.«
»Ker jc nek dohtar Taučar med nim? Jest b ga use glih rad ptiznou?«
»Jest mislm, dc u tistla dohtar Taučar, k sc tamla spredi ta nar bi dere, k ma hlače na kulen strgane 1«
»Na vrjamem, de b mou en dohtar hlače strgane! Jest mislm, de u preh tistla dohtar Taučar, k tamla na vogle tul, k jc tku zelen, kokr zaurprunflaša in k ma pedentarsk port!«
K sm vidu, de sc mužakarja motta, sm cnga pu ram putrku in mu puvedu, de dohtar Taučarja ui zraun, ampak de jc šoti jokat in tulažba iskat. Tist ta zelen fante iz pedentar-skm portam je pa dohtar Kam, k je ud same
trditev, kako smešen rek: Katolicizem je umrl! Ta izrek je ravnotako neumen in bogo-skrunski, kakor tiste znane bogoskrunske besede slavnega francoskega bogotajca Voltaira, ki jc dne 25. februarja 1785 rekel: »V dvajsetih letih bo gospod Bog imel delopust«. — Hotel je reči: V dvajsetih letih bo konec katoliške cerkve, katoliške vere. In kaj se je zgodilo čez dvajset let? Ravno čez dvajset let, na tisti dan, ko je izprcgovoril te besede, namreč 25. februarja 1778, jc popadla Voltaira tista smrtna bolezen, na kateri je nekaj tednov pozneje umrl. (Klici: Cujte!) Želel je duhovnika k sebi, ali njegovi prijatelji duhovnika k njemu niso pustili. Tako je ob po njem določenem času obljubljeni delopust dobil Voltaire sam!
Tak je bil prej ali slej konec vseh nasprotnikov katoliške cerkve, konec vseh tistih, ki so katoliško cerkev preganjali. Ni jih več, Katoliška cerkev pa stoji ponosno gori na skali sv. Petra, trdno, nerazrušljivo. (Burno odobravanje, ploskanje in živio-klici).
Seveda, kakor sem že rekel, nasprotstva in preganjanja ne bo nikdar konec, obljubljeno je to; dokler svet stoji, bode stala sveta cerkev in dokler bode svet stal, bode sveta cerkev vojskujoča cerkev. Vprašanje je le, ali je neobhodno potrebno, da ta razdor, loči duhove vesoljnega krščanskega sveta, cepi tudi naš mali slovenski narod v njegovem političnem boju za svoj obstanek in za svoj napredek? Ali je to neobhodno potrebno?
Človek bi mislil, da tistih, katerim v naše veliko obžalovanje ni dana milost vere, da bi tisti vsaj iz ljubezni do svojega slovenskega naroda in do svoje domovine spoštovali naše versko prepričanje, spoštovali versko prepričanje slovenskega ljudstva in se ne zaganjali v svetinje, o katerih vedo, da so nam nad vse svete. (Živahno odobravanje.) Ali žalibog reči moramo, kakor je zapisano v Dantejevi pesmi nad peklenskimi vratmi: Lasciatc ogni speranza! Pustite vsako upanje. (Klici: Žalibog!«) Razpor je bil in bode, kajti vedno, kakor sem žc predvčerajšnjim povdarjal, vedno stoji v središču in v zasebnem in javnem življenju Kristus, (Pritrjevanje.) Kristus kot predmet največje ljubezni, ki jc večja, kot vsaka druga ljubezen, večja tudi, kot vsako sovraštvo, ljubezen, ki je tako močna, da nas sili ljubiti našega najhujšega sovražnika, — ali obenem pa tudi kot predmet sovraštva tistih, ki so boj napovedali sveti katoliški cerkvi, in to sovraštvo proti Kristusu je velikansko, to sovraštvo je večje, kot vsaka posvetna ljubezen. To sovraštvo je tako veliko, da zaduši v naših nasprotnikih ljubezen do domovine iu do svojega naroda, o kateri vedno trdijo, da jo imajo. (Pritrjevanje). Ce bi jo res imeli in če bi bila res tako velika, kakor trdijo, kaj bi jih to veljalo, če bi iz spoštovanja pred svojim narodom — če že ne iz spoštovanja pred Kristusom, katerega nečejo priznati, uklonili se v spoštovanju pred najsvetejšimi čutili svojega naroda.
Toda žal, skušnja nas uči, da njihovo sovraštvo proti Kristu in njegovi cerkvi presega vsa druga čutila.
Zato pa, slovensko ljudstvo, zavedaj sc, da imaš izvojevati boj zoper sovražnike Kristusa in njegove cerkve, zoper sovražnike svojega verskega prepričanja, do zadnjega iz-dihljeja! (Gromovito odobravanje, ploskanje in živio-klici).
Spominjaj se Izveličarja, ki ni samo miru prinesel na svet, marveč tudi meč.
Ta meč ima vsak veren kristjan v svojih rokah, ta meč jc molitev , ta meč je krščansko delo, ta meč je dosledno krščansko življenje, ta meč je vera, upanje in ljubezen, ta meč je vstrajnost, nevstrašenost, potrpežljivost, prizanesljivost napram osebam sovražnikovim, ne prizanesljivost napram laži in
(Dalje v I. prilogi.)
učenost tku zelen, ket zaurprunflaša, kar se žc pu tem vid, k jc ti treh dneh use prifnge, kulkr jh en dohtar nuca, vn naredu.
Tku sma se menil iz mužakarjm, pofl je pa tulu in tulu, naprej dokler nisa prišli žndari in jm goflc zamaši, k se jm jc zdel prenaumn, de b zdej tlela telil, k je že prepozn.
Gespud žepan Hribar je še ta nar bi pa-metn naredu, k je šou ta cajt v Bugarja, de se leberaln traur jejna. On b drgač rad tuki ustou in katolšk shod puzdravu, kokr se ennio žepan šika, ampak on ma tku mehek srce, de na more gledat, če edn umira, zatu je pa raj šou preč, mislu s je pa tud, sej mam namestnka dohtar Plajbesa, ke u lohka tu namest mene uprau in katolšk shod puzdravu. Dohtar Plajbes je mou pa tud dobra majnenga in se je en ceu tedn učiu soj puzdraulejne nuč in dan, k jc biu pa cajt, de b soja doužnost sturu, jc pa du fer-menta usc puzabu, k ma tulk drugh kutnedi zmeri u soj glau.
Uni sa se pa na katolškni shode use gllli dobr mel, k jm lebcralna stranka iu nena smrt nč am ne gre. Sej za lebcralna stranka jc biu tku šc ta nar bulš, de jc puginla. Tak žeulejne, ket ga je lebcralna stranka pelala, je tku ena figa uredil, k sa ble zmeri same martre. Tist štrozak, k ga je mou dohtar Taučar za soj tron, kedr je lebcralna stranka regiru, uja pa na češpluni sejme predajal. Ce sc u dubu zajn kašn kupe, se še na ve, zatu k ga je dohtar Taučar žc precej ugulu, k se je zmeri pu nem valu, kedr ni mou gleli pr Rož kej za upraut.
Boltatu Pepe s Kudeluga.
K priloga 200. fttev. »Slovenca" dne j, septembra 1906.
zmoti, ta meč jc nevstrašcno krščansko dejanje v zasebnem in javnem življenju. (Viharni živio-klici in ploskanje).
Slovensko ljudstvo! Besed je zadosti, — dejanja naj govore! in končani z lepim geslom rajnega voditelja krščanskih katolikov v kulturnem boju: »Naprej, z Bogom, za resnico, svobodo in pravico«!
(Frenetično, dolgotrajno odobravanje, ploskanje in živio-klici.)
Pozdrav i K. Pollobo.
katoliškemu shodu v imenu veleobrti in trgovine.
Govoril na prvem slavnostnem zborovanju. Presvitli cerkveni dostojanstveniki! Prebla-gorodni gospod dvorni svetnik! Vsi častiti navzoči!
Ker so razni stanovi zastopani, in pozdravili katoliški shod, sem tudi jaz dobil nalog, da pozdravim v imenu industrije in trgovine velevažni 111. slovenski katoliški shod. Pozdravljam ga prisrčno, zakaj na dnevnem redu so točke velikega pomena tudi za industrijo in trgovino. Ob kratkem hočem govoriti in omeniti samo tri najvažnejše točke, ki so: Krščanski zakon, socialno vprašanje in organizacija vseh stanov, osobito pa delavskega, kmečkega, rokodelskega in trgovskega. ]<olikega pomena je krščanski zakon ne le za človeško družbo, ampak tudi za industrijo in trgovino, to mora potrditi vsak pošteno in trezno misleči podjetnik, ki ima le nekaj delavcev v svoji službi.
Dandanes je večina delavcev oženjena. Da zakon nima samo solnčnih dni, to vsak zakonski dobro ve. Jaz sem prepričan, ako bi bil zakon lahko razvezljiv, da bi se gotovo velika množica delavcev tega poslužila. Kake razmere bi potem nastale v tovarnah, ako bi ubogi delavec ne imel edine sreče na tem revnem svetu, domačega reda in miru, to si lahko vsaki misli in sklepa. Zato je ta točka III. katol. shoda gotovo prav važna za industrijo in trgovino in jo pozdravim, ker zagovarja zakon proti onim, ki zahtevajo raz-poroko.
Kako velikega pomena je tudi socialno v prašanje ravno za industrijo in trgovino, tega še dokazovati ni treba, ker je vsak o tem prepričan. Naravno je torej, da ravno to vprašanje zavzema odlično mesto na dnevnem redu III. slov. katol. shoda, kar pozdravljam z največjim veseljem.
Prepričan sem, da socialno vprašanje ne bode nikjer in nikoli rešeno v smislu socialne pravičnosti, kakor le po naukih katoliške vere. To svoje prepričanje ponavljam z vso odločnostjo. Kristusovi nauki naj prešinejo človeška srca, naj prenove človeško družbo vsepovsod, in odprta je pot pravični rešitvi soc. vprašanja, ki je ravno sedaj na dnevnem redu po vseh državah ter razburja duhove. Sklicujem se na okrožnico slavnega papeža Leona XIII. o delavskem vprašanju. Deloda-javec naj si je svest svojih dolžnosti. Pomisli naj, da delavec ni parni stroj, ampak družabnik, brat delodajavca po nauku Kristusovem. Ako je tudi delavec prešinjen tega duha, katoliških naukov, zvest bode gospodarju, z veseljem in ljubeznijo bode izpolnjeval svoj dolžnosti. Na ta način je mogoče rešiti socialno vprašanje. Krščanska medsebojna ljubezen in soc. pravičnost je edini lek, edino zdravilo za soc. bolezni.
Istotako pozdravljam organizacijo vseh stanov naroda. Pozdravljam jo osobito s stališča trgovine in industrije. Neki Amerikanec ie te dni izgovoril besede: »Skoda za slovanske narode, da so tako razcepljeni.« In to velja tudi o nas Slovencih. Organizujmo se, da moremo z vspehom tekmovati z drugimi narodi na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. Zvezda vodnica nam bodi v organizaciji luč Kristusova, vera katoliška. Ko bomo organizovana armada, trdni bomo v boju za svoje pravice, za obstanek ljudstva. Da se to zgodi, naj Bog blagoslovi delo III. slov. katol. shoda, da rodi obilo sadu v vsakem oziru. To želim tudi v imenu trgovine m industrije. (Burno odbravanje.)
Nemčija jc imela v minolem stoletju dva slavna moža. Državni kancelar Bismarck, pred katerega železno pestjo so se tresli mnogi, ni se bal nikogar bolj, kakor voditelja nemških katolikov, slavnega VVindliorsta. Ta Windhorst je na ncketn katol. shodu predlagal, naj vsakteri udeleženec vsak dan moli rožni venec v prospeh katoliške ideje. Predlog je obveljal, in množile so sc hrabre trume katol. bojevnikov v Nemčiji. Tega nc predlagani, a priporočam to v prospeh organizacije Slovencev. Prosimo tudi prečisto Devico Marijo, katero vsi Slovani častimo z otroško udanostjo, da bi bila naša mati, naša zaščit-nica iu pomočnica ter nam izprosila od pre-svetega Srca Jezusovega obilen blagoslov in najboljši uspeh tudi v organizaciji. (Viharno odobravanje.)
Sklepajoče zborcuunje na lil. Katoliškem shodu.
Posamezni odseki so sc v ponedeljek posvetovali o nasvetovanih resolucijah točko za točko. Odsi^i so v bistvu odobrili vse nasvete pripravljalnega odbora, sprejeli so le nekatere dodatke. Posvetovanje v odsekih je bilo resno, stvarno, natančno in o mnogih točkah jako živahno. Te tako izpopolnjene sklepe odsekov so štirje izvoljeni poročevalci prečitali ter nasvetovane dostavke utemeljili na sklepnem zborovanju, katero je pred -
sednik Povše otvoril v torek 28. avgusta ob 2. uri v veliki dvorani »Uniona«.
Dr. Hohnjec je prečital in utemeljil: I. RESOLUCIJE CERKVENO-POLITICNEGA ODSEKA III. SLOV. KATOL. SHODA.
Politiške razmere se izpreminjajo, državne oblike se menjajo, neizprenienljiva pa je dolžnost in pravica državljanov, skrbeti za svoj večni blagor.
Države smoter je časno blagostanje njenih udov, cerkveni pa večno blagostanje; ta smoter pa je višji, ker presega čas in prostor.
Katoličani smo prepričani, da moremo ta večni smotei*doseči samo po naukih in milostih, ki iih jc Izveličar izročil svoji cerkvi; zato zahtevamo od države, da to naše prepričanje vpošteva v zakonodajstvu in v upravi tako, da moremo v kakršnokoli državni obliki neovirani izvrševati svoje verske dolžnosti, ki se nanašajo na naše večno izve-ličanje. Zato zahtevamo za cerkev popolno svobodo; država ne sme stavljati cerkvi nobenih ovir pri udejstvovanju njenega smotra, ona mora imeti vselej in povsod priložnost svobodno učiti Kristusov nauk in deliti njegove milosti.
To svobodo doseči, kjer je izgubljena, zagotoviti, kjer obstoji, je nujna dolžnost vseh katoličanov. Zato se morajo rabiti razmeram primerna sredstva. Z ozirom na razmere v avstrijski državi pa velja tole:
Svoboda cerkvenega življenja se da doseči le ustavnim potom. Konkordat je na tem temelju težko mogoč, ker se zastopnik države menja po vsakokratni večini. Idealni naš smoter, naj bi država priznavala in upoštevala božanstveni značaj cerkvi, se nc da doseči, dokler ne prekvasi vseh slojev krščanska misel. Obramba cerkvenih pravic se da ustavno izvrševati samo po politično zavednih katoličanih. Ne da sc tajiti, da v ustavnem življenju vedno bolj prodira demokratično načelo in da se ustavne pravice raztezajo na vedno širše sloje. Boj za cerkveno svobodo mora biti v soglasju s temi dejstvi.
Katoliški shod izjavlja, upoštevaje ta dejstva:
I.	S tiskom in besedo naj se goji med ljudstvom pouk o cerkveno - političnem položaju v naši državi.
II.	Certcveno - politične zahteve naj ostanejo stalno na programu, ki se morajo zanj zavezati kandidati za zakonodavne zbore.
III.	Vsi katoliški volilci po vseh svojih organizacijah naj nadzorujejo skrbno, kako gosposke izvršujejo cerkveno - politične zakone.
IV.	Edino uspešno sredstvo v dosego cerkvene svobode v sedanjih razmerah je: odkrito priznanje in zastopanje načela državljanske poiitiški svobode.
V.	Za vestno dolžnost vsakega zavednega katoličana smatramo, v le-tih razmerah vde-leževati se volitev v zakonodavne zbore.
Z ozirom na položaj sv. očeta pa tretji slov. katol. shod.
VI.	Protestira zoper sedanji položaj sv. očeta napram svetni oblasti in zahteva za poglavarja katoliške cerkve svobodo, ki jo potrebuje za izvrševanje svojega poklica.
Ker temelji avstrijska majska zakonodaja iz leta 1874. na načelu, da ima država vsled svoje lastne oblasti — pri nas še kot upravi-tcljica verskega zaklada — po svoji zakonodaji določevati cerkvene razmere, izjavlja III. katoliški shodi,
VII.	da je dolžnost ljudskih zastopnikov delovati v postavno določenih mejah na to, da sc razveljavi zakon z dne 7. majnika 1874., drž. zak. št. 50, ker nasprotuje ta zakon načelu državljanske svobode, izraženemu v avstrijskih državnih temeljnih zakonih.
Ker pravi zakon med kristjani ne more biti, ne da bi bila ta zveza hkrati zakrament.
VIII.	Tretji slovenski katoliški shod priznava izključno le cerkvi pravico staviti raz-diravne zakonske zadržke in soditi o veljavnosti krščanske zakonske zveze.
IX.	Vsled tega tretji slovenski katoliški shod v soglasju z izjavami papeža Pija IX. in Leona XIII. obsoja civilni zakon v kakršnikoli obliki smatra, da je sedaj v Avstriji veljavni zasilni zakon glede na katoličane škodljiv javni morali in krščanskemu naziranju o svetosti zakona.
X.	Posebej še tretji slov .katol. shod obsoja stremljenje onih katoličanov, ki se prizadevajo, da bi se nerazdružnost sv. zakona, vtemeljena v božjem in nravnem pravu potom civilnih postav odpravila.
XI.	Boj za svobodno šolo se smatra za boj proti pravicam katoliških starišev. Vsi katoličani se poživljajo, da sc z vsemi sredstvi ustavljajo stvari in osebam, ki jo zastopajo. Novi šolski učni red smatra katol. shod kot neutemeljeno umešavanje svetne oblasti v cerkvenc zadeve in protestuje proti njegovim krivičnim in za katehete ponižujočim določbam. Verske vaje morajo ostati kot bistveni del šolske vzgoje. Obenem katoliški shod nujno priporoča katehetom slovenskih škofij, da si ustanovijo za posamezne škofije prepo-trebna katehetska društva, ki naj bodo med seboj v tesni zvezi ter naj prirejajo skupne katehetske sestanke.
Slednjič pa
XII.	odločno zahtevamo popolno ravno-pravnost katoličanov v državi. Diametralno nasprotno temu načelu jc postopanje vojaških oblasti glede na dvoboj, ki je vrhutega v protislovju z obstoječimi zakoni.
Prof. E. Jarc je prečital iu utemeljil sklepe, ki jih je odobril in izpopolnil
ni. ODSEK ZA KNJIŽEVNOST IN UMETNOST.
Tretji katoliški shod obnavlja rcsolucije odseka za književnost in umetnost (tisk), spre-
jete na II. slov. katol. shodu in sc iznova v polnem obsegu pridružuje idejam, izraženim v posameznih oddelkih teh resolucij. Z zadovoljstvom jemlje na znanje, da sta od zadnjega katoliškega shoda dve važni točki prešli v dejanje: v oddelku (c) časnikarstvo izražena želja, naj sc osnuje dopisovalnica, ki naj za slučaj sovražnih napadov daje napa-dancem pravnih svetov in pomoči, se je uresničila s tem. da se je ustanovilo »Obrambno društvo«, delujoče žc skozi tri leta z izvrstnim vspehom; v oddelku (c) »izdajanje slovenskih pesnikov in pisateljev za ljudstvo in mladino« storjeni sklep pa s tem, da sc je ravnokar začela izdajati ljudska knjižnica, ki naj slovenskemu ljudstvu oskrbuje dobro pripovedno in poljudnoznanstveno berivo.
Ljudska knjižnica izhajaj v gotovih rednih obrokih.
Katoliški slovenski listi naj priobčujejo povesti, ki se naj potem ponatiskujejo, da so porabne za knjižnice.
Izvoli se odbor, ki naj pregleda pred na-tiskom katalog za ljudske knjižnice, ki ga izda »Katol. bukvama«. Katalog naj se vsako leto izpopolnjuje.
V nadaljnje izvrševanje resolucij II. slov, katol. shoda pa priporoča III. slov. katol. shod zlasti sledeče podobrobno delo:
L Ohranitev tega, kar imamo.
A. Organizacija tiska.
Katol. tiskovni društvi v Ljubljani in Mariboru s svojim vspešuim in vedno bolj obsežnim delovanjem izpričujeta, da je za organizacijo katol. tiska nujna podlaga tiskovno društvo. Zato priporočamo ustanovitev takih društev po drugih slovenskih pokrajinah.
B.	Knjižnice.
a)	S svetom in podukom je treba pospeševati misel rodbinskih zasebnih knjižnic.
b)	Velike važnosti so potovalne knjižnice.
C.	Časopisi.
Tretji slovenski katoliški shod radostno priznava krasni razvoj slovenskega katoliškega časopisja. Zlasti izreka vsestranskemu napredovanju dnevnika »Slovenec« v zadnjih letih svoje odkrito priznanje. Tudi za razširjanje dobrega časopisja se je v zadnji dobi nepričakovano veliko storilo. V tem oziru III. slov. katol. shod za bodočnost priporoča, naj se dela neumorno na to, da bo vsaka rodbina naročena na kak v dobrem duhu urejevali časopis, v prvi vrsti na »Slovenca«, kot edini katoliški dnevnik med Slovenci. Za izobraževalna društva veljaj pravilo, naj si le bolj naročajo večje in dražje časopise in sicer v več izvodih, da lahko krožijo med člani; glede manjših, zlasti lokalnih listov naj se agitacija vrši v tem smislu, da so posamezniki dolžni biti vsak zase nanje naročeni. C Skrb za starinske in umetniške spomenike.
Umetnosti in vedi važni spomeniki na Slovenskem se morejo ohranjati svojemu namenu edino le, če njihov pomen prodre v širše sloje. Zato priporoča III. slovenski katoliški shod, naj se po izobraževalnih društvih, pa tudi po primernih knjižnicah širi prepo-trebna vzgoja v tem oziru. Posebej opozarja:
1.	glede cerkvenih umetnin:
a)	Tretji slovenski katoliški shod se obrača do pristojnih cerkvenih predstojnikov s prošnjo, da podpirajo težnje »Društva za kršč. umetnost« in njega organizacijo s tem, da mu dado toliko obvezne avtoritete, da bo moglo zabranjevati neumetniške čine in pospeševati proučevanje umetniške preteklosti v Slovencih.
b)	Da naroče v ta namen inventarizacijo cerkvenih umetnin.
c)	Da uvažujejo topografijo umetnin na Kranjskem.
2.	Glede na prazgodovinsko dobo naj sc pazi na podzemeljske votline in umetne grobne gričke. Kier jc prst v votlinah, se mora (lati preiskati veščakom. Velike važnosti so v njih okamenele kosti in katneneno orodje.
3.	Glede na zgodovinsko dobo opozarjamo za stari vek:
a)	na napise na kamenih,
b)	na stare grobove,
c)	na stara pota (žlebove),
č) na stare gradove.
4.	Za srednji vek so važni:
a)	napisi, grobovi, pota, gradovi,
b)	rokopis na pergamentih, osobito odlomki v župnih maticah in arhivih,
c)	stare posode, obleka, slike, kipi,
č) listine, zgodovinske beležke v župnih maticah, urbarji,
d)	zemljepisne karte in stare tiskane knjige.
O vseh takih stvareh naj se poroča »Leonovi družbi« v Ljubljani ali »Zgodovinskemu društvu« v Mariboru.
5.	Z besedo in zgledom naj sc glede na slike po stanovanjih, podobice in javna znamenja goji umetniško čuvstvo in izkušajo odstraniti nečedni niazaški proizvodi.
II. Zboljšanje.
Na polju, književnosti, umetnosti in časnikarstva jc treba neprestanega napredka. Zato III. slovenski katoliški shod nujno priporoča, naj sc vsestranskemu zboljšanju v tem oziru v prihodnje posveti vsa pozornost. Zlasti treba slovenske katoliške časnike kvalitativno iu kvantitativno povzdigniti na čim najvišjo stopinjo. V dosego tega cilja naj sc:
1. največja skrb obrača na uzorno urejevanje listov. V to svrho naj sc nastavljajo kot uredniki akademično izobraženi možje, ki naj zbero okrog sebe kar največ spretnih sotrudnikov. Tako uredništvo naj pazi na to, da bodo informacije kar najbolj točne, da zasebnosti stopijo v ozadje, lokalne stvari pa
se le na kratko obravnavajo. Vedno naj se čuva v listih takt, primeren katoliškemu časni-karj u. Zlasti pa naj v uredništvih vedno bolj prodira zinisel za razmotrivanje gospodarskih vprašanj.
2. Dela naj se na to, da se »Slovenec« splošno prizna kot vseslovenski dnevnik. Zato naj bo urejevali tako, da bo ustrezal temu namenu in vsem opravičenim zahtevam. Kakor na Kranjsko, naj sc ozira na vse slovenske pokrajine. Zadovoljevati mora zlasti tudi potrebe trgovskega stanu. Zbrani okrog takega priznanega središča bodo tudi drugi lokalni listi ložje delovali, da ne bo med njimi kvarne konkurence.
III. Kolportaža.
Z novim kolportažnini zakonom sc odpre za razširjevanje časopisja in knjig novo široko polje. Zato treba v bodoče dosedaj zanemarjeni kolportaži med nami posvetiti več pozornosti in truda.
Kolportaža naj sc uredi zlasti v tem oziru, da sc
1.	pridobivajo prostovoljni razširjevalci dobrega beriva; v ta namen naj se v vsaki župniji eden ali več zaupnikov v tem smislu izvežba.
2.	Nastavljajo naj se plačani kolporterji, ki bodo razpečavali samo dobre stvari.
3.	V vsakem društvu naj se osnuje poseben odsek, ki naj v dotičnem kraju ima kol-portažo v svojih rokah.
4.	Katoliška tiskovna društva naj vse potrebno ukrenejo, da se bo mogla kolportaža za dobre knjige in časopise med Slovenci vspešno razviti.
Poročevalec Svitoslav P r e m r o u utemelji in prečita:
III. RESOLUCIJE SOCIALNEGA ODSEKA.
Tretji slovenski katoliški shod obnavlja in odobrava vse socialne resolucije, ki sta jih sklenila 1. in 2. slovenski katoliški shod. Socialni načrt kmečkega, obrtnega, trgovskega in delavskega stanu je zlasti 2. shod tako točno narisal, da 11111 načelnega nimamo ničesar dodajati. Tudi načela glede na zavarovanje, socialne naloge avtonomnih zastopov in krščansko usmiljenost so v resolucijah 2. slovenskega katoliškega shoda jasno in natančno izražena.
Trdno stoječ na teh načelih izjavlja tretji slovenski katoliški shod, da je treba za njihovo vresničenje temeljitega in vztrajnega, požrtvovalnega dela.
I. Pouk.
Da more socialni pouk doseči svoj smoter, mora biti organizovan. Vspešno se razvije le tam, kjer sloni na zdravi organizaciji in teži ne toliko po posamnikovem gospodarskem napredku, kolikor po napredku širših skupin, kar se da doseči edino le z vzajemnim sodelovanjem, s kooperativnimi zvezami, v raznovrstnih oblikah stanovskega in zadružnega združevanja. Potemtakem je predpogoj vspešnemu pouku stanovska in mladinska organizacija.
Glede na posamne oblike socialnega pouka velja to-le:
A.	Splošno.
a)	Časopisje naj sc bolj nego do zdaj ozira na gospodarska in socialna vprašanja. Izpopolni naj se s stanovskimi glasili.
b)	Priporoča se izdajanje poljudnih knjižnic v socialni, higijenski in gospodarski pouk. V tem smislu pohvalno omenjamo Društveni zakon in Obrtni red, ki ju je izdala Slovenska krščanska socialna zveza.
c)	Knjižnice in knjige socialne in gospodarske tvarine naj se vedno naslanjajo na domače potrebe in naj bodo pisane bolj poljudno.
č) Branje časopisov, knjižic in knjig naj se organizuje po raznih stanovskih in mladinskih organizacijah. Opozarjajo naj sc člani na socialno važne spise in vsaj večji in pomen-ljivejši sestavki naj sc obdelavajo v predavanjih; z javnimi razgovori po društvih naj sc vzbuja zanimanje zanje. Priporočajo se tudi socialni kurzi.
d)	Vsaka društvena knjižnica naj ima poseben gospodarski in socialen oddelek. Časopisi, ki redno prinašajo socialne in gospodarske sestavke, naj sc skrbno spravljajo, da se koncem leta morejo zvezati; iz drugih naj se po možnosti izstrižejo gospodarski in socialni članki in po tvarinah zvrščeni spravijo.
B.	Podrobno.
a)	Jezikovni iu računski pouk v ljudskih šolah naj se bolj nego doslej ozira na socialno izobrazbo. Zlasti naj žc ljudska šola stoji na višji stopinji, podaja temeljne nauke iz higiene, kjer naj sc posebno poudarja škodljivost alkoholnih pijač, dalje naj s primerno izbranimi opisi gospodarskih in kulturnih razmer iz prošlih dob pojasnjuje učencem zgodovinski razvoj našega kmečkega, obrtnega in delavskega stanu; s tem poukom naj se v lo-giški zvezi združi temeljni pouk o pomenu združevanja, zlasti zadružništva in konečno naj sc v praktiških vajah priuče učenci domačemu knjigovodstvu.
b)	Za kmečki stan priporočamo kmetijske nadaljevalne šole, predvsem pa zimske kmetijske tečaje, ki naj sc ustanavljajo s pomočjo občin, dežele in države.
c)	Za obrtni stan zahtevamo na avstrijskem slovanskem jugu večje število strokovnih šol, ustanovitev državnih rokodelskih šol in vsaj ene državne obrtne šole.
č) Trgovstvu so potrebne slov. trgovske šole, ki naj jih ustanove trgovske zbor-nicc, mestni zastopi ali druge korporacijc. podpirajo pa država in dežele. Iskreno želimo, naj se po razumnem razvoju trgovstva kmalu omogoči na avstrijskem slovanskem jugu slovanska trgovska akademija.
d)	V izpolnjevanje proizvajalne tehnike in v napredek trgovstva z domačimi pridelki in izdelki naj se redno snujejo raznovrstne poljedelske in obrtne razstave.
e)	Po vseh kmetijskih, obrtno-nadaljeval-nih, rokodelskih, strokovnih in trgovskih šolah naj se obvezno poučuje tudi zadružno knjigovodstvo v zvezi s pravnimi določili o zadružništvu.
f)	Po učiteljiščih in semeniščih naj se uvede pouk v kmetijstvu po strokovnem učitelju in v knjigovodstvu, zlasti z ozirom na zadružništvo.
II. Delo.
Vse socialno delo mora izvirati iz požrtvovalne krščanske ljubezni, ki se tem krep-kejše razvija, čim večja je potreba. Razraščati se mora v treh smereh: v socialnopo-litiški. organizacijski in karltativni v ožjem zmislu. Silno važno nalogo imajo v teh stvareh občine. Zato posebej opozarjamo nanje novo ustanovljeno »Župansko zvezo«. Z ozirom na naše razmere opozarjamo na te-le pozornosti:
a)	boj proti umazanemu slovstvu, ki se zlasti s tujine širi med nami;
b)	boj proti alkoholizmu. V tem zmislu priporočamo družbo treznosti, Abstinenta in abstinenške krožke in sestanke. Priporočamo »Županski zvezi« za slovenske pokrajine, naj dela na to v svojem delokrogu, da bodo županstva gledala na to, da se vže po obstoječih postavah zatira žganjepitje ter omeje koncesije za žganjetoče in krčme, ter obdači žganje v korist občinam; s tem bodo imele občine korist, in žganjepitje se bode omejilo. Tudi naj gleda občina na to, da se krčmarji držijo postavne policijske ure, ter da one krčmarje kaznuje, kateri se ne držijo obstoječih postav.
c)	skrb za izseljence;
č) skrb za delavsko ženstvo, zlasti po mestih;
d)	pospeševanje vzajemnih podpornih in zavarovalnih organizacij, zlasti pa skrb, da se zakonitim potom doseže starostno zavarovanje delavskega ljudstva. Na vso moč se poudarja ob ti priliki zahteva pod rudarski zakon spadajočega delavstva, naj sc bratovske skladnice primerno v zmislu ravnopravnosti delavcev z delodajalci preosnujejo in naj se tudi za to delavstvo uvede zakonito zavarovanje proti nezgodam; delavskemu zavarovanju sc morajo obvezno priklopih tudi (državni) gozdni delavci; glavne zahteve glede na zavarovanje so predvsem, da se osnuje zavarovalnica za nezgode v Ljubljani posebej pa:
1.	Temeljita prememba odstotne mere in prisojevanja rent ali obrokov za zdravljenje in poškodbe.
2.	Konečno dovoljenje t.zv. trajnih dohodkov ali rent, katere so bile že enkrat prisojenc.
3.	Popolno iziednačenje prometnih in obratnih poškodb glede izmeritve dohodkov ali rent.
4.	Prenaredba razsodišč in podredba vseh v Avstriji obstoječih razsodišč proti nezgodam pod najvišji sodni dvor.
Za ohranitev kmečkega stanu se priporoča ustanovitev zadružnega organizma za gojenje in ureditev hipotekarnega kredita na jugoslovanskem v svrho, da se z razdolževa-njem zemljeknjižnih bremen zabrani izseljevanje in razpadanje kmečkih posestev;
e)	skrb za dobrodelne zavode; v to svrho se zahteva ustanovitev deželnih zdravstvenih svetov;
f)	skrb za higijeno; zlasti boj proti jetiki; skrb za bolniško postrežbo po deželi;
g)	skrb za zanemarjene otroke in bivše kaznjence;
h)	skrb za primerno zabavo; posebno sc priporoča v tem oziru telovadba, oziroma drugi športi;
i)	pospeševanje prometa s tujci.
IV. RESOLUCIJE ORGANIZACIJSKEGA ODSEKA.
Namen organizacije je, združiti razkropljene sile posameznikov, da postanejo po skupnosti zmožne doseči velikih vspehov, katerih posameznik nc zmore. 3. slov. katol. shod ponavlja želje, izrečene na 2. slov. katol. shodu, opozarja zopet na potrebo organizacije za ohranitev našega naroda na temelju katoliške vere in slovenske narodnosti ter priporoča:
1.	Vsi katoliško misleči Slovenci naj se združijo v veliko stranko, ki obsegaj vse sloje in vse pokrajine slovenskega ljudstva. Ta stranka stoj na najširši demokratični podlagi, tako da volijo njeno vodstvo zaupniki iz vseli stanov. Izvrševalni odbori naj bodo po vseh slovenskih pokrajinah ter naj delujejo samostojno. O stvareh, ki so važne za ves slovenski narod, naj se posvetuje osrednji odbor, ki ga tvorijo odposlanci vseh teh pokrajinskih odborov. Ta velika politična organizacija sc naslanjaj na politična društva, ki sc naj osnujejo v vsakem volilnem okraju, in naj vpliva na državni zbor in na deželne zbore, ter ua občine, da se v njih varujejo katoliška načela in da dobe Slovenci vse pravice, ki jim gredo v šolstvu ljudskem, srednjem in višjem, v uradu, cerkvi in sploh v javnopravnem življenju. Politična društva naj skrbe, da bodo najširši ljudski sloji po shodih in v časopisju vedno poučeni o ustavnem življenju.
2.	Ker sloni ves narodni razvoj tia pouku in pravi omiki, jc nujno potrebna organizacija izobraževalnih društev in mladinskih zvez po dekanijah. ki naj skrbe za poljudni pouk v vseh strokah javnega življenja in se naj zlasti ozirajo na gospodarske potrebe ljudstva in na apologetične snovi. Poleg tega nai gojc glasbo petje, dramatiko in naj izobražujejo estetični čut ljudstva. Društva naj skrbe, da se v mladini vzbuja in goji jugoslovanski in slovanski čut. Vsako izobraževalno društvo imej svojo knjižnico. Vsa društva naj bodo zvezana v »Slov. kršč. soc. zvezi«, ki naj skrbi za govor-
nike, za skupne vseslovenske društvene prireditve, za poljudno zabavnopoučno slovstvo ter izvršuj tudi nadzorstvo nad društvi, da se ohranijo v živahni delavnosti. »Zveza« izdajaj, kakor je lani začela, vsako leto poročilo o društvenem delovanju na vsem Slovenskem.
III. slovenski katoliški shod tudi nujno priporoča, da »Slov. kršč. soc. zveza« čim-preje stopi v dogovor s »Ceciljanskim društvom« v Ljubljani z »Društvom za slovenske organiste v Celju in s cerkveno oblastjo v posameznih škofijah, kako je urediti orglarske šole s štirimi učnimi leti in z obveznim poukom v posojilniškem in občinskem knjigovodstvu, v telovadbi, ekonomiji in dramatiki in kako zasigurati njih plače in pokojnine.
3. Katoliški Slovenci naj posvečujejo posebno skrb izpopolnitvi gospodarske organizacije. Snujejo naj se posojilnice povsod v sodnih okrajih, kjer jih še ni. Nakupovalne zadruge naj obračajo svojo skrb na velike gospodarske potrebščine ljudstva. Proizvajalne zadruge naj pospešujejo tehnični napredek poljedelstva in obrti in naj preskrbujejo ugodno razpečavanje pridelkov naše domovine. (Mlekarne, sadjarske, vinarske, lesne zadruge itd.) Stavbinske zadruge naj skrbe za zdrava stanovanja. Zadruge naj bodo združene v veliki zvezi, da tem enotneje in krepkeje zastopajo naše gospodarske koristi. Priporoča se jim sodelovanje pri velikih domačih industri-alnih podjetjih. Organizaciji trgovskega stanu naj se posveča največja pozornost.
Obrtni stan bodi organiziran v obrtnih zadrugah. Ustanovi naj se tehnološki obrtni muzej za južne avstrijske dežele s sedežem v Ljubljani. Rokodelski pomočniki naj so organizirani v katoliških društvih rokodelskih pomočnikov, ki naj ustanove strokovne oddelke za posamezne obrti. Osnujejo naj se samostojne obrtne zbornice.
Delavski stan se organiziraj povsod v strokovnih društvih, v katera naj vstopi vse delavstvo dotične stroke. Vsaka tovarna imci svoje strokovno društvo, ta pa naj stopijo v strokovne zveze, ki si naj osnujejo strokovno glasilo.
Priporoča sc na novo »Družba sv. Cirila in Metoda«, ki skrbi za slovensko šolstvo in zahteva, da se na zavodih družbe nastavljajo učitelji, ki bodo versko-nravno vzgajali mladino.
C a s n i ka r j i in književniki si naj osnujejo stanovsko organizacijo, ki skrbi za njihov strokovni napredek. V ta namen naj sc ustanovi »Jugoslov. časnikarsko društvo.«
Tedenski pregled.
Tretji slovenski katoliški shod je prekosil vse naše dosedanje prireditve glede udeležbe, glede živahnosti ter navdušenosti iu glede srečne izvršitve celega sporeda. Velikanska množica udeležencev vseh treh dni sc lahko ceni nad devet tisoč, naj potem naši nasprotniki še tako krčijo število in liki noj skrivajo glave, da bi ne videli naših organiziranih čet.
Tretji slovenski katoliški shod, na katerem je zborovalo slovensko ljudstvo, da si poživi versko zavest, da sc vname za bogoljub-no delo, da demonstrira svojo moč, da sc zna otresti vseh, ki mu hočejo vzeti vero in ma-terni jezik, — ta shod ni bil lc slovenski katoliški shod, ampak takorekoč jugoslovanski-češki katoliški shod. Prišlo je namreč toliko ponosnih slovanskih gostov od severa in juga, kakor še nikdar doslej. — Na predsedniškem odru smo videli štiri naše slovenske škofe; goriškega, domačega, mariborskega in tržaškega ter najodličnejše svetnjakc vsakega stanu.
Delo, ki se je izvršilo za blagor domovine v teli dneh katoliškega shoda, je ogromno. Izborite govore, sklepe in vsakojakc predloge ter vse podrobnosti bo podala občinstvu posebna knjiga.
Veličasten jc bil prizor v nedeljo pri glavnem, prvem zborovanju v Alojzijevišču. Armada sedem tisoč zavednih, neodvisnih katoliških mož in mladeničev, zbranih na okrašenem prostoru alojzijeviškega obširnega dvorišča in v zelenju dolgih mostovžev, — je morala imponirati tudi nasprotnikom, ki so ta dan ohladiti hoteli svojo jezico na lastnem shodu v senci rdečega prapora socialne demokracije. Ni vredno, da bi izgubljali besede za ta dr. Tavčar-Kristanov shod. kjer sc je zborovalo v znamenju sirovosti, podlega sramotenja in blasfemije.
Nimamo pa izraza, ka bi z njim primerno in zadostno označili brezvestno in skrajno žaleče početje onih, ki so vzrok, da so se v beli Ljubljani na pobalinski način žalili mili nam gosti slovenski in slovanski. Povdarja.io, da treba pospešiti tujski promet, da treba povzdigniti Ljubljano; toda, ko prihajajo tujci, povrh še slovanski bratje, so priča, kako neotesana svojat sc še nahaja v Ljubljani! Odgovornost zadeva tiste, ki so to sodrgo vzgojili. Hvala Bogu, da se te vrste ljudje ne vzgojtijejo med pripadniki S. L. S., ampak med onimi, ki pravijo, da so inteligentni iu da so oliko v zakup vzeli.
Velik sijaj so delali III. slovenskemu katoliškemu shodu naši delavni, navdušeni katol. visokošolci in abiturienti. Človek čuti kar nov ogenj navdušenja v sebi, ko vidi toliko število za versko, narodno in gospodarsko probujo našega naroda vnetih akademikov, ki javno izpričujejo svoje versko prepričanje. Kako dobri Slovenci spoštujejo te odlične katoliške visokošolce, je pokazal zadnji večer katoliškega shoda, ko se jc zbralo v veliki dvorani in bližnjih prostorninah hotela »Union« veličastna in mnogovrstna družba izbranega občinstva.
Za predsednika vseh velikih zborovanj je bil izvoljen poslanec vodja Povše, ki je z občudovano gibčnostjo in spretnostjo izvrševal poverjeno mu nelahko nalogo. Po navduše-
nem in prisrčnem pozdravu prelata Flisa je otvoril glavno zborovanje naš dični in duhoviti voditelj dr. Susteršič, ki je govoril overi v politiki. Označil je naprej s pikrimi izrazi netaktnost koroških Slovencev, ki so odrekli prisotnost radi vzrokov, ki niso nič v zvezi s katol. shodom. Dokazal je, da stoji vera vedno in vedno v središču vseh političnih bojev, zato skrbe prav tisti, ki vedno trde, da je vera privatna stvar. Kot dokaz zato je porabil na novo zveriženi program liberalne stranke, ki kliče: ven z vero iz javnega življenja, iz šole! »Toda mi ne gremo v katakombe, mi zahtevamo svobodo in da se spoštuje naše versko prepričanje!«
Dr. Korošec je dokazoval v govoru o kmečkem vprašanju, kolike važnosti je kmet v domovini in v državi, kako potrebno e pa tudi, da se organizuje. Dr. Krek je izborno izvršil svoj govor o katoličan-s t v u in socialnem vprašanju. Našteval je razne sadove katoliškega shoda, zlasti je povdarja! smisel za skupno delo.
Med prvim in drugim glavnim zborovanjem se je začelo v ponedeljek pravo življenje v raznih odsekih, kjer se je živahno in čvrsto razpravljalo in posvetovalo, kako nadaljevati započeto kulturno delo med Slovenci.
Pri drugem slavnostnem zborovanju je očaral občinstvo s prekrasnim govorom mariborski knezoškof dr. M. Na potnik, ki je s priznanim govorniškim talentom kazal, kako treba vse p r e n o v i ti v Kristusu. Splošno in zasluženo pohvalo je prejel spretni govornik dr. Sch\veitzer na drugem slav. zborovanju. Ovrgel je nakane nasprotnikov, ki si žele razporoko in svobodno, brezversko šolo; dokazal je nesrečo, ki hočejo vanjo potisniti razporočniki naše ljudstvo. Dr. Opeka je jako jedrnato in zanimivo razpravljal o pomenu kjiževnosti. IJrofesor E. Jarc pa je v vznesenem govoru kazal na kulturno moč katolicizma. Dr. Brecelj je temeljito obdelal vprašanje: Socialna izobrazba.
Zelo številno je bilo obiskano tudi tretje slavnostno zborovanje, ki so pri njem nastopili raznovrstni govorniki, med njimi tudi dr. Krek. Dokazal je jasno in logično, da delati za narodno izobrazbo in izvrševati socialno delo ni miloščina, ampak dolžnost; kajti čim več jc kdo od naroda prejel, tem več mu je dolžan.
Dr. Susteršič je krepko, kakor zna le 011, obrazložil, kaj jc takozvani klerikalizem in kai liberalizem. Govor je bil dobro osoljen ter vzbudil mnogo zabave. Nastopil je tudi odbornik Povše in J. Gostinčar. Ob sklepu je še presvetli knezoškof dr. Jeglič z gorečimi besedami vnemal srca za stanovitnost in podal blagoslov.
Resno delo katoliškega shoda pa je bilo spojeno tudi z zabavo. Velikanska in pre-srčna jc bila v nedeljo ljudska veselica, ki so se pri njej udeleženci katoliškega shoda prav neprisiljeno zabavili. Godba, petje osmerih zborov, govori in oduševljeni pozdravi, — vse to se je vrstilo v veliki dvorani, na vrtu in dvorišu hotela »Union«. Za drugi zabavni večer jc poskrbelo krščansko soc. delavstvo. Tretji in sklepni večer pa je bil naravnost sijajen in obenem časten za naše katol. akademike. Nikdar dvorana v »Unioiiu« še ni bila tako prenapolnjena izbranega občinstva. Tu sem naj bi bil prišel lažnjivi kljukec, ki je v »Narodu« poročal o ponesrečenem katoliškem shodu. Komerz našega dijaštva sta počastila tudi škofa dr. Sedej in dr. Jeglič ter razni odlični gospodje, kakor dvorni svetnik Šukljc, dr. Susteršič, dr. Jankovič, dr. Brecelj, dr. Pavletič, odbornik Povše in še mnogo drugih veljakov in veljavnih ljubljanskih rodbin.
Od blizu in daleč je došlo v pozdrav III. slov. katol. shodu na stotine brzojavk. Društvenih zastav je bilo 43. Dal Bog katoliškemu shodu trajen uspeh!
Protestni shodi liberalne soc. demokraške družbe so bili čez vse žalostni. Na V r h 11 i k i jc bil v rdeči družbi liberalni Lenarčič. Ljudstvo ga ni poslušalo, ampak s klici »Živel katoliški shod«, »Dol s Kristanom in Lenarčičem« razgnalo krive preoke.
V Ljubljani jc na protestnem shodu bilo res okrog tisoč ljudi, večinoma indifcrentnili ljubljanskih radovednežev. Plačani demo-kraški voditelj E. Kristan jc v sirovosti prekašal samega sebe; mesaril jc vero in verske institucije, zahteval odpravo verskega pouka, razporoko itd. Dr. Tavčar z rdečo zavratnico .ie začel z napadom na škofe in končal z blas-femijo. Udeležence katoliškega shoda je imenoval tolpe, ki ne znajo do pet šteti ... To si treba zapomniti! Doktore! Zborovalci katoliškega shoda, ki nc znajo do pet šteti, so sprejeli soglasno resolucijo za slovensko univerzo, v tem ko jc isti doktor smešil pred svetom slovensko ljudstvo. — Na E u ž i 11 a h pri Ljubljani so menili soc. demokratje mirno zabavljati, ker so bili šli naši možje na katoliški shod. A zbrala sc jc truma žensk, ki so iih preplašile. Konec je bil tak, da so sklicatelji zaslužili ime: »Z žensko krvjo polita stranka«. Dem. shod jc bil razbit v Črnem vrhu.
Raznoterosti. V četrtek so pokopali mariborskega prošta Lavrencija Herg-a, vzornega učenca Slomškovega. — V Rimu jc izstopilo iz službe sto policistov. — Jugoslovanska razstava jc otvorjena, a še nc urejena. Pri otvoritvi jc bilo tudi več Slovencev. Slovenski odelek je baje najboljši. — Drugi občni zbor »Slov. dijaške zveze« se jc vršil 25. avgusta, na predvečer katoliškega shoda.
Abituricntski sestanek jc počastil tudi presvetli knezoškof ljubljanski. — Izpuščen je bil iz preiskovalnega zapora župnik borovniški Sifrcr. — Vstaši na Kubi so zasedli Palniiro ter pri Griinesu porazil vladne čete. — V Dvoru pri Bovcu ic na strahovit način umoril 33lctni sin Paher svojo 62letno mater. — Katoliško delavsko društvo v Mirnu praznuie
9. septembra 15letnico obstanka. — Slana je popalila dne 29. avgusta ajdo po ljubljanskem močvirju. — Velika nesreča je zadela ameriške banke vsled poloma nekega filadelfij-skega društva, katerega pasiva znašajo 88 milijonov dolarjev. Povzročitelj poloma Hip-ple se je zastrupil. — Avstrijski cesar se mudi na manevrih pri Tešinu.
Atentati na Ruskem. Poveljnik vojaškega zbora v Varšavi general Wonjarljavski je bil pretečeni ponedeljek na cesti ustreljen; umorjen je tudi ruski general Gutenaus, ko je imel nadzorovanje v Melsingforsu. — Prejšnjo soboto so prišle štiri v vojake, oziroma policiste oblečene osebe v vilo ministrskega predsednika Stolypina. V predsobi so zažgali bombo, ki je provzročila strašno opustošenje, Štolypin ni r.anjen, pač pa ena hčerka in en sin. Pri napadu je bilo v avdienci mnogo oseb; izmed njih je ubitih 27, ranjenih pa še več. Trije napadalci so mrtvi, četrtega so prijeli. — Na kolodvoru v Peterburgu je bil ustreljen general Minu. Morilka je mlada deklica.
Upori. V vojaškem taborišču blizu Odese sta se uprla dva saperska bataljona. V Odesi so izbruhnili veliki nemiri; med delavstvom, ki je demonstriralo po mestu, in med vojaštvom je nastal boj. Od demonstrantov je ustreljenih 81, ranjenih 250. Tudi vojaštvo je trpelo. — Mornarji so je jeli zopet upirati; v Kronstadtu so razorožene vse ladje.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 2. septembra: Angelska sv., Štefan kr., Antonin; ponedeljek 3. sept.: Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja; torek 4. sept.: Rozalija, Ida; sreda 5. sept.: Lavrencij, Just., Viktorin, Beata; četrtek 6. sept.: Pelagij, Hermogen; petek 7. sept.: Regina., Bronislava, Anatazij; sobota 8. septe.: Rojstvo Marije Dev. (Mala gospojnica.)
Jeseniške nouice.
j Kapitalizem tlači iu mori splošen napredek ljudstva. Kapitalizem je kitajski zid, ki ovira zdrav napredek vseh kulturnih strok v edino pravem ljudskem smislu. Resničnost teh besed, ki jih ie dr. Ivan Zajec govoril v socialnem odseku III. slovenskega katoliškega shoda, žalostno potrjuje najnovejši nastop kranjske obrtne družbe na Jesenicah zoper socialno delovanje jeseniške občine. Z veseljem smo pozdravili izvolitev socialnega odseka pri zadnji občinski seji. Občina kot avtonomna, to je v lastnem delokrogu kot po-stavodajalna oblast veliko lahko stori, da se socialne razmere v občini zboljšajo. Občina nima le pravice skrbeti za blagor svojih občanov. marveč tudi dolžnost. I11 socialne dolžnosti so prve. Z izvolitvijo socialnega odseka je sedanji občinski odbor pokazal, da se zaveda teh dolžnosti in da ima dobro voljo — delati na socialnem polju. Že je hotel začeti in se lotiti sedaj najnovejšega. Že je bilo sklenjeno, da se pregledajo delavska stanovanja, da bi se dobila podlaga, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi delavstvo imelo zdrava in ne predraga stanovanja. Toda kaj se zgodi? Delavstvo čuj! Cujte tudi vsi, ki ne verujete, da kapitalizem — nima srca!
i Vložila se je pritožba zoper socialni odsek. Na pritožbi jc podpisan tovarniški uradnik Anton jJongratz, ki je to storil gotovo na povelje višjih, saj se je mož že večkrat izjavil, da on mora storiti, kar mu tovarna ukaže. Socijalni odsek ne sme obstajati, občina se ne sme brigati za delavstvo, ali je preskrbljeno z vsem, kakor zahtevajo naravni in državni zakoni. Zato se brigati, iina pravico — tovarna sama. Tako meni kapitalist. Zato se pritožuje, ako občina hoče storiti kaj za delavstvo.
j Mirno kri hočemo ohraniti, čeravno nam hoče vzkipeti. Mirni hočemo ostati, čeravno nam hoče jeza stiskati pesti. Toda molčati nočemo in nc smemo! Vsem, ki imajo pri tovarni kaj govoriti in odločevati, povemo naravnost in odločno to-le: Tovarniški delavci so ljudje in ne stroji. Tovarni so prodali svojo moč, tovarna jim pa mora zato dati toliko plače, da bodo mogli pošteno preživiti sebe in svoje družine. Zato potrebujejo pa tudi zdravja in zato je tovarna dolžna, da je vse preskrbljeno za njih zdravje v tovarni, pa tudi v stanovanjih. Cc tovarna delavcem sama ne da zdravega stanovanja, dolžna jim je pa toliko plače dati, da si bodo mogli zdrava stanovanja sami najeti, ne da bi vsled tega morali stradati. I11 čc ni dovolj zdravih stanovanj v najem dobiti, dolžna je tovarna zidati hiše'za delavska stanovanja. Tovarna mora za zdravje delavccv skrbeti tudi s tem, da jim napravi — kopališče. Lepa bi bila ta, kaj ne, da bi tovarna ravnala z delavci, dokler so močni, ne da bi jim olja prilivala, ko bi pa svojo moč izgubili v tovarni, vrgla naj bi jih proč, — da jih redi občina! V lastnem interesu mora občina skrbeti, — da tovarna skrbi za zdravje delavcev in iih ne izrablja preveč. Ima pa tudi dolžnost skrbeti za zdravje vseli v občini, in pravico ukrepati v zdravstvenih zadevah ji daje S 28 občinskega reda in S 4 sanitctskopolicijskega zakona z dne 30. aprila 1870, drž. zak. št. 68. Kiub vsem pritožbam od tovarne bo občina izpolnjevala svoje dolžnosti in si svojih avtonomnih pravic nc bo pustila vzeti od nikogar, — tudi od tovarne nc! Slabo izpričevalo si daje tovarna, ker se tako boji socialnega odseka. Ce je vse v redu in vse prav, čemu se bati? Nič dobrega si ne moremo misliti, ker se je vložila pritožba zoper socialni odsek potem še-le, ko ic tovarna prej sama pregledala stanovanja v svojih hišah — pregledala jih je pa takoj potem, ko jc bil izviren socialni odsek. Pripoveduje se, da iz buršovske hiše so peljali 5 voz smeti.
j Grozna draginja. Na Jesenicah stane eno jajce 10 vinarjev že sedaj, kaj bo še-le pozimi! Kako naj shajajo delavci?!
II. priloga 200. štev. „Slovenca" dne I. septembra 1906.
idrijske nouice.
i Javna občinska seia je bila dne 28. avgusta v mestni dvorani. Spored je bil precej obsežen. Nekaj stvari iz seje podajemo v naslednjem.
i Občinski računi za leto 1905 so bili potrjeni. Poročal jc o računih Kristan v imenu finančnega odseka. V splošnem je pohvalil red in preglednost računov. V posameznem je omenjal nekaj pomanjkljivosti, kakor n. pr. glede izdatkov za orodje požarne brambe in inventarja, ki bi moral biti večji, ako se je toliko izdalo. Tudi se ni vedno oziralo na proračun, kakor pri izdatkih za čitalnico. Razvidno ni vselej, kako in kje se je uporablje-valo, kar sc je naročevalo na občinske stroške. Tako je občina kupila od Grudna več lesa, ni pa izkazano, v kakšen namen, in zidarski mojster Likar je porabil tudi preccj vreč cementa. Pri šolstvu je poročevalec omenil, da se nadvse plačuje predrago. Tudi ni prav, da se daje slugi 12 kron za vrt, polagoma se utegnejo priglasiti še drugi z enakim zahtevami. Glede ubožnice je poročevalec mnenja, da je uprava predraga. Zupan je zalagatelj. — Poročevalcu odgovarja župan ter zagovarja poslovanje. Oglasi se odbornik Kavčič s pripomnjo, da se mnogo izdaje za posamezne osebe, premalo pa se dela za naprave, ki so v splošno korfet: za vodovode, razsvetljavo in poti. Zupan priznava, da so res mnoge poti v slabem stanju. Glede raz-svtljave je pa sedaj težko, ker nam je Kogov-šek, posestnik elektrarne izjavil, da nima več moči na razpolago, dokler ne razširi elektrarne. Pri tem mi prav lahko z obžalovanjem omenimo, da je čudno, kako da pa privatnikom Kogovšek šc vedno lahko postrega. Odbor je potrdil račune konečno.
i Stavbeni odsek proučuje, kako poskrbeti za dobro pitno vodo. Pri seji je o tem poročal odbornik Svoboda. Pri takozvani »Lačni vodi« bodo zajeli še nekaj studencev. Tako bo mogoče zadostiti potrebam onega dela mesta, kjer je razpeljan ta vodovod. Z neznatnimi stroški nekaj sto kron se bo lahko oskrbelo vodo tudi prebivalcem na »Zemlji«, »Za gradom« in na »Brusovšu«. Sploh ima županstvo zelo dobro voljo, samo nečesa primanjkuje. kar je najbolj potrebno. Zupan je izjavil, da je — denarja malo. Kaže se. da utegnemo priti do — primanjkljaja kakih 7000 K. Stara pesem po volitvah.
i Vprašanje o Nikovi je rešeno. Mesto je napravilo in predložilo načrt, ki pa ni bil odobren. Občinski odbor je mnenja, da se skrb za Nikovo sedaj izroči poljedelskemu ministrstvu. oziroma gozdnemu erarju. Tako je prav, ker bo mestno županstvo lahko sedaj po znanem »šimeljnu« izdalo odlok: Gozdnemu oskrbništvu se naroča, da zdravju škodljivo Nikovo v 14. dneh odpravi ali vsaj pre-oboka.
i Iz cestno-poiicijskih in ognjevarnostnih ozirov je mestno županstvo ukazalo varihu mladoletne posestnice Bratina, da v 14 dneh podere hlev v »Rižah« ter za 100 kron odstopi potem okoli 10 nr sveta, da bode mogoče razširiti cesto. Varih se je pritožil proti temu odloku na občinski odbor. Povdarjal jc v pozivu, da ni nasproten temu, da se hlev podere, toda občina naj posestnico odškoduje, kar je popolnoma pravično. Večina občinskega odbora je pa bila mnenja, da se brez odškodnine lahko prisili pritožitelja, da v 14 dneh odpravi hlev! Župan je pravil, da je o tem govoril tudi s sodnikom, ki je tudi mnenja županstva. Ne moremo si kaj, da ne omenimo pri tem nekega dogodka. Ko sc je varih nekaj časa. predno je vložil priziv, razgovarjal o tej zadevi v občinskem uradu, dejal je neki občinski uradnik: »Poglejte, kako poceni je odstopila gdč. B. za razširjenje ceste znaten prostor.« Drugi uradnik pa je pripomnil: »Saj je bila dosti neumna.« Je pa tudi čudno ravnanje naše gospode. V Rožnih ulicah je odbornik M. Štraus napravil na svojem vrtu skladovnico lesa, in sicer prav pred kratkim. Nismo pa še slišali, da bi mu bilo iz cestno-poiicijskih ozirov mestno županstvo prepovedalo to skladovnico, dasi so Rožne ulice izmed najožjih mestnih ulic in dela ta skladovnica radi vozov, ki se v tesni ulici nakladajo in razkladajo večjo oviro nego Bratinov hlev v rižah, kjer vozovi le mimo hodijo. Iz ognjevarnostnih ozirov je pa to skladišče lesa še manj priporočati nego oni hlev. Sicer pa naj bi občina pomislila, kako drago je odškodovala bogatine kot n. pr. gospo Lapajne, reveži pa naj še to, kar imajo izgube iz cestno-poiicijskih ozirov, izgube brez odškodnine. Odbornik Mohorič tudi občini ni nič podaril.
i Padla je občina s svojim prizivom v zadevi vodovodnega jarka v »Rižah«.
i Zdravstveni odsek, ki ga je zastopal odbornik Šuntar, jc postal tudi preccj radikalen. Ni napačno, le to željo imamo, da bi skrb pred vsem bila, da očisti sredo mesta. Ker jc poročevalec Šunter našteval le hišne številke kjer je kaka nepokrita gnojnica ali apnenica, smo radovedni, ali je omenil hlev »pri črnem orlu« na najbolj obiskanem kraju. Upamo, da je to storil, ker bi siccr sodili, da tudi drugo ni šlo od srca.
i Zanimiva je bila opomnja Kristanova, da stanejo reveži občino sedaj več, nego prej v hiralnici. Jc pa tudi res.
i »Jelen« je dobil potni list. Razen enega odbornika so vsi glasovali za predlog da pojde tudi na drobno.
i V policijski odsek so bili izvoljeni odborniki. ki jih jc predlagal odbornik Kristan.
i Izpodnesel se je zopet Julče, ako je pisal on notico o ognju pri Vidicu. Osvvald sc je poslovil od romarjev že v Ljubljani, ognja pa tudi ni zakrivil nobeden romarjev, ker so odšli domu. Ako so se vozniki sprli, je to njih
zasebna zabava, katere pa niso priredili na božji poti, ker so čakali na naše izletnike v Logatcu, v Idriji sc pa ločili in šli svojo pot. Naši izleti sc ponavljajo leto za letom, pa vedno nas je mnogo. Upamo, da pojde v jezo liberalcev še vedno tako naprej.
SPORAZUMLJENJE MED CEHI IN MAD-JARI?
Nekateri češki listi priporočajo misel, da se na češkem praškem vseučilišču ustanovi stolica za madjarski jezik in da se uvede pouk madjarskega jezika tudi v trgovske šole. Češki dijaki prirede izlet v Budimpešto.
Pred nekaj dnevi se je mudil v Pragi zastopnik Košutove stranke dr. Kovacs, da je na licu mesta proučeval vprašanje o spora-zumljenju med Čehi in Madjari.
V Libercah je obiskal češko »besedo« in na nekem sestanku je v poljskem jeziku govoril proti pangermanizmu.
Vse lepo iu vse dobro, ali najprej bi bilo potrebno, da bi tc besede o sporazumljenju s Slovani, ki jih Madjari hodijo govoriti — na Češko, praktično izvajali — na Ogrskem. DR. GESSMANN O VOLILNI REFORMI.
Na shodu v Gotzisu na Predarlskem je govoril Gessmann. Izjavil jc, da volilni preosnovi prijazne stranke ne dovolijo državnih potrebščin, ako bi izkušali zavleči volilno preosnovo. kar bi pomenjalo konec Beckovega ministrstva. O ogrskem vprašanju je izjavil, da se prizadetim krogom na Ogrskem in v Avstriji ne mudi z vprašanji o nagodbi. Razmere med Avstrijo in Ogrsko naj bi uredila nova po splošni volini pravici izvoljena zbornica. Ogrska koalicijski vlada se boji kakor ognja nagodbenih pogajanj, ker ako bi hoteli izvesti v ogrski zbornici, kar so obljubili, ko so prevzeli vlado, bi jih pomedli šovinisti.
USTAVA NA KITAJSKEM.
Med posvetovanjem kitajske komisije, ki je proučevala ustavne razmere v inozemstvu, so se sprli. Načelnik komisije, Tajceki, je očital uradništvu, da se upira ustavi. Končno so se izjavili za ustavo. Ustava je že tudi obljubljena. a ni še znano, kdaj jo vpeljejo in kakšna bo.
PROT1GRŠKO GIBANJE V BOLGARIJI IN BOLGARSKI KNEZ.
Bolgarski knez ni nastopil z ono ener-žijo proti gibanju nasproti Grkom v Bolgariji, ki so jo pričakovali. Vzrok je, ker se čuti knez razžaljenega po grškem kralju, ki se vedno ogne sestanka ž njim. Bolgarski in grški dvor sta pred nekaj časa razpravljala o sestanku, a so se pogajanja izjalovila, ker grški kralj Jurij ni maral sestanka. SHOD ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH VISO-KOŠOLCEV.
Shod italijanskih katoliških visokošolcev se je vršil dne 26. m. m. v Milanu. Zastopana so katoliška vseučilška dijaška društva v Rimu, Bologni, Paviji, Turinu, Pisi, Savoni, Florenci, Napolju in Parmi, nadalje škofijske visokošolske zveze v Bresciji, Bergamu in Ferrari. Došlo je tudi več avstrijskih-italijan-skih visokošolcev. Sklepali so o novih organizacijah, ki omogočijo da vstopajo vanjo lahko tudi posamezniki. Za srednješolce nameravajo ustanoviti posebne organizacije. Mladini so priporočili, naj se posveti vedi in morali, da pozneje lahko nastopi za obrambo vere in ljudskega blagostanja.
RUSIJA.
Car je ponudil Stolypinu, naj stanuje v zimski palači, kamor se Stolypin najbrže preseli.
Kmetom bodo prodajali po carjevem ukazu zasebna posestva pod onimi pogoji, kakor kronska posestva.
Izdati nameravajo določila za preki sod po avstrijskem zgledu.
Zaprli so nekega stotnika 22. kazaškega polka zaradi revolucionarne propagande.
S streli sta ranjena helsingforški poveljnik in njegov pobočnik. Napadalci so ušli. Z bombo so napadli kmetje samarskega policijskega načelnika generala Čerkati, ki pa ni bil ranjen. Na kmete so odposlali pehotni oddelek, ki je uničil vas in pobil mnogo kmetov.
Več revolucionarnih voditeljev je odpotovalo na Finsko, kjer hočejo obnoviti izjalovljeno akcijo rdečih gard.
Dne 30. t. m. so sodili še zadnje sveabor-ške upornike. Na smrt so obsodili 19 vojakov,
3	civiliste, 33 na prisilno delo od 12 do 15 let, 33 so jih premestili h kazenskim oddelkom za
4	do 5 let, 195 na 3 do 4 leta in 29 vojakov v 3 do 4mesečno ječo.
Ministrstva nameravajo uvesti izredne varnostne odredbe za sprejeme pri ministrstvih in dostojanstvenikih, ker so se že opetovano vtihotapili v častniške obleke preoblečeni revolucionarji.
MAROKO.
Čete Rogista, 6000 mož, so koncentrirane na desnem bregu reke Malaja. Pričakujejo 4 tisoč cesarskih dobro oboroženih vojakov.
VSTAJA NA KUBI.
Voditelji uporov v provinci Havana so izdali oklic, da ako vlada ne sprejme predlaganega kompromisa in do 10. septembra nc razveljavi zadnjih volitev, nameravajo vstaši napasti last inozemcev, da tako prisilijo Zcdi-njene države k posredovanju. Položaj na Kubi je kritičen, dasi kubanska vlada to taji.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Framasonska francoska vlada je dopustila na Francoskem le red malih sestra revnih pač nc iz ljubezni in občudovanja do ubogih redovnic. marveč, ker skrbe za stare ljudi in pa za pohabljence, za katere bi morala prevzeti skrb država in občina. Generalni svet Crcuse
departementa je naprosil vlado, naj odpravijo na cekinih za pet frankov napis »Dieti protege la France (Bog obvaruj Francosko). To je oni framasouski duh. ki hoče, da se prepove po liudskih šolah med poukom beseda »Bog«. Značilno za žalostni položaj na Francoskem je tudi, ker je koncilska kongregacija odvezala francosko duhovščino dolžnosti nedeljske maše propopulo, da tako duhovščina ne izgubi ob nedeljah mašnih pristojbin.
Štajerske nouice.
š Svoji k svojim ! Gonja zoper katoliški shod, zoper MSlovenca" in zoper dra. Šusteršiča je zedinila in pomirila celjske gospode z Vekoslavom Spindlerjem. V tem so si edini in ker nimajo upanja, dobiti primerno zabavljajočega novega urednika svoji .Domovini", obdržali bodo Spindlerja šc. Nam je to prav. saj ne bomo imeli na vesti greha, da je prišel Spindler zaradi nas ob kruh. Prav bo to tudi celjskim gospodom, ker bodo zato smeli tiskati v svoji tiskarni nov Spiiullerjev list, ki bo pisal proti njim samim. Ustreženo bo pa končno s to ureditvijo stvari tudi uredništvu „Naroda", ki je bilo v groznih stiskah zatadi oskrbe Spindlerja. Oni vendar ne morejo dati vsakemu štajerskemu liberalcu zaslužka. Tako so se zedinile dobre duše in pustile bodo Spindlera zabavljati čez duhovne, vanje pljuvati in psovati katoliški shod ter njega udeležence. Po tem so ga spoznali kot svojega, zato sc drže zlatega načela : Svoji k svojim! Kaj pa naši somišljeniki?!
š O velikem požaru na Ptujski gori o kujem smo poročali včeraj, se nam še piše: Ogenj je začel pri gospodarskem poslopju posestnika Gojkoviča, ki je najobčutljiveje poškodovan. Prizadeta sta še Anton Štern in Ivan Peic. Da se ogenj kljub vetru ni bolj razširil, je v prvi vrsti zasluga domačega orož-ništva, ki se ie pod vodstvom stražmeštra, g. Senekoviča, z lastno smrtno nevarnostjo lotilo gašenja.
š Tat čevlje osnažil. Od 30. na 31. t. m. je prišel ponoči tat v župnišče v Vojniku. Bil je v dveh sobah, toda tam je bil samo hmelj. Prišel je v klet, se napil in odnesel nekaj malih reči. Takrat se je selil tudi g. kaplan in spal tisti večer v župnišču. Zvečer jc odpeljal njegov voznik vse njegove reči. Ko gre gospod spat, postavi po navadi svoje čevlje pred vrata edine, ki iih je imel za na pot. Drugo je bilo že na vozu in na potu. Zjutraj vpraša gospod, če so čevlji že osnaženi — pa ni jih bilo nikjer, šli so s tatom. Kaplan bi bil moral iti bos iz Vojnika, ko bi mu nc bil posodil g. župnik drugih čevljev.
š »Zveza gospodarskih zadrug« je koncem junija letos pridruženih imela 242 posojilnih društev in 51 gospodarskih zadrug in društev. Pri tem naznanilu sc človek nehote spomni na slavno »štajersko slogo«, ki nas je razločila denarstveno na tri kraie: Ljubljana, Celje, Gradec. In ta »sloga« vodi — »proč od Gradca« ?
š Čebelarski tečaj bo se dne 3. do 9. septembra vršil pri kmetijski šoli v Grottenhofu blizo Gradca. Praktične demonstracije pri ul-njaku bo za slovenske udeležnike tečaja razlagal gospod Cerncj, nadučitelj v Grižah. »Gospodarski Glasnik« opozarja »naše čebelarje na slovenskem Štajerskem na ta za kmetijstvo zelo važen tečaj, in pristavlja: Slavni okrajni zastopi dajte čebelarjem, ki prosijo za podporo, vsaj po 30 K subvencije in storili bodete s tem mnogo za prospeh našega kmetijstva. Čebelarji-rojaki. obrnite se na okrajne zastope s prošnjami za izvanredno podporo!
Dnevne novice.
X III. slov. katol. shod je uspel tako veličastno in v vsestransko zadovoljnost, da se po pravici radujejo vspeha vsi, ki so se udeležili. Da vse nasprotno časopisje besni od jeze vsled tega. je le znamenje, da ie uspeh poln. »Slovenski Narod«, ali kakor se sam ošabno imenuje: glasilo narodno-napredne inteligence, je popolnoma zbesnel. Nekaj dni sem vede se tako, kakor siloviti norec, kadar 11111 natvezijo prisilni jopič ter mu tako onemogočijo dejanjske napade. Norec daje v tem položaju duška svoji besnosti s surovini kričanjem in ostudnim govorjenjem. »Slov. Narod« pa, kateremu so natvezili soc. deniokratje na zadnjem shodu prisilni jopič ter mu tako onemogočili vsako nadaljno kretanje, peni sedaj v onemogli jezi ter daie duška svoji besnosti z najpodlejšenii in najostudnejšimi lažmi, kakor-šnih je zmožen edinole z razbojniki in tatovi v intimni dotiki nahajajoč se individuum. Pa to nas le veseli. Omeniti moramo, da so ne le domačini, ampak tudi tuji gostje izrazili svojo zadovoljnost nad krasnim redom, ki je vladal na celem shodu. Toliko tisočev ljudstva, pa jc bilo vse v najlepšem redu. Nobene nevolje, nobene zabavljice nisi slišal, nihče od tolikih tisočev ni bil pijan ali naredil kake nerodnosti. To jc znamenje discipliniranega, izobraženega ljudstva. Seveda je bilo to mogoče v tako pripravnih prostorih kakor jih ima Union. Ce se nasprotniki jeze nad »Unionom«, zakaj je bil v njem katoliški shod, jim damo naznanje, da jc »Union« na razpolago za vsako dostojno prireditev vsakomu in da je pripravljalni odbor za katoliški shod dvorano in vse prostore.
ki jih jc rabil najel in plačal. »Union« je pa veliko preizkušnjo sijajno prestalin vsi tuji gostje ki so bili te dni v njem, so priznali, da je zgradba izredno srečna in pripravna, tako da se v največjih mestih dobi težko kaj podobnega. Tako torej mislimo, da je katoliški shod poleg svojega glavnega namena, organizirati katoliške Slovence, dosegel tudi še drugi namen: Marsikomu jc priljubil Ljubljano in tako koristil njenemu dobremu imenu, in upamo, da tudi negostoljubnost liberalno - soc. demo-kraške zveze, županov beg iu žvižganje »svobodomiselne« druhali tega vtisa niso mogli znatno oslabiti. Tako se vedno bolj kaže, kdo dela Slovenstvu in Ljubljani v korist!
X Osebne vesti. Suplent na gimnazij v Kranju Bogumil Remec je imenovan za provi-zoričnega učitelja na II. državni gimnaziji v Ljubljani. — Inženir g. Jaroslav Foerster jc imenovan za definitivnega učitelja na tukajšnji obrtni šoli ter mu je podeljen naslov profesor.
Za glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru jc imenovan g. Vladimir Nazor. Profesorju na gimnaziji v Kranju g. Antonu Jeršinovcu je |)odeljeno profesorsko mesto na II. državni gimnaziji v Ljubljani, suplent na mariborski gimnaziji g. Ivan Masten je pa imenovan za pravega učitelja na drž. gimnazij v Kranju in suplent g. dr. Ludovik Gauby v Gradcu za provizoričnega učitelja na drž. realki v Ljubljani. — Za provizoričnega učitelja na ljudski šoli v Mokronogu jc imenovan g. Jožef Odla-sek. — Prov. učitelju g. Egidiju Schiffrcrju v St. Vidu pri Zatičini je podeljena provizorična učiteljska služba v kočevskem okraju.
+ Tajništvo »Slovenske dijaške zveze« jc danes odposlalo okrog 800 knjig prekomej-nitn Slovencem. Knjige so večinoma zbirka uredništva »Slovenca«.
X Zahvala in prošnja do Ljubljančanov in do drugih Slovencev. Vsem onim ki,so poslali našemu uredništvu molitvenike in druge knjige, se najiskreneje zahvaljujemo. Prosimo pa vse »Slovenčeve« čitatcljc po Ljubljani: Nabirajte pri svojih znancih slovenske molitvenike. da preskrbimo vse pokrajine, v katerih slovenski jezik še ni izginil s slovenskimi molitveniki. Tudi druge slovenske knjige v ta namen so dobro došle. Kdor ne more nabrati knjig, naj pošlje kak dar v ta namen, ki se izkaže v našem listu. Tudi gospodje po drugih naših krajih naj v svojih krogih nabirajo nio-ltivenike. Ko jih zbero primerno število, naj to sporoče našemu uredništvu, nakar jim »Slov. dijaška zveza vse potrebno naznani. Naša izobraževalna društva in dijaki, ki ste še na počitnicah na delo, tudi v tem oziru! PomajPiijmo bratom!
X Neopravičen napad na dr. Šusteršiča.
»Domovina« ostro napada dr. Šusteršiča, ker je »Ljudska posojilnica« izročila neko pravdo dr. Plahkiju v Ptuju. Poizvedeli smo: Dotično stvar jc dobila »Ljudska posojilnica« v roke v četrtek, narok je bil v soboto. Ravnateljstvo »Ljudske posojilnice« je izročilo zadevo dr. Plahkiju, ki je bil v stvari že informiran. Dr. Šusteršiča za ta korak delati odgovornega je nezmisel in zloba, ker dr. Šusteršič ni bil v Ljubljani. Radi tega torej ni kar nič treba stresati psovke na dr. Šusteršiča, ki bi, da bi bil tukaj, gotovo ne pritrdil da bi dajala »Ljudska posojilnica« zaslužka zagrizenemu narodnemu nasprotniku in »Los von Romovcu«. Pri slovenskih zavodih tudi mi nobenega nemškutar-jenja nc trpimo in ga tudi pri »Ljudski posojilnici« nikdar trpeli ne bomo!
+ Mednarodni »svobodomisleci« in katoliški shod. Naša dolžnost je, da se ozremo nekoliko na nasprotne glasove o katoliškem shodu. Vsem zborovavcem, ki so še udeležili temeljitega in resnega dela v odsekih in na zborovanjih, bodo ti glasovi v zabavo in razvedrilo. Začnimo torej s shodom v »Narodnem domu«, ob katerem jc vzela rdeča inter-nacionala »Narodni dom« v svojo last ter na kupoli »Narodnega doma« razvila rdečo internacionalno zastavo kot vidno znamenje, da je narodno-napredna stranka umrla in da je že protiverska internacionala stopila na njeno mesto. Tam ic novopečeni »voditelj« dr. Rav-nihar najprej obžaloval nesrečne »žrtve« katoliškega shoda ter se jokal nad njihovo »nerazsodnostjo«. Dr. Tavčar si jc hotel s šalami pomagati, a jc bil silno nesrečen. Gobez-dal jc o »klerikalnih osličkih«, ki jih »škofje jahajo« in grozno tarnal, da ga »tlači najgrši, najkrutejši in najostudnejši klcrikalizem«. Nato jc zašel zopet v svoje kuhinjske študije — brez kuhinjskih reminiscenc dr. Tavčar sploh nikdar nc govori — ter zaklical:
»Torej v naših vrstah so čudaki, ki so pred kosilom, kadar imajo šc prazen želodec, protiklerikalni kakor kremen, potem pa. ko so se najedli ter bi na mehki zofi radi malo zaspali, jim je klcrikalizem strah, ki ic v sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni! Taki ljudje klerikalizttia nc bodo premagali, to je gotovo!«
Hm, torej hi bilo najbolje, liberalce malo izstradati; to lačno zdravljenje se mora seveda začeti pri načelniku dr. Tavčarju, ki bo
gotovo vsled te izkušnje postal abstinent in vegetarijanec. Pa o tem nimamo mnogo upanja, kajti dr. Tavčar je takoj zašel v vino in je izrazil bojazen, da ne bi duhovniki vsega vina v Ljubljani popili — to bi bilo grozno hudo za dr. Tavčarja ter je nato proglasil, da »moramo vsi postati slovenski protestant-je.« To je bilo edino, kar je dr. Tavčar novega povedal. Slovenski protestant — kako duhovito! O »klerikalcih« je pa rekel, da ljudstva ne slečejo samo, ampak da mu »vzamejo še kožo«. Opozarjal je, kako se je »lakot iz obraza svetila« vsem zborovavcem katoliškega shoda ter pri tem kazal na svojo rejeno postavo, češ, tako se godi pa nam svobodomi-slecem. Bridko je tožil, da so zborovavci »kakor telički tavali s praznimi želodci«. Jokal je, da na katoliškem shodu »pokladajo ljudi v stiskalnico ter prešajo iz njih zadnjo kapljo«. Kako je mogel svoj govor skleniti z zatrdilom, da »tiči sredi katoliškega shoda — hudič požrešnosti« nam je pa uganjka, saj je ves čas tožil, da imajo klerikalci prazne želodce. In nazadnje se je blasfemično pobahal, da ga bo »gospod Bog sprejel v nebeško kraljestvo« — farizej rejeni! No, dr. Tavčar je edino le še za kuhinjo. Okolu jedi in pijače se sučejo vse njegove misli.
Čudimo se, da je v »Narodu« fantazija tako opešala. Malo ve povedati. Da je naštel samo 4000 zborovavcev, to mu ne zamerimo, a še o teh piše, da so bili strašno žalostni in da so od same žalosti zbežali domov! Slovenske može naziva »izgubljene koštrunčke«, »nezavedne backe«, katerim kliče glasilo »inteligence«: »Me-ee, backi, me-ee!« to je zdaj govor, v katerem govori »svobodomiselni blok«. Videl je celo, da so duhovniki jokali na shodu in celo hotelir Kampoš je baje »prelival gorke solze«, ker je iztržil »samo eno šunko«. Klerikalci so se tako prestrašili »impozantne demonstracije«, da tri dni niso mogli nič jesti, vsled česar imajo ljubljanski gostilničarji ogromno škodo in so vsi obupani. In vendar piše »Narod«, da so bili vsi zborovavci pijani! Od česa? Dalje so, kakor resno pripoveduje »Narod«, »klerikalci z odkritimi glavami stopili okoli muze na Prešernovem spomeniku in so jo molili, ker tako pravi »Narod« — so jo smatrali za Mater Božjo«.
Tako besno lažejo ti ljudje! Potem napadajo zastopnika deželne vlade grofa Chorin-skega, ker je prišel na shod. To je bila le stvar takta. Na nemških katoliških shodih pa govore javno sodni svetniki in nikomur se to v zlo ne šteje. Potem napadajo zlasti dr. Rybara v Trstu, ki je poslal na shod le suho izjavo, da se shoda ne utegne udeležiti. A že ta čisto navadni akt uljudnosti razburja liberalce, da morajo zdaj dr. Rybara napadati. Napadli so dalje profesorja Funtka, zakaj o katoliškem shodu poroča v uradnem listu. Ta pa je spisal čisto nepristransko poročilo ter jim tudi odgovoril, da če ga ne povabijo, tudi neče poročati o »sijajnem« shodu v »Narodnem domu«.
Liberalci dalje podtikajo zborovavcem katoliškega shoda vse to. kar sami delajo pri svojih shodih. A ti ljudje, ko podtikajo najhujše podlosti našim ljudem, ne imenujejo nobenega imena. Kakor so skovali za svoj protestni shod cel kup brezimnih brzojavk, ki so v Ljubljani fabricirane, tako tudi brezimno sramote naše ljudi, da se nihče braniti ne more.
Bučen smeh je zbudilo na komerzu v torek, ko so zvedeli ljudje, da »Narod« piše, da se jc katoliški shod »klavrno ponesrečil«. Bilo je brati veselje vsem z lica, ko liberalci in socialni demokratje sami sebe tako slepe. To je dobro znamenje za nar.'
Sicer pa ni bilo tudi brez smešnih prizorov.
Neki »gospod« se je v soboto pri prihodu Goričanov obnašal po liberalnem bon-tonu, to se pravi, žvižgal je in pljuval krog sebe. Blizu stoječi kmet mu je dal za njegove žvižge tri gorke zaušnice in on je jokaje bolečin klical: »Tako gorkih pa nisem zaslužil.« Nemara bo tega liberalčka zastonj obvezal Bleivveis, mestni občinski svet pa mu izreče zaupnico za njegov hrabri čin.
Ko so v nedeljo skušale liberalne mumije »dostojno manifestirati« pred Alojzijeviščem, ie korakal zaveden bohinj. kmet iz zboroval-nega prostora. Neki mladič, fino napravljen in z debelo zlato verižico na telovniku, mu zakliče: »Plačan kmet.« Bohinjec se je obrnil, gospoda pogledal iu mu rekel: »Ker setn plačan, ti pa tudi te dolžan ne boni ostal« iu mu jo je prisolil gorko preko ušes. Mladič jc pa! po tleh in ako bi nc bilo nekaj klerikalcev krog njega, bi se šc pobrati nc mogel.
Ko je žendarmerija zajela »liberalno inteligenco«, je bil med neprostovoljnimi ujetniki tudi gospod Rohrman, vulgo Golobček na sv. Petra cesti. On je pripovedoval bližnjemu stražmojstru, kažoč čez Ljubljanico, da je na hiši njegova firma in da ga naj pusti čez most. Orožnik mu reče mirno: »Tu ne sme nihče skozi.« Ko je Rohrman še silil vanj, mu reče: »Marš nazaj!« Rohrman pravi bližnjemu stražniku: »Povejte temu, da sem naš in da naj me pusti skozi.« Stražnik jc res rekel nekaj orožniku, a ta mu reče: »Zdaj imamo mi službo! Marš nazaj!« In Rohrman jc vihal nestrpno svoje mustače in premišljeval, kako bo čez par let, ko bo zavedno meščanstvo pognalo liberalce z besedami: »Marš ven!«
Znani Andcr\vald je razgrajal po katoliškem shodu in se pridušal po liberalno. Bil je pijan, da jc na trebuh padel, kot pravi sam, iu vedno klical: »Ce sem prav pijan kot krava, liberalec sem pa vendarle.« Govori se, da mu jc župan častital k temu važnemu in častnemu nastopu ob odločilnem trenotku v vseh slovanskih jezikih.
Neki liberalni uradnik s svojo gospo soprogo jc prišel v nedeljo pred »Union« in tam s svojo ženko silno zabavljal proti veri in se
bahal s tem. da že deset let ni bil v cerkvi
ravno toliko časa, kolikor županuje Hribar. Se liberalcem se je zdelo njegovo čvekanje prepametno in so ga gonili domov. Imena tega gospoda zato ne priobčimo, ker se bojimo za njegov avanzma. Čast mu bodi; Le tako naprej, morda se vam nudi zopet prilika, da vas bodo iz Dravelj peljali pijanega v Ljubljano, kjer bodete dali lahko duška svoji liberalni kulturi.
Za danes dovolj, Ic še eno prošnjo imamo do liberalcev, da naj pri prihodnjem katoliškem shodu šc več profesorjev postavijo pred zborovališča, da jim ne bo ušel noben dijak, ki bo prišel poslušat slovensko ljudstvo, kajti letos smo samo tri profesorje opazili.
Liberalna žurnalistika se trudi na vso moč, da bi pritajila sijaj lil. slovenskega katoliškega shoda. Pomagalo ji to ne bo nič, ker ogenj, ki se je vnel v tisočih zborovalcev, bo razplamtel po celi domovini, da pa se zato liberalci ne bodo imeli povoda smejati, preskrbeli so tudi s svojimi surovostmi proti gostom. Mi doslej gostov naših nasprotnikov v Ljubljani nismo nikdar žalili, če so se liberalci povspeli do surovosti napram našim gostom, tedaj tega zbrano kmečko in delavsko ljudstvo ne bo pozabilo ter bo poskrbelo za plačilo. Tako bo konec liberalnih lažij in surovosti. »Narod« piše med drugim o »ponesrečenem lil. slovenskem katoliškem shodu« tudi, da je v primeri s prvim in drugim katoliškim shodom tretji slovenski katoliški shod naravnost ponesrečil«. Ob drugem katoliškem shodu je pa pisal «Narod«, da je bil za nič. da smo morali »iskati udeležencev po češplje-vem semnju«. V primeri s prvim in drugim katoliškim shodom se liberalno časopisje ravno tako laže o tretjem katoliškem shodu, kot se jc lagal o prvem in drugem. Utajiti hočejo, da jim vse ne pobegne, prodirajočo katoliško zavest, a to jim ne pomaga nič, ker papir nasprotnih listov ne odvaga naših zavednih množic. Pri drugem katoliškem shodu je odbor izdal okolu 4000 vstopnic, sedaj je izdal, kar lahko dokažemo, za vse tri dni 9276 vstopnic. Pri drugem slovenskem katoliškem shodu je bilo 24 društvenih zastav, pri tretjem slovenskem katoliškem shodu 44 zastav. Ko-merz pri drugem katoliškem shodu in velikanski komerz pri tretjem katoliškem shodu! Ce so s takimi razlikami naši nasprotniki zadovoljni,, je nam prav. Le tolažite se ob svojem nazadovanju! Smešno je brati v liberalnih časopisih, da se zborovalci iz Alojzijevišča niso upali na obed, ko so prišli najeti vajenci piskat na Vodnikov trg. Lepo naj zahvalijo orožni-štvo, da je liberalne demonstrante pravočasno, predno je bil shod končan, spravilo na varno, sicer bi jih razjarjene množice lahko pomedle v Ljubljanico.
Do IV. katoliškega shoda pa upamo, da bo liberalno - socialnodemokraška družba popolnoma propadla, tako da ji niti dr. Tavčar ne bo več pripovedoval svojih kuhinjskih izkušenj.
Slavnost štiridesetletnice Blaž Potočnikove čitalnice v Sent Vidu nad Ljubljano,
ki se vrši dne 16. septembra 1906. Slavnost sc vrši pod pokroviteljstvom blagorodnega gospoda državnega in deželnega poslanca Fr. Povše-ta, imovitelja železne krone III. reda itd. s sodelovanjem: a) vojaške veteranske godbe iz Sent Vida, b) tamburaške^a kluba Sent Vid. c) čitalnice mešani zbor Sent Vid. Razpored slavnosti: I. V soboto, dne 15. septembra: Ob 4. uri popoldne slovesno zvonenje pri farni cerkvi iu streljanje s topiči. Ob 8. uri zvečer zbirališče šentvidskih društev in slavnega občinstva pri Čitalnici, nato mirozov z godbo na čelu po Sent Vidu. Na »Gričku« sc bode zažgal kres iu raketi. II. V nedeljo, 16. septembra: Ob 5. uri zjutraj btidnica veteranske godbe. Ob 7. uri zjutraj sprejem slavnih društev na kolodvoru Vižmarje, nato odkorakajo vsa društva v dvorano k »Ce-bavu«, vsa druga slavna društva se sprejema na določenih krajih. Ob "U9. uri dopoldne odkorakajo vsa društva z zastavami v farno cerkev, kjer je cerkveni govor in slovesna sv. maša. Po slovesni sv. maši polože šent-vidske rodoljubkinje na grob ustanovitelju !51až Potočniku spominski venec s trobojnico. Nato sprevod po Sent Vidu. Po sprevodu »Slavnostni govor« blagorodnega gospoda državnega in deželnega poslanca Fr. Povšeta v dvorani. Ob 1. uri popoldne skupni obed v gostilniških prostorih pri »Cebavu«. Pri obedu svira tamburaški klub »Sent Vid«. Obed za osebo 2 kroni. P. n. društva in slavno občinstvo, ki sc želi skupnega obeda udeležiti se uljudno naprosi, da sc do 10. septembra zgla-sijo predsedniku Čitalnice g. Andrej Kregarju. III. Popoldne, dne 16. septembra: Pričetek ob 3. uri velike ljudske veselice na prostoru »Vojdovi ledini« g. .1. Zormana. A. Petje či-talniškcga mešanega zbora: 1. Zvonikarjeva, Blaž Potočnik; 2. Nazaj v planinski raj, Anton Medved; 3. Studenčku, P. H. Sattner; 4. 1. venček narodnih pesmi, pricdil J. Rus; 5. Naša zvezda. Anton Medved. B. Godba voj. veteranskega društva v Sent Vidu. C. Tamburaški klub »Sent Vid«. D. Nastop raznih pevskih zborov. Srečolov z bogatimi dobitki, šaljiva pošta, razni govori, brezžični brzojav, cvetlični sejem, šaljiva licitacija. Ob 5. uri se spusti v zrak velik zrakoplov. V mraku zažiganje umetalnih ognjev in raznih novih raketov. Splošna prosta zabava. Vstopnina k ljudski veselici 20 vin. za osebo. Veselica sc vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor Čitalnice.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse one svoje podružnice, ki letos še niso naznanile svojih odborov in funkcionarjev, nai to store vsaj do 5. septembra t. I. Rabijo naj za to vlani doposlane tiskanice. Te podatke rabi družbino vodstvo za koledar 1007. leta. —
Kp bi prezrla kaka podružnica ta opomin, zavrača r.aj potem krivdo sama na se. — V o d s t v o d r u ž b e s v. C ir i I a in Metoda v Ljubljani, dne 30. avgusta 19( 6.
—	Volitev župana v Blagovici se je vršila v soboto, 25. avgusta. Za župana je bil zopet izvoljen dosedanji vrli župan g. Franc Pustot-nik posestnik in trgovec v Zgornjih Lokah št 12, enoglasno. Svetovalci pa gospodje Franc Cerar posetnik, gostilničar in podjetnik v Blagovici, Janez Cencelj, posestnik v Št. Ož-baltu in Anton Barlič, posestnik v Blagovici.
Pod mlinska kolesa padel, a vendar še živ ostal. Riše se nam: Dne 30. avgusta je prišel po moko v mlin g. Jakoba Cerneta na Fužinah^ pri Ljubljani, devetletni sin posestnika iz Stepanje vasi Leopold Lampič. Ko jc dobil moko, je šel k mlinskim kolesom, da si jih nekoliko ogleda. A pri tem se mu zvrti v glavi in on pade v korito in pod štiri mlinska kolesa. Njegova mlajša sestra prihiti na spodnji konec mlina iu jokajoča pripoveduje, da jc padel pod kolesa njen brat. Ljudje so hiteli skupaj in s strahom pričakovali, kdaj da prinese voda mrtvega dečka izpod koles. Ccz nekaj časa ga zagledamo v nekem grmovju, kakih deset korakov proč od mlina, kako je iztegoval svoji roki v pomoč. Iz vode ga je rešil posestnika in mlinarja sin Jakob Cerne. Kako smo sc čudili, ko smo videli dečka popolnoma nepoškodovanega. Kakor je pozneje sam pripovedoval, se jc za vsako kolo prijel, ki ga je okrog zavrtelo in nazaj vrglo, zdaj na hrbet, zdaj na glavo ali kam drugam. Angelju varuhu se ima pač zahvaliti, da je šc ostal živ._
—Poveljnik vojne šole podmaršal Ivan Cvitkovič postane divizijski poveljnik. Za poveljnika vojne šole bo imenovan 50. dunajske pehotne brigade generalni major Puhallo.
—	25letnico svojega službovanja bodo praznovali dne 6. septembra t. I. v Ljubljani naslednji učitelji: Bizelj Josip, Peče; Frker Jurij, st.. Spodnji log; Frker Jurij, ml., Srednja vas; Funtek Anton, Ljubljana; Furlan Jakob, Ljubljana; Gale Fran, Ljubljana; Jelene Luka, Ljubljana; Klemenčič Ivan, Galicija; Paternost Hinko, Prcdoslje; Poznik Ivan, Ov-čjak; Schmorancer Josip, Maribor in Witt-reich Ivan, Crmošnjice. Sestanek bode dne 6. septembra ob 10. uri dopoldne v hotelu Lloyd (sv. Petra ccsta).
—	Slepar. V brezoviški občini v ljub-llajnski okolici jc, kakor sc nam poroča, te dni nekdo slcparil proti požaru zavarovane posestnike, da je zastopnik neke zavarovalnice. Tako je zahteval od A. Zorca 1 krono za zaostalo premijo. Ko je Zoreč šel menjat denar, mu je slepar odnesel steklenico bri-njevca. Sleparju so za petami.
Zgodnji mraz. Iz Ribnice se nam piše: Zgodaj se nam obeta mraz. Dne 29. in 30. avgusta je po ribniški dolini dokaj dobro pobelila — strupena slana. Na fižolu in koruzi jc gotovo pustila kvarne sledi, katere bomo še le opazili. Ljudje so se zavijali v plašče, ka-kakor v pozni jeseni.
Iz Zgornje Šiške. V prejšnjih časih jc bilo v Zgornji Šiški prav veliko požarov. Poredni Ljubljančani so se iz Siškarjev kaj radi ponorčevali, rekoč: Šiška gori!« Občinski za-stop je že pred 30 leti nabavil brizgalno ter postavil pri Vodnikovi luži mali gasilni dom. Sčasoma sc pa ni nihče več brigal za to brizgalno in zgodilo sc je lansko leto, da je pogorelo eno poslopje, ne da bi mogli gasiti s tem orodjem. To je bilo povod, da se je ustanovilo gasilno društvo — kot prvo društvo v Zgornji Šiški — in pretečeno nedeljo sc je vršilo blagoslovljenje nove brizgalne ter gasilnega doma na prav slovesen način. Na predvečer so napravili gasilci podoknico kumici gospej Matjanovi. V nedeljo so prihiteli k slovesnosti gasilna društva v večiem in manjšem številu iz Ljubljane, Spodnje Šiške, _ Dravelj, Viča, Most, Komende, Vižmarjev, Škofje Loke in Štepanje vasi ter se zbrala pri Matjanu, od koder so odkorakala, okrašena s šopki domačih deklet, v spremstvu ljubljanske društvene godbe k gasilnemu domu. V imenu domačih deklet, katere so bile vse v narodni noši s pečami, jc pozdravila gdč. Ana Jeras kumico gespo Matjanovo ter ji podarila krasen šopek, nakar sc ji je ta zahvalila, povdarjajoč, da bi nai bilo gasilno društvo vedno ponos Zgornje Šiške. Nato se .ic vršilo slovesno blagoslovljenje po č. g. F. Pavšiču, kateri je v lepem govoru povdarjal važni pomen gasilnih društev, govoril o ljubezni do bližnjega ter primerjal gasilca z usmiljenim Samaritanom. Po blagoslovljenju sc je vršila vrtna veselica na Vodnikovem rojstnem domu, kjer sc jc mnogobrojno občinstvo izvrstno zabavalo pri krasnem petju, ob lepih zvokih ljubljanske društvene godbe ter občudovalo zvečer čaroben umetalni ogenj. Vse sc je vršilo v najlepšem redu in vsakdo jc z zadovoljnim obrazom zapustil prijazni veselični prostor «pri Matjanu«.
Z Bleda se nam poroča: Minulo sredo jc prišlo več slovenskih izletnikov na Bled. Vstopili,so tudi v tamošnji »Kurhaus«. Natakarja ni bilo dobiti, ki bi hotel s slovenskimi gosti slovenski govoriti. Eden gospodov izletnikov zahteva na to gospodarja, ter ga v dostojnem tonu opozori, da bi moral imeti vsaj enega natakarja, ki bi razumel slovenski. Izletniki smo siccr dobili vtis. da natakarji razumejo slovenski, a nc smejo tako govoriti. Gostilničar sc na to razkorači iu prešerno odgovori: »Die Krainer liaben mich bis dato sehr Nvenig oder gar nichts unterstUtzt«. Tableau! — Tako sc bode s časom nemščina vtaborila v našem dlvnem Bledu.
— Naša mornarica se vadi zdaj v pulj-skeni pristanišču z zrakoplavi in pa z razsvetljavo. Vaje predstavljajo napade na trdnjavo. Vporabljajo brezžično brzojavljanje, zrakoplave in pa razsvetljevalne preinikalne aparate na
obrežju. — Prvič preizkušajo na naših vojnih ladjah zrakoplove. Začetkom jih preizkušajo na suhem, da se prepričajo o moči in namenu brodovja, ki se bliža Pulju. Potem prenesejo zrakoplove na ladje, kjer jih rabijo, da poiz-vedo namene branilcev obrežja, moč zasidranega brodovja in njegove namene. Slede nočne vaje z uporabo stalnih in premikalnih razsvet-ljevalnih obrežnih aparatov. Osobito hočejo preizkusiti razsvitljavo pred utrdbami glede nenadnih napadov na mine. Po končanih vajah v Pulju slede kakor znano velike cesarske vaje v Dalmaciji.
—	Na Travi so bile v soboto 25. t m., kakor smo še omenili, občinske volitve. — Zmagali so Slovenci v tretjem in drugem razredu z veliko večino; pa tudi v prvi razred je prišel le en Kočevar po žrebu. — Torej slovenska zmaga v vseh treh razredih.
—	Vojaške vaje na Notranjskem. — Prejeli smo naslednje dopis: Menda že Klet hodijo vojaki streljat na zemljišča posestnikov iz Begunj, Bezuljaka in Dobra pri Cirknici. Mi posestniki gotovo nismo nasprotniki vojaštva, saj so tudi naši sinovi med njimi. Res je tudi, da vsako leto dobimo nekaj odškodnine in da vojaki puste nekaj novcev v naši okolici. — Toda vsa odškodnina nikakor ne odgovarja škodi, ki jo vojaki narede s topovi, s krogljami in rovi, katere izkopljejo na senožetih in pašnikih. Največ škode imamo kmetje, ker ne moremo pasti svoje živine ob času strelnih vaj, ki trajajo s presledki od maja do konca avgusta. Dalje nam zapirajo pota v naše gozde, ki nam dajejo še glavne dohodke. Vojaki pohodijo travo ter povaljejo v vaseh tudi vse spravljeno seno in slamo. Ker pride menda 6. septembra cenilna komisija cenit škodo, opozarjamo gospode že sedaj, naj blagohotno vpoštevajo pritožbe posestnikov. Opozarjamo pa tudi naše poslance na to nadlogo, ki jo trpimo že več let.
—	Poboj. Minulo nedeljo popoldne so bili nekateri fantje iz Zagorice in Dobravice v gostilni v Dobu pri Št. Vidu poleg Zatičine. Prišli so v gostilno tudi možje iz Podboršta. Med njimi je že staro neprijateljstvo. Sprijeli so se v gostilni in nadaljevali boj zunaj. Nekdo pograbi kopačo ter udari fanta Fr. Omahna iz Beča, da se zgrudi. Nezavestnega so prenesli na dom, kjer je umrl v četrtek. To je prežalosten konec nesrečnega prepira. Družina v Beču objokuje izgubo najstarejšega sina, pridnega delavca in čvrstega mladeniča, ki je bil letos potrjen v vojake.
Ij Z Dovjega nam piše gospod župan Smolej: Skoraj že dve leti me nasprotnik napadajo v „Jeseniški straži". Blatijo tudi druge može, ki imajo še toliko poguma, da jim povedo resnico v obraz. Ne spominjam se več vseh pregreh, katerih me dolže li junaki. Očitajo mi, ker smo 1. 1904. vpeljali davek na žganje, ki je občini v 10 mesecih donesel 2500 kron čistega dohodka. Zato pa so občani plačevali tisto leto 20% naklad manj, kakor letos. In teh olajšav so bili deležni vsi davkoplačevalci. Radi bi tudi preprečili popravo in uvrstitev občinske ceste po Mojstrani med okrajne, češ. da hočete le cesto iz Mojstrane na kolodvor, kar se bode v doglednem času itak zgodilo. Ali sem jaz kriv, da se to ni že preje izvršilo? Bil je čas in tudi prilika. Mene dolže, da sem zagrešil samonemški podjetnikov napis pri gradnji nove šole. Tudi ta je bosa, ker nisem bil predsednik in nadzornik gradnje. Ako imenik obč. volivcev ni po vaši želji že sostavljen, bodite brez skrbi. Zmota je mogoča, saj so bile tudi v vaših blagajniških dnevnikih. Ko pride čas, rad prepustim drugemu županski stolec, saj sem ob volitvi izjavil, da prevzamem županstvo le za eno dobo. Tudi radikalno-narodni hočete biti. Dobro, a zakaj preje niste bili. Jaz sem preskrbel slovensko-nemški poštni pečat na Dovjem in na kolodvoru, podpira se družba sv. Cirila in Metoda , učiteljski konvikt itd. V narodnem oziru mi pač ne morete ničesa očitati. Ako pa to delate, je le maščevalnost. Vprašam pa: Kdo je občini zatoževal 2600 kron? Kdo je pustil neopravičeno les sekati v obč. gozdih? Kdo je hotel graditi novo šolo za 50 000 kron, ko se bode sedaj primerno stara prezidala za 18 000 kron? Kdo je naročil načrt za vodovod, ki ni izvršljiv ? Na to odgovorite !
—	Za dva milijona kron je na prodaj bleški grad Ali se bo sedaj zganila dežela? Naj bi prišel grad v domače roke !
—	Nova železnica. Mnogo se govori o novi železnici, s katero mislijo zvezati Celovec in Velikovec in ki bi vozila skozi te-le kraje: Celovec, Št. Tomaž, Timenica, Škofji dvor, Št. Lipš, Mali Št. Vid, Trušnje in Velikovec. Stroški so proračunjeni na 4.200.000 K. Bila bi pač ta železnica za te kraje velikega pomena, ker jih je južna železnica tako daleč v stran pustila.
—	Letošnja jesen bo baje solnčna, in kar je glavno, deževalo baje ne bo mnogo. Zato bo, ako se prerokovanje uresniči, tudi sadje lepo in bogato in istotako grozdje.
—	Poročil sc jc .odvetniški kandidat' g. Cham iz Liubljane z gdčno. Mici Tir lik iz Novega Mesta. — G. dr. Ivan Orel pa je poročil njeno sestro gdčno Fino Tir lik.
— Izlet tržaških Slovencev na Bled
se je preteklo nedeljo ponesrečil, ker se je oglasilo premalo udeležnikov.
—	Notranjske novice. Veselica prostov. gasilnega društva v Rovtah nad Logatcem, ki se je morala zaradi slabega vremena preložiti, vrši se prihodnjo nedeljo, dne 2. septembra t. 1., ob 4. uri pooidne v prid novi velik brizgalnici in zgradbi novega gasilnega doma, s prejšnjim sporedom. Petje oskrbi domače pevsko društvo »Planinski Glas«, tam-buraške točke tamburaši. Glavni dobitek je junica v vrednosti 120 K. — V Hotedršici se je veseliva gasilnega društva zadnjo nedeljo povoljno obnesla. — Sodni in davčni uradi v Gorenjem Logatcu se preselijo v novo poslopje letošnjo jesen. Meseca oktobra bo stavba blagoslovljena in izročena svojemu namenu.
—	Dolenjske novice. V Kostanjevici so dovršili novo enonadstropno šolsko poslopje za ondotno štirirazrednico, ki bo 16. septembra letos blagoslovljeno in otvorjeno. Stavba je v kras kostanjeviškemu mestecu. — Trta kaže okolu Novega mesta lepo. Sadja, razen jabolk, ne bo kaj prida. Otave obilo. V Vavti-vasi prično v kratkem graditi novo šolo, za kojo je stavbeni prostor že izbran in tudi kupljen.
—	Ameriške novice. V Rockdalu se je vračal zvečer domov Josip Konte in nesel v naročju svoje dete. A potoma ga je vstavil policaj in zahteval, da gre ž njim. Mislil je namreč, da hoče Konte otroka ukrasti. Konte se jc branil in policaj je nastopil s silo in zlomil pri tem Kontetu nogo. Konte se nahaja zdaj v bolnici, a policaj je tožen radi odškodnine. —■ V Nevvarku jc ponesrečila Hermina Belčič, ko je čistila sobo. Vnel se je gazolin, in dekle je bilo mahoma vse v ognju. Nato je skočila skozi okno na cesto. Uinrla je v bolnici.
Protestni shod v Litiji. Zagorski Cobal je teden pred katoliškim shodom z velikimi plakati vabil svoje somišljenike na protestni shod v Litijo. Zadnjo nedeljo se je pri Lajovicu zbralo okoli 10 gostov, ki so se zabavali ob govorniški zmedenosti g Čobala. Že v soboto smo naglašali, da se litijski delavci prav nič ne zmenijo za duhovitosti Čobalove, ravnotako malo pa tudi Litijčani sami. Morda to s časom uvidi gosp. Čobal sam ter opusti svoje izlete v Litijo.
-- Razpisana je služba učitelja voditelja na slovenski ljudski šoli pri sv. Ivanu v Trstu.
—	Krasen rimski spomenik so zopet odkrili v Črnomlju. Upati jc, da se jih odkrije ie več. Kamen ostane v lasti mesta Črnomelj.
—	Abiturijenti ljubljanske gimnazije — oddelek B — iz leta 1896 imajo svoj sestanek v sredo dne 5. septembra v hotelu »Ilirija«. Sestanek ob 7. uri zvečer.
—	Pazinskim proštom in župnikom imenovan je župnik in dekan v Buzetu preč. gospod Anton K a 1 a c.
—	Vojaške vaje v Dalmaciji. K vajam v izkrcavanju na dalmatinski obali, katerih se udeleže poleg eskadre tudi čete 15. armadnega zbora in vojaškega poveljništva v Zari in pri katerih bo navzoč cesar sam, niso povabljeni tuji vojaški atašeji. Izjemo dela samo en zastopnik črnogorske armade. Tudi časnikarskim poročevalcem ni pristop dovoljen.
—	Poslanec Klofač se je danes pripeljal iz Belgrada v Zagreb. Menda pride tudi v Ljubljano.
—	Dunajski srednji sloji brez mesa. Z
Dunaja poročajo, da je čisto blizu čas, ko bo primorano srednje prebivalstvo Dunaja, živeti brez mesa. Mesarji pravijo, da so »prisiljeni« meso zopet podražiti zaradi visoke ccne živine. Meseca avgusta je žc stalo na »živo vago« 100 kil mesa 103 krone. Trgovci z živino so v tolažbo mesarjem rekli, da bo poskočila cena že septembra na 120 K. Tako bodo morali nižji sloji prenehati z uživanjem mesnate hrane.
Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila danes ponoči na alpski železnici blizu Hu-dejužne. Neznani lopovi so namreč odtrgali iz proge cc! relz, kar bi bilo provzročilo veliko katastrofo, da ne Ir bilo tega prej opazilo želzniško osobje. Zjutranji gorenjec je imel vsled tega eno in pol ure zamude. Lopove oblastva pridno zasledujejo.
Hrvaška vlada in zagrebški občinski svet. Hrvaška vlada je razveljavila sklep zagrebškega občinskega sveta, da se odpošlje cesariu v Trebinje udanostno brzojavko, v kateri se prosi, naj priklopijo okupirani deželi Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji.
Uravnava Račeve in Sore. Več let so se delale priprave za uravnavo Račeve in Sore in žirovski dolini. Cesar je sedaj potrdil dotični načrt zakona.
Opozarjamo na današnji članek o ustanovitvi novega indnstrijskega podjetja Zabret & Huter, prva kranjska tovarna lanenega olja.
Književnost in umetnost!
* Rudolf Vrba: „Revolucija na Ruskem'«. Statistične in socialno-politične študije, 1. in II. del. Praga 1906. Cena 10 K. Pod tem naslovom je izšlo ravnokar v nemškem jeziku obširno delo v dveh debelih zvezkih. Ruska revolucija je dandanes svetovno vprašanje prve vrste, za Slovane pa naravnost usodnega pomena. Njen izid bo odločil naš „to beeor not to bee". Tako velikanska in pretresajoča prikazen mora imeti globoko ležeče in raznovrstne vzroke, katere je treba zasledovati in študirati, ako se hoče razumeti namen in pomen cele prikazni, njeno stremljenje in konec. Žalibog nimamo doslej nobenega obširnejšega dela, ki bi obravnaval to prikazen od vseh strani, temeljito in kritično, nepri-
stransko in z našega, slovanskega, zapadno-evropejskega in katoliškega stališča. Gori navedeno delo lahko priporočamo vsem, ki se bolj živo zanimajo za dogodke na Ruskem, ker je pisatelj Čeh in katoličan in je v svojem delu nagromadil obilo gradiva, — dasiravno bi mi želeli manj žurnalistike in več preiskavanja in razmišljevanja, potem pa tudi manj raznih digresij, ki čitatelja motijo.
„Dom ln Svet" izide nekoliko dni, pozneje, radi obilnega dela pri katol shodu.
Ljubljanske nouice.
Ljubljansko barje. Cesar je potrdil načrt zakona, po katerem se prične osuše-vati ljubljansko barje. V ta namen se v kratkem snidejo zastopniki države, dežele, mesta ljubljanskega in glavnega močvirskega odbora, da se dogovore o nadaljnem postopanju.
Ij Imeniten poklon liberalnim agitatorjem in kričačem je napravil te dni Cham, ko ga je nek znanec vprašal, kako kaj agitira. »Jaz agitiral! Kaj vendar mislite o meni? Jaz sem načelnik agitacijskega odšel.a; za agitacijo in demonstracije pa imamo dresiran — tnob!« — Mob, ki si v nedeljo tulil in žvižgal na ces. Josipovem trgu, ali si čul ta poklon? Idi in zahvali se zanj svojemu načelniku Chamu!
Ij V nedeljo žvižgal, v ponedeljek — cvl-111 - »Slov. Narod« je pisal, da se je demonstra--iilejicoti III. slovenskemu katoliškemu shodu udeležilo samo odlično zavedno občinstvo. Kakšne ljudi prišteva »Narod« med odlične zavedne narodno - napredne meščane, pojasnjuje nam najbolje naslednji slučaj: V ponedeljek po III. slovenskem katoliškem shodu prišla je v neko tukajšnjo trgovino, katere lastnik se sicer tudi prišteva naroduo-napred-ni stranki, vendar mu je pa za »kšeft» več, kakor za deset Tavčarjev, neka stranka ter izpoznala v postrežljivem trgovskem vajencu odličnega narodno-naprednega demonstranta. Stranko je to tako razljutilo, da je vajenca prav pošteno oštela ter mu nadela nekaj, narodno - naprednim demonstrantom jako primernih priimkov. Ko je trgovec začul to ljubkovanje s svojim vajencem in se zbal, da bi mu zaradi tega nc izostala večletna dobra od-jemalka, zagrabil je v svoji sveti jezi liberalnega vajenca za napredna ušesa ter mu jih začel s tako slastjo navijati, da je vajenec, po-zabivši svoje narodno-napredno dostojanstvo, začel na vse pretega tuliti in cviliti ter tako demonstrirati ne sicer proti slovenskemu katoliškemu shodu, pač pa proti krepkima in brezobzirnima rokama svojega neljubeznjive-ga šefa. Navedli smo samo ta slučaj, poročalo pa se nam je še več drugih zelo sličnih slučajev, čemur se niti ne čudimo, ker vemo, da so nastopili izvečine samo obrtni in trgovski vajenci ter nekaj takih ljudi, ki glede omike stoje z liberalnimi vajenci na isti stopinji.
Ij Zgled liberalne podivjanosti! — V soboto zvečer zgledovali so se goriški udeležniki katoliškega shoda nad krasno oliko naših liberalo-socialov. Pred „gostilno" pod tunelom v Kolodvorskih ulicah nadlegoval je nekaj iz kolodvora idočev udeležencih katoliškega shoda neki natrkan postopač V. KoIcnc, agent za v Ameriko pri E. Tavčarju z neslanimi dovtipi. Pri tem pomagal mu je seveda tudi gostilničar Starbk. Krog stoječe ženske so ju nekoliko časa mirile, ko pa še ni izdalo, spehalo je par ljudi kričača Kolenca v naročje njegovi konkubini, ki mu je prihitela na pomoč. Taki v preiskavi sc nahajajoči Ko lenci — kateri je pustil svojo zakonsko ženo so gotovo ideali „liberalno - demokraških" prvakov, ki se tako potegujejo za ločitev kat. zakona. Take pristaše mi liberalni stranki od srca privoščimo! Naše somišljenike pa opozarjamo, da agitirajo pri onih, ki se nameravajo izseliti v Ameriko, da je poleg Tavčarjeve bremenske posredovalnice za vožnjo v A m e ri k o drugih potovalnih pisarn, katerih agentje nas ne psujejo.
Slovenke u narodnej noši! Pod tem naslovom pišejo hrvaški listi: Na veliki koncert, što ga priredjuje slovensko pevsko društvo „Ljubljana" uz sudjelovanje svili zagrebačkih društava dne 8. septembra o. g. u bašči „Kola" i ,.Sokola", spremaju se kako je javljeno ljubljanske gospodje i gospojice, da dodju u slovenskoj narodnoj nošnji u Zagreb. Hrvatice i Hrvati pokažite i Vi koliko štujete i volite svoju slovensku braču i pohrlite u subotu 8. rujna u pol 4 po podne na južni kolodvor, da dočekamo i pozdravimo braču Slovence kako i za-služuju, a na večer u pol 8 sati na koncert za koji je ulaznica 1 krunu. U slučaju kiše zabava je u nutarnjim prostorijama „Sokola" in „Kola".
Ij Heinrich Kenda, tako se sveti na pročelju baje slovenske trgovske hiše; tem večji škandal, ker je to eden že jako maloštevilnih samonemških napisov v Ljubljani; vrhutega pa je že tako grd in obledel, da bi bilo res treba, nadomestiti ga s samo-slovenskim. Več narodnega ponosa!
Ij Proč s — »heilovcil« Poroča sc nam: Bedimo že enkrat zavedni pa tudi brezozirni! Mnogo narodnih tvrdk ima v Ljubljani trgovske pomočnike, ki so »heilovci«! Pri turnar-skih večerih sc vidi, koliko jih je. Proč ž njimi! Kdaj bo »slovensko središče« in tista naša »bela Ljubljana« žc enkrat stopila na kurja očesa nemškonacijonalni in nemškutar-ski impertinenci?!
Lekarnar g. G. Plccoli je na predlog avstrijskega generalnega komisarijata za mej-
narodno razstavo v Milanu od c. kr. trgovinskega ministrstva imenovan za presojevalca (juror) skupine 78, ki obsega farmacijo in kemijo. G. Piccoli se jutri odpelje v Milan, kjer se v torek prično seje jurorjev. Pripomnimo, da je tudi g. Piccoli na razstavi v Milanu razstavil svoje preparate.
Ij V pojasnilo o pokopaliških zadevah.
»Slov. Narod« je v št. 194 priobčil dopis, v katerem se po svoji stari navadi zaletava v duhovščino zaradi vplačil pri novem pokopališču. Ker je v tem dopisu polno laži in zavijanja, naj bode bralcem nastopno v pojasnilo. Dopisnik trdi, da je škof za »zavode« pograbil cel četrt milijona kron jz pokopališkega fenda. To jc nesramna laž. Skof iz pokopališkega fonda niti vinarja ni porabil, niti za zavode, niti za kak drug namen. Sicer pa krožijo o pokopališkem fondu popolnoma napačne vesti. Ne upošteva se to. da se je pokopališče dvakrat razširilo, in da v pokritje troš-kov nobenkrat fond ni zadoščal, temuč sc je moral napraviti dolg. In ko je upraviteljstvo pokopališča dobilo nalog skrbeti za novo pokopališče, tedaj jc znašala glavnica pokopališkega fonda 35.000 K in nekaj obrestij. Ta glavnica niti ni zadostovala za nakup zemljišča in družili opravilnih stroškov, ki so znašali 47.000 K. Obzidavanje pokopališča, naprava poslopij, nasipanje potov iu sprednjega velikanskega prostora jc stalo ogromne svotc in radi tega znaša danes dolg nad 150.000 K. Da se samo letne obresti v znesku 7500 K pokrijejo, je bilo treba pristojbine od pogrebov, grobišč itd . zvišati, o kaki amortizaciji dolga danes šc govoriti nc moremo. Tudi pogrebnim bratovščinam ne preostaja druzega, kot letne prispevke svojim članom zvišati, ali pa za isto plačilo manj slovesne pogrebe prirejati. Cena vsem stvarem je dandanes poskočila, tudi priprosti dclavci iu služkinje imajo vse drugačni zaslužek, kot pred 30 leti, tedaj je tudi opravičeno večje prispevke od njih zahtevati. Tarifi od pogrebov so bili neizpre-menieni celih 40 let in tudi sedaj bi nikomur ne prišlo na misel jih povečati, ko bi z napravo novega pokopališča ne bila nastala nujna potreba. Če se je »Narod« radi tega tako razkačil, naj bi se bil obrnil raje na drugo adreso. Mestni magistrat ic zahteval novo pokopališče, akoravno stvar ni bila nikakor tako nujna, kakor se je povdarjalo in bi bilo lahko staro pokopališče še desetletja ostalo porabilo. Naj bi se bila zadeva rešila v desetih letih, mesto v enem letu, bi bilo marsikaj drugače, stroški bi bili manjši in Ljubljančani bi ne bili tožili čez visoke pristojbine, katere je ravno upraviteljstvo pokopališča najmanj zakrivilo.
Ij Osemdesetletnico svojega rojstva je praznovala 27. avgusta mati celovškega rodoljuba trgovca gosp. Fran Sadni kar, gospa Ivana Sadnikar v Ljubljani.
li Tema po Ljubljani. Mestna uprava je pri razsvetljavi pod ničlo. Tako beraško razsvetljenega mesta ga zdaj ni v Avstriji, kot je Ljubljana. Če bi nc svetila luna, bi morali ljudje si s svečami svetiti, tako zanemarjeno so razsvetljeni trgi in ulice. In to naj bo moderno napredujoče mesto, kjer brli par električnih najmanjših žarnic. Li veste kaj pravijo tujci: »Laibach hat eine elende Beleuchtung«. Tak ie »refleks«, ki ga poleg družili »kozlov« na-pravlja na tujce razsvetljava.
Ij Umrli so v bolnici: Marija Rozman, delavčeva žena, 56 let. Karolina Lenarčič, kovačeva žena, 27 let. Ivan Božič, gostač, 38 let.
Ij Panorama-Kosmorama na Dvornem trgu št. 3 pod ..Narodno kavarno" se zopet otvori v nedeljo, dne 2. septembra t I. To domače podjetje si je pridobilo že velik krog stalnih posetnikov. Ker so naravni posnetki slik vedno res dobri, je panorama, v kateri se vsak teden za male novce vidi 50 plastičnih slik v naravni velikosti, priporočila vredna. — Prva serija obsega nove slike iz Švice, ki tu še niso bile razstavljene. Potem slede: bavarski gradovi in južna Italija z Neapoljem ter Vezuvom.
Ij Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trg. društva „Merkur". V službo se sprejme: 1 knjigovodja, 1 kon-toarist, 7 pomočnikov mešane stroke, 3 po močniki specerijske stroke, 4 pomočniki želez, stroke, 3 pomočniki manufaktiirne stroke, 3 pomočniki galanterijske stroke, 2 kontoaristinji, 5 učencev. Službe iščejo : 1 knjigovodja, 3 kontoaristi, 15 pomočnikov meš. stroke, 6 pomočnikov špec. stroke, 2 pomočnika meš. in želez, stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika ga lanterijske stroke, 3 prodajalke, 7 konto-aristinj.
Ij Nesreča. Ko je peljala predvčerajšnjim Helena Boštjančičeva po Poljanski cesti na vozičku triletnega Franceta Jakopiča, jo jc došla s konjem posestnica Jera Šukljcjeva, kateri se je neke stvari ustrašil, skočil na stran in zadel v voziček, kateri se je prevrnil. Deček je padel iz voza in se zadel z glavo na hodnik. Poškodoval se je k sreči le lahko.
li Dober kosec je Ivan Zidar, ki je prišel včeraj k posestniku Ivanu Pečniku v Stožice kosit. Ker Zidar ni imel kose, mu jo je posodil posestnik. Zidar jo ie pa, namesto da bi bil šel kosit, odkuril.
Ij V Ameriko se je včerai odpeljalo z južnega kolodvora sedem Hrvatov, nazaj jih jc prišlo pa deset.
Ij Slavčeva veselica, katera sc vrši jutri na »Zgornjem Rožniku« ima vsestransko jako zabaven spored ki bode gotovo privabil mnogo občinstva na prijetni holmec. Sodelujoča društvena godba bode ob 2. uri popoldne odkorakale svirajc iz »Mestnega doma« na Rožnik. Začetek veselice je ob 3. uri.
Ij Fcm. Edvard vitez Succovaty pride danes zvečer v Ljubljano ter bo ložiral v hotelu »Union«.
Ij Cene za trboveljski kosovni premog.
Od danes naprej so tukajšnji premogotržci temu premogu določili ceno na 1 K 30 h za 50 kg. v hišo stavljen.
Ij Beračenje po mestu se je bilo zadnji čas tako pomnožilo, posebno ob petkih, ko so prišli v Ljubljano tudi zunanji berači, da je včeraj posegla vmes policija, ki je aretovala kar 26 beračev.
Ij Zanimivi sodnijski obravnavi. Obravnava proti Tavčarjevemu agentu Kolencu se vrši 5. t. m., obravnava proti bivšemu Kos-lerjevemu inkasistu F. Perdanu pa 6. t. m. — Danes se vrši obravnava radi železniške nesreče v Planini. Obtoženi so žrtve štedljivosti južne železnice želznični uradnik Gvido Ste-dry in železniška uslužbenca Žerjav Miha in Vičič Matija. Obravnava traja celi dan.
Ij Ako bi gorel Grad. Včeraj je imelo gasilno društvo vajo za ta slučaj. Očividec nam poroča: Vodovodna moč seže do zadnjih hiš na Rebru, pri Osojah morala jc stati ena briz-galna, dalje gori pa še dve brizgalni. Za slučaj ognja bo treba Grad zadostno že prej preskrbeti z vodo.
li Pobiranje smeti po mestu. Ljubljana je v vsakem oziru napredno mesto. Še celo pri smeteh — katerih jc v Ljubljani mnogo in raznovrstnih se to opazuje. Pobiranje smeti se vrši na način, da je pravi škandal. Nerodni pobiralec ti stresa v odprte vozove smeti in pepel, da sc dvigne skoro polovica v zrak, a to brez ozira na ljudi, ki hodijo mimo. Pripeti se, da dobi oni, ki gre mirno voza, polne oči, usta in nos teh v higijenličnem ozfru seveda jako priporočljivih odpadkov. Škoda je tudi oblek. Piscu teh vrst pa je povzročil nek neroden pobiralec smeti , da je bilo v takem slučaju vsled vetra naenkrat celo stanovanje polno smeti. Slavni občinski svet: kje so novi vozovi?
Ij Opozarjamo na inserat gospoda Frančiška Šoukala, krojaškega mojstra pred škofijo. Gospod Šoukal je jako vešč krojaški mojster ter ga toplo priporočamo.
Razne stvari.
Zgorelo je vseučiliško poslopje v Gronnigenu. Uničene so bogate zbirke. Del arhiva in slik so rešili. Vseučilišče v GrOnni-genu so ustanovili 1614, poslopje so pa zgradili leta 1850.
Premog se podraži na Dunaju 3. septembra za 16 vinarjev. Od 3. septembra nadalje bo stalo 50 kg. premoga na Dunaju na drobno 1 K 67 v do i K 80 v dostavljen tia dom.
Novo vseučiliško poslopje zgrade v Inomostu Z Dunaja je že došel višji stavbeni svetnik pl. Rezori, ki je izdelal načrte tudi za vseučiliško poslopje v Gradcu.
Dunajsko policijo pomnože za štiri uradnike in 170 mož. Dunajska policija ima zdaj 3440 mož, na konjih 200. Policijskih agentov (detektivov) je pa 600.
Zopet potres v Južni Ameriki. V Tanca v Čile so pretresli zemljo potresni sunki, ki so se raztezali do meje Peru. Panika je nepopisna. Prebivalstvo tabori na prostem. Prvi sunek je trajal 30 sekund.
Bratoumor. Ker mu je volil brat Štefan le 400 oralov zemljišča, ga je umoril brat Dimitrij Karaučov. Umorjeni je bil veleposestnik in reprezentant mesta Velika Kikinda.
Samoumor v brzovlaku. Med Frankobro-dom in Hamburgom se je ustrelil 30. avgusta v spalnem vozu podobar Geza Czuth. Postelja je vsled strela pričela goreti. Dva potnika, ki sta spala v istem kupeju, sta opazila nevarnost in ustavila brzovlak.
Odgodili so na 18. septembra določeno odkritje spomenika cesarice Elizabete na Dunaju iz neznanih razlogov na nedoločen čas.
Odkrita zlata polja v Kasejovici na Češkem nakupuje erar. Lastnik zlatih zemljišč zahteva 2 milijona kron.
Tragičen konec rodbine VVeiss. Mrtvega so našli na Dunaju 24. let starega elektrotehnika Emanuela VVeissa, ki se ie najbrže zastrupil. Rajni je sin bogatega lastnika papirnice. ki je zapustil ob svoji smrti malone pol milijona kron svoji rodbini. A njegova vdova je izgubila v ponesrečenih špekulacijah celo premoženje in obupala. Pregovorila je otroke k samoumoru. Na letošnjo Cvetno nedeljo so našli mrtvo mater in hčer. Pred nekaj dnevi se jc ustrelil mlajši sin Emanuelov brat.
Nesreče v gorah. Na Koroškem jc pri lovu na divje koze padel 50 metrov globoko posestnikov sin Webhofcr. Na Cimadosi jc ponesrečil smrtno dijak Recina.
Velik požar je uničil v Lyonu poslopja neke družbe za izseljence. Škodo cenijo na 1,200.000 frankov.
iz slovanskem sveta,
sl Deset zapovedi za češko-budjejeviške Čehe jc objavil na uvodnem mestu budjeje-viški list »Budivoj«. Prva zapoved se glasi: »Spomni se, da tc jc Bog kot Ceha ustvaril; ne bodi odpadnik!« Druga: »Ne udajmo se!« Tretja: »Češki otrok v češko šolo!« Četrta: »Omikaj sc!« Peta: »Delaj!« Šesta: »Bodi plemenit človek!« Sedma: »Udaj se narodni disciplini!« Osma: »Bodi dober gospodar!« Deveta: »Svoji k svojim!« Deseta: »Varuj svoje zdravje!« Po teh zapovedih bi sc imel ravnati tudi vsak Slovenec in vobče vsak Slovan.
sl Dvajsetletnica pruskega nasilstva. — Dvajset let zatirajo Prusi Poljake. Kruti Bis-mark ie izposloval prvi 100,000.000 mark za
takozvano politiko v vzhodnih poljskih pokrajinah. Nemce naj bi naseljevali na poljsko Poznanjsko, od Poljakov naj bi nakupili zemljišč, ki bi jih dali v najem nemškim naseljencem ali pa jih med nje poceni prodali. Dosegel je deloma zaželjeni uspeh. Mnogo prej poljskih zemljišč je prešlo v nemške roke. Pa Poljaki so ustanovili banko Zitiiski, nastale so zadruge, ki so nakupovale nemška zemljišča in ohranjevale poljska. Poljaki in Nemci so si stali nasproti kot sovražniki. Na Poznanjskem in Pruskem, kjer je približno Poljakov tri milijone, nimajo niti ene javne poljske šole, bodisi že ljudske, ali pa kake druge. Poučuje se le nemški. Lc katoliška duhovščina jc tako pravična, da poučuje osobito na deželi krščanski nauk v materinščini, dasi seveda to pruskim mogotcem ni nikakor povšeči. Proti Poljakom nasprotnem časopisju niso držali Poljaki križem rok. Imeli so že leta 1896, ko je trajalo nasilno ponemčevanje, samo na Poznanjskem 18 poljskih listov. Zdaj jih jc seveda še več. Pri ponemčevanju zasluži jako veliko jud. Osobito cvete judom pšenica pri špckula-tivnih nakupih. Zato pa tudi dela velikanske dobičke pri teh kupčijah.
Uspeh ponemčevanja je pa toliko kakor nič. Poljske rodbine imajo po deset, dvanajst in še več otrok. Nemške pa zastajajo. Sicer nastavljajo v javnih službah le Nemce in dajejo koncesije Nemcem. Poljska imena zato izgi-njujejo, germanizirajo tudi poljske kraje. Nemški uradniki in učitelji nastavljeni v vzhodnjih pruskih pokrajinah dobivajo doklado in sicer na leto 200 mark, uradniki pa 10% plače.
Zdaj nameravajo Nemci ustanoviti na Poznanjskem v Poznanju nemško vseučilišče. A ker vseučilišče ne more mnogo škodovati Poljakom, je tudi najbrže ne bodo ustanovili. Nameravajo uvesti nasilno nakupovanje zemljišč, a proti temu nastopajo celo nemški liberalni krogi.
Telefonska In brzojavna poročila.
MINISTER PACAK OBOLEL.
Praga, 1. septembra. Minister Pacak je obolel na angini.
VELIK POŽAR.
Trst, 1. septembra. Velik požar je uničil mnogo gozda pri Pišancih blizu Opčine. 20.000 dreves je uničenih.
PRETEP MED SOKOLI IN ITALIJANI."
Z a d er , 1. septembra. Med 30 Sokoli, ki so bili na potu na sokolski izlet v Zagreb in Italijani je došlo do pretepa. Nekaj Italijanov je aretiranih.
STOLYPIN OSTANE.
Peterburg. 1. septembra. Poročila, da ministerski predsednik Stolypin odstopi in da ga bo nadomeščal \Vitte so neresnična. Sto-lypin se je na carjevo vabilo s svojo rodbino že preseli v zimski dvorec.
KRITIČNI DNEVI V VARŠAVI.
Varšava, 1. septembra. Na povelje generalnega guvernerja so bile včeraj ob peti uri popoldne vse ceste vojaški zasedene. Oni ki so se vozili s cestno železnico ali kočijami, so bili primorani izstopiti nakar so bili takoj preiskani. Izvršilo se je velikansko število aretacij. Štiri ure je počival ves promet. Celo noč so se vršile hišne preiskave in aretacije. Število aretiranih je tako ogromno, da so zapori premajhni. Aretirance imajo kar pod milim nebom.
RAZBURJENOST PROTI BOLGAROM MED GRKI.
Atene, I. septembra. Razburjenje proti Bolgarom silno narašča, ker je bilo v Galacu po protigrškem shodu razrušenih 250 grških prodajalnic, gostiln in stanovanj. Tudi pomorščaki so bili med izgredniki.
Meteorologično poročilo.
Vidina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 786*0 mm
• ■ o	ČM »p>-	Stanj« bv*-m«tr* v mm	Ttmpa-raturt T" C«liljn	VetaOTi	■aH	lh U' a.
31	9. rveč.	743 6	16-6	sl. svzh.	jasno	00
1	t. ijutr.	743 6	lo-o		megla	
	2. pop	741-9	24 6	sr. jvzh.	jasno	
Srednl* vCnH*!««*	It, 2', —<»» 17 0*.
Matere, hranite deco same! IVletje je najnevarnejša letna dkiba »a dojenčke Stotisoče otrok, ki se hranijo r.a steklenice, pobere mučna bolezen bljuvna griža, mejtem ko se krasno razvijajo dojenci L a c t a g o 1 daje živež in omogočuje materam, da morejo same hraniti. Priporočaj > ga prve zdravniške avtoritete. Dobiva se v lekarnah in drožeriiah. Prospekte o .Naravnem hranjenju dojen-cev razpošilja zastonj in franko Viljem Maager, Dunaj, III, Ileumarkt 3 o.	ibHO i2-4
Izjava.
Podpisani obžalujem razžaljive besede, katere sem govoril proti gospodu M Jerebu.	m7 t i
Al. Andlovec.
Razpisuje se služba 1956 2—1
organista in cerkvenika
N «» A »- *»- -šl I «• I ,
katero je nastopiti s 1. oktobrom t. I. Službeni dohodki so nekaj nad 1000 K.
Župni urad v Sodražici-
Poziv priče!
V neki kazenski zadevi, ki se vrši pred k. okrajno sodnijo v Kočevji, ima se zaslišali kot priča neki mož, ki hodi po Beli Krajini kot rezar in katerega naslov naj bi se glasil po njegovih navedbah: „Grtman Andreje, vas Trzina, št. 50, pošta Mengeš". Te priče pod tem naslovom ni dobiti.
Poživlja se dotični mož, da nemudoma sporoči podpisanemu svoj natančen naslov, ker bi ga znali zadeti sicer neugodni nasledki.
Komur bi bil znan naslov te priče, naj ga blagohotno naznani okrajni sodniji Kočevji. — Stroški se povrnejo.
Dr. Fran Počck,
1957 3—1) odvetnik v Ljubljani, Stari trg 30.
VABILO
na
Ustanovitev novega industrijskega podjetja.
V	svesti si, da more dandanes bujno-razvita industrija poleg naravnih pridelkov ljudsko blagostanje v državi ali deželi znatno pospeševati in dvigniti, so vse države oziroma dežele delovale na to, da v medsebojnem tekmovanju vseh narodov ljudstvu pokažejo in odpro vire blagostanja in da dajo vsakemu posamezniku priliko, da more izdelke, posebno domače, izpečati in uporabiti v svoj prid in dobiček. Čim bolj je razvita v deželi industrija, tembolj napreduje duševna in kulturna izobrazba narodova, tembolj cenijo tujci zmožnost dotič-nega naroda in segajo po njihovih izdelkih, kar pa ravno pospešuje in dviga blagostanje celega naroda in vsakega posameznika; ravno v tem prepričanju obstoje in z uspehom delujejo pri nas na Kranjskem velika in močna društva in zveze posameznih rodoljubov, podjetnikov in denarnih zavodov.
V	tej zavesti sem se odločil tudi od svoje strani nekaj pripomoči v dosego tega smotra — kolikor je to v moji moči — s tem, da sem svojo oljarno v Britofu pri Kranju znatno povečal in razširil. Posrečilo se mi je tudi skleniti zvezo z znanstveno, tehnično in trgovsko naobraženim, večletnim tovarniškim ravnateljem gosp. Rudolfom Huterjem, ki si je pridobil teoretiških in praktiških vednosti na višjih tu — in izozemskih učiliščih in potem z uspehom vodil te vrste podjetje deset let, in sem ustanovil 1. septembra t. I. v tovarištvu s lem „Prvo kranjsko tovarno lanenega olja" pod imenom „Zabret & Huter".
Pod osebnim vodstvom tega izvedenca nama bo mogoče po najnovejšem načinu izdelovati laneno olje in lanene tropine (preše). Najino laneno olje je mrzlo pre-šano, je brez albumina in ravno raditega najboljše kakovosti. Ta albumin pa ostane v tropinah, s čemur pa tropine znatno pridobe na svoji prebavljivosti. Na ta način izdelano olje je veliko boljše za jestvine, barve in firnež.
Ker bova izdelala znatno množico lanenega semena, dobe poljedelci lepo priliko več in uspešneje gojiti pridelovanje se mena iu si ustanove z oddajo v najino tovarno stalen dohodek.
redni občni zbor
,,Hranilnice in posojilnice v Srednjivasi"
reg. zadruge z neom- zavezo
kateri se bode vršil
v nedeljo, 16. septembra 1906 ob polu 4. upi popoldne
v društvenih prostorih v Srednjivasi.
Dnevni ped 1
1 ) Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.)	Odobritev računa za leto 1905.
3.)	Volitev načelstva
4.)	Volitev nadzorstva.
5.)	Prememba pravil.
6.)	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.)	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
načelstvo.
Zahtevajte „S'ovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
1964 (1-1)
Zabret & Huter.
Živčna slabost ln razdražnost vseh naporno delajočih ljudi kakor tudi malokrvnost mnogih otrok izvira, kakor trdi dr. F. \Veigl v Monakovem, ne malokdaj zlasti iz vsakdanjega uživanja zrnate kave. Celo male množine, kakor jih uživamo v običajni mlečni kavi, so kvarne organizmu. Pri tem je opomniti, da imajo ravno cenejše kavine vrste največ kofeina v sebi, da torej učinkujejo najškodljiveje. Dalje nima zrnata kava kar nobene redilne vrednosti in provzroča kakor sploh alkoholne pijače samo hipno razburjenost, ki naposled oslabi vse moči. Zato se priporoča, da nikoli ne pijete zrnate kave brez obilo primešane Kath-reinerjeve Kneippove sladne kave, ki izdatno ublažuje omenjeni škodljivi učinek. Otroci, potem tisti, ki so bolni na srcu, živcih in želodcu, pa naj bi pili samo čisto Kathreinerjevo kavo, ki ima vonjiv okus po kavi ter je re-dilna in krvotvorna. Zaradi mnogih manj vrednih posnemkov pa poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime „Kathreinerjeva kava" in jemljite samo zaprte izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp".
idcirji
in
na deželi, prav dobro idoča, se takoj proda zaradi pomanjkanja svojih, z vsem blagom. — Več po dogovoru upravništva »Slovenec".	19.3 8-1
iisiiisiss(sii::i;;is;«i«tsiiiiit:ss:siiii.iiiit
•♦••#*See#i£#eee*e£ee£eeee##ee**eeels*«M«MS««£
Izurjeni
mizarski pomočniki
dobijo trajno delo v izdelo valnici gla-sovipjev Rudolf Warbinek, Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5. 195 l-t
mmm!mmfr!mmttm!mf?mmn?
Našel se je
1969
bel, z rjavimi lisami. — Dobi se pri Jožefu Kocjančiču, Dobrunje štev. 56.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani.
Št. 4966 ex 1906.
Razglas
1961 3-1
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v nabavo potrebnih
desk, plohov, obročev, dog in premoga za leto 1907, ozir. 1908 konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K, in opremljeno s pobotnico o 10% varščini, zaračunjenl po zaslužku za leto 1906 in vloženi pri kaki c. kr. blagajni naj se dopošljejo najkasneje do dnč 20. septembra ob II. upi dopoldne na podpisano c. kr. tobačno tovarno.
Napis naj se glasi: »Ponudba za dobavo desk, plohov, obročev itd. k. štev. 4966 ex 1906".
Za leto 1907 se bodo potrebovale naslednje množine:
4 m dolge, 14 mm debele deske iz mehkega lesa, in sicer: 12000 kosov desk 19 cm širokih
13000	, 21	rt	*
8500 .	„ 23	rt	n
9500 „	„ 25	rt	rt
12000 „	u 27	n	n
11000 „	„ 29	n	n
4500	„ 31	»	rt
14000 „	, 33	rt	n
3000 „	„ 35	rt	rt
2000 „	„ 37	n	rt
500 .	. 39	rt	n
Skupaj 90.000 kosov.
4 m dolge, 20 mm debele deske Iz mehkega lesa, in sicer: 2000 kosov desk 19 cm širokih
4000 ,	n 21	rt	rt
3000 „	n 23	rt	n
2500 „	* 25	rt	it
3000 „	* 27	n	n
4000 „	„ 29	rt	rt
3000 „	n 31	rt	rt
4500 „	„ 33	•»	rt
1000 „	n 35	rt	rt
1000 „	. 37	t>	
1000 „	„ 39	rt	rt
fezciki
se snrejmo pri gradnji cerkve na Viču proti dobri plači. '967 4 -i Prijave v stavbinski pisarni Viljem Treo, Marije Tepezije cesta IO.
Skupaj 30.000 kosov.
1000 kosov 4 m dolgih 26 mm debelih in 316 mm širokih desk (mehek les) 500 „ 4 „ „ 33 „ „ „ 316 „ „ „	„
300 „ 4 „ „ 40 „ „ „ 316 , 600 „ 4 „ „ 53 „ „ „ 316 , „ plohov 100 „ 4 „	53 „ „ „ 316 „ „ „ (mecesen)
30 /«3, 2 m dolgih, 53 mm debelih in 260 mm širokih plohov iz trdega lesa.
50 kosov različnih desk iz trdega lesa.
50 /n3 obsekanih hlodov različnih širin. 150 kosov hrastovih pragov 15 m dolgih, 19 cm širokih in 15 cm visokih.
155000 kosov leskovih malih obročev 2 5 m dolgih v zvezkih po 100 kosov. 8400 kosov bukovih dog 82 cm dolgih, 11 — 12 cm širokih 4000 .	„ „ 55 „
24.000 metrskih stotov premoga.
Potrebne množine za leto 1908 v približnem številu kakor v letu 1907 se bodo naznanile zalagateljem pred potekom leta 1907.
Zahtevana kakovost potrebnega blaga in oddajalni čas je razvideti iz posebnih dobavnih pogojev, kateri so vsakemu v pisarni c. kr. tobačne tovarne na vpogled in mora ponudnik sporazumljenje ž njimi v ponudbi izrečno potrditi.
Ponudbe se lahko glasč na eno ali pa na dve leti.
Cene je postaviti posamezno za eno- ali dveletno oddajo v črkah in številkah loco c. kr. tobačne tovarne.
Ponudbe, katere so v zvezi s ponudbami drugih oddajalcev, kakor tudi konkretualne ponudbe so nedopustne.
Sicer pa veljajo splošni pogoji za dobavo gospodarstvenega blaga št. 6363/1899, kateri so v c. kr. tobačni tovarni med navadnimi urami vsakemu na vpogled.
Ponudniki morajo sporazumljenje z njimi v ponudbah natančno izreči.
Razsodbo o vposlanih ponudbah si pridrži c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju, in ima tudi pravico, oddati oddajo posameznega blaga za eno ali dve leti.
Vsak ponudnik se zaveže s svojo ponudbo do končne razsodbe c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave in se tako odreče določbam § 862 a drž. zak. potem členov 318 in 319 trg. zak. glede na rok obvestila o končni razsodbi njegove ponudbe.
Zakasnelo došle in take ponudbe, katere ne odgovarjajo v polnem obsegu navedenim pogojem, se ne bodo vpoštevale.
C. l^r. tobačna tcuarna Ljubljani, dne 30. avgusta 1906.
Naznanilo.
Na o. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične šolsko leto 1906/7 s slovesno službo božjo
dne 18. septembra 1906.
Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisavali dne 16. septembra od
9. do 12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne.
Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega svčta z dnč 28. avgusta 1894. I., štev. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1906.
1945 3—1
Ustanovljena P62.
Najstarejša 1884 peči in
c. kr. dvorni
Telefon 984.
tvornica ognjišč i2-2
m a š i n i s t
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
Vil. Kaiserstra^se 71, na vogalu Burggasse.
Zaloga ognllič, Štedilnikov in stroj-
nih nnniifr za vsako porabo od navadne Dlll UgilJIU do najfinejše in najelegantncjše izpeljave, v vseli velikostih, črne ali bogato emallirane.;
Sušilnice, plinove peči, kamini.
Vse vrste peči
tudi s trajnim gorenjem.
Sptrialni katalogi t/ratii in franko.
Iz portland-cementa in peska
V trajno delo sprejema
pridna pomočnika
FR.PICELJ, čevljar v Rudolfovem
1959 3-1
= i 1!
c >
O- as
«9 S -a .S
e a
J2 o
co "S
Ch
S-fr® ifšf Iv
sls*
a C — ^ ET
U o t/J "
■o w
M
a
V
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
Izdelovatelj cementarn, Glince prt Ljubljani
Posestvo
v Kazljah na Krasu it. 27, prve vrste, obstoječe iz krasnega poslopja, vinogradov, pašnikov in gozdov, je na prodaj. Posestvu pripada tudi vodnjak in mlin. Lastnik posestva dovoljuje vsakemu kupčevalcu vpogled.	1894 8—7
Josip Kljuder, trgovec v Kazljah, pošta Sežana.
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah /.drav ničko priporočan* ju	3» 12 11.
w m________I

alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v taeih slučajih posebno dobro obnese.
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kroni
hvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
Salu. postaja, zdravilne kapaliiia pri Karlovih varil
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani ae dobiva v vseh lekarnah, voijli »p»eorij«kib prodajalnie&h in trgovinah i jestvin&mi i» rimom.
Zaloga pri Mlhaal Kaataar-la in Pata' Lanitlk-a
4'»>ll««i	U4 52-32
Prva ivloarska sistem Roskopf patent remont, ura i sidro z masivnim solidnim antlma-gHotlšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6'- , 3 kom. K. 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca j k 10'—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju
prva tovarna ur
v Mostu (Briix)
1790 10-4
St. 1157, (ČeSko.)
Bn/iatr IluHtr. ceniti s nad 2000 slikami se na sa btevn pnfUelo tratiš in franko.



m
«»1
Najnižje cene

Najnižje cene
F. M. NETSCHEK
Resljeva cesta štev. 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 37
ces. in kralj, dvorni zavod za uniformiranje ustanovijen I. 1846. (Poleg novega mostu)
pri,Veliki tovarni'.
Usojam si slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da je ravnokar došla nova ogromna zaloga jesenskih in zimskih narejenih oblek
raznih vzorcev in kakovosti.	1953 10-i
Za gospode in dečke vsakovrstne jesenske in zimske suknje, haveioke, pelerine in obleke.
Za dame in deklice vsakovrstne jesenske in zimske pa-letote, kostume, jopice, krila in pelerine.
Zagotavljam Vam najnovejše vzorce, dobro kakovost in delo po najnovejšem kroju. Velikanska zaloga otročjih kostumov.
Naročila po meri izgotavljam točno, fino in trpežno v najkrajšem času.
flajsolidnejša postrežba! 000 Svete blago!
1
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Razglas
o priCetku šolsk leta 1906|7 na obeh c. kr. učiteljiščih v Ljubljani.
A.	Deklice, ki žele vstopili v I. letnik o. kr. učiteljišča ali pa v tečaj za otroftke vrtnarioe, naj se zglase v torek, dne 11. septembra med 8. in 11. uro.
Sprejemna preizkušnja se prične tudi v torek, dne U. septembra, ob 2. uri.
B.	Zglasila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča se sprejemajo v četrtek, dne 13. septembra, od 8. do 11. ure. Preizkušnja iz posluha je ravno isti dan od 8. do 12., eventualno od 2 do 4. ure.
C.	Dozdanji gojenci in gojenke obeh c. kr. učiteljišč naj se zglase v ponedeljek, dne 17. septembra, in sicer prvi ob 9., druge ob 10. uri.
D.	Vpisovanje v I. razred c. kr. deške, oziroma dekliške vad> niče je v soboto, dne 15. septembra, od 8. do 10 ure, v c. kr. otroški vrtec in v 2., 3. in 4. razred obeh o. kr. vadnic pa v ponedeljek, dne 17. septembra, od 8. do 10. ure.
Ker ni prostora, se ne more n>hče več sprejeti v 2., 3. in 4. razred deške in dekliške vadnioe in v II., III. in IV. letnik c. kr. ženskege učiteljišča.
Natančnejša napotila se lahko poizvedo iz razglasa, ki je nabit na črni deski obeh c. kr. učiteljišč.
Ravnateljstvo c kr. moškega in ženskega učiteljišča
v Ljubljani, dne 27. avgusta 1906.
19^2 2-1
Vino
rumeno, rdeče in belo i/, lastnega vinograda v Sromljah prodaja g J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19 — 15
mmmmimimimmmm
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 13	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
sar Zunanja naroftiia se točno izvršujejo
AAAAAA^^^ ^^^aaaauMMaaa— — — — — - — — a^aa.aaa^aaM
nnnmmm?nm???!mnm?n?n??!n?n?
cS?Sit;;?Si?, Lepo stanovanje
s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritikli-nami odda se za november termin t I.
Naslov izve se pri upravništvu tega lista.	1759 12
se odda v Zgornji Šiški.
Popraša naj se pri Jak. Matjanu (pri „kamniti mizi") v Zgornji Šiški. 1786 (8)
Štev. 2
Deška meščanska šola v Postojni.
Razglas.
Na deški meščanski šoli v Postojni se prične šolsko leto 1906/7 v pondeljek, dne 17. septembra t. I.
Vpisovanje v prvi razred je v četrtek, petek in soboto, dne 13., 14. in 15. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni, ki je začasno v poslopju ljudske šole v Postojni.
V	prvi razred se sprejmejo vsi tisti dečki, ki dokažejo s šolskim naznanilom, da so z zadostnim uspehom dovršili peto šolsko leto (ne 5. razred) katerikoli javne ljudske šole.
V	soboto, dne 15. septembra ob 10. uri je sprejemna preizkušnja za tiste učence, ki ne morejo dokazati, da so z zadostnim uspehom dovršili 5. šolsko leto, ki pa so dopolnili 11. leto starosti ali ga dopolnijo najkesneje do 15. januarja 1907.
Ravnateljstvo trirazredne deške meščanske šole v Postojni,
1946 2—1	dne 1. septembra 1906.
Oznanilo.
Na c. kr. umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prične šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame
dne 20. septembra 1906.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu staršev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zatiški dvorec)
dne 17. ali 18. septembra
dopoldne od 9. do 12. ure ali popoldne od 3. do 5. ure.
Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj za dečke, stoječe še v ljudsko-šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo) ali pa za vstop v katerikoli obrt; v tem slučaju nadomešča spodnje razrede nižje realke.
Zimski kurzi za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke) se otvorijo dne 3. novembra. Vpisovanje se vrši zadnje 14 dni pred pričelkom kurza. Vsak kurz traja 2 zimska semestra Namen tem oddelkom je pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbenih strokah.
Sprejemni pogoji: I. na šoli za obdelovanje lesa i
A)	V pripravljalni tečaj: 1. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let (do dne
31. decembra 1006). — 11. letnik: Znanje učne tvarine I. letnika in starost 13. let
(do 31. decembra 1906).
B)	V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljalni tečaj ali meščanska šola ali pa
3 razredi srednje šole (neugodni redi iz latinščine in grščine se ne vpoštevajo);
starost 14 let (do 31. decembra 1906).
C)	V pletarski oddelek : dovršena ljudska šola in starost 14 let.
II.	na šoli za umetno vezenje in čipkarstvo : Dovršena ljudska šola in starost 14 Tet izjemoma že 12 let (do 31. decembra 1906).
III.	na obeh javnih risarskih šolah se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori.
IV.	v zimske kurze za stavbene obrtnike se sprejemajo obiskovalci, ki imajo učni lisi dotične stavbne obrti in so stari najmanj 18 let.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1906. 1924 3-1	C. kr. ravnateljstvo.
Borzna o o • > č il a
,Kreditna banka'v
Uradni kuni dunajske borit 31 laloibnu papirji. 1*/, majeva ronta . t*/. srebrna renta ... 4•/, avstrijska kronska renta 1*/, , (lata renta 4'/, ogrska kronska , *'/. . »lata 4*/, posojilo dežele Kranjske 4' i*/, posojila mesta Spljet i\'l. .	. Zader .
41 »*/. bosn -herc. iel pos. t902 4'/. čeftka dež banka k. o *'/. . ,	i o
4V,'/, zast pisma gal d. hip. b. **/.•/. pe^t. kom k o t 10•/, pr 4« ,'/, zast. pisma Innerst. hr. 41,'/, , , ogr.cen. dež. hr 4\i*/a ,	. hip. banke
4' ,•/, obl ogi lokalnih lol d di. 41 ,*/, obl. čeAke ind banke 47, prioi Trst-1'orofi lok 4*/, prtot dol žel. . . 87. . juž. tel kup '/,'/, . 4',7. avstr pos. r,t tel p o
Bi.tt.
SieCk« od l 1860'/, . . . 1864 . tizske
n tem. kreditne I. emisije .
II . .
, ogr. hip. banke .... srbske i trs. 100 — turške	. .
Basilika	»račko
Kreditne	,	. .
Inomoške	,	. .
Krakovske	.
Ljubljanske	,
Avstr. rud. krita , Ogr
Rudolfove	,
Salcburske	,
Dunajske kom. ,
D s In 1••
Južne železnice ....
Državne železnice......
Avstr ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske , , ... Zivnostenske , . . Premogokop v Mostu (Brili) .
Alpinske montan .....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Mur&nyi.......
Trbovljske premog, drulb« . . Avstr. orožne tovr drulb« Češke sladkorne družb« . .
V a I a I e.
C kr. cekin ....
20 franki......
20 marke........
Severetgns........
Marke.........
Laški bankovci ......
Rublji .... .....
Dolarji..........
Ljubljani.
avgusta 1906,
	Hl.fl;
99 —	99 20
99-	99 20
99 30	99 50
17 f>l	117 36
94 55	94 76
112 60	H2-75
99 20	100 20
' oo-so	tnt ro
99 30	10 1 30
•00 16	d 1 16
99 25	99 76
>»9 36	95
1 on 10	101 10
104 14	106 14
100	100 10
100	100 16
1 oo- —	»00-30
loo-	101 -
100 25	101 2$
99>	
9 KO	
319 10	321 10
100 40	101 40
216	2V2 -
2 6-	278 -
163 26	106 26
28! -	290
293 -	302 -
167	J64 -
98 -	lllfi
61 50	62 50
1 60	i360
4 6	64 -
?9	«4
87 -	92-
67	64-
48 60	60-60
29 26	11 2>
58 -	63 -
73	80 -
»08—	616-
IC7 60	168 50
676 26	677 26
778	788 -
6"/fc 26	6*6 26
811 75	81 76
2*2-	2*3 bJ
716	722' -
.'99 76	600 75
81 3	2813'
? 82 2 >	.183 26
276 -	276
67» -	b*l 60
40'-	143--
11-34	11-39
19 08	19 11
23-46	23-64
23-93	24'-
17 30	117-60
96 30	96 60
252 60	263 —
4-84	6 —
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof ordinarijata ljubljanskega p. n.vlč. gg župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, <sa
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne cene,	2523 26—16 Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
LJUBLJANA, Prš
priporočata svojo : popolnoma na- : novo sortiranoza-: logo oblek za : gospode,dečke in : otroke, osobito : : zelo praktične :
obleke
za
šolarje
1
trpežne in poceni kakor tudi mične.
Novosti v konfekciji za dame in deklice
Mizarski pomočniki
i
| dobe takoj trajno delo proti dobri i plači pri Mat ko Maloviču,
; mizarju v Novem mestu. 1944 3-2
1 —---„—---——•—————
Dunaj-
ake želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrenu, učinkujejo očiščnjoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na jurčičevem trgu poleg železnega mo tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov) : Ada-milo. Aila-kreain, Ada-ustna voda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	1*3 49 31
I ________
Iz proste roke naprodaj: li B «S skedenj, hlev, svinjak, kozo. IBBSaciJ |ec> 2 njivi, 2 gozda, travnik,
| vse pri cesti in pri vodi.	19 3 2 i
Janez Pevc, Moravče, p. Sv. Križ pri Litiji.
i
Katoliška Tiskarna
priporoča raznovrstne
SCr v i z i t n i c e
po nizki ceni.
Gospodične
se sprejemejo v popolno oskrbo v Florijanskih ulicah štev. 10,
II. nadstropje.	1910 8—6
Postavno VH/ov»i. -h«««	if.111u.1t it
ponntiBbovHnif Vazjiivo
Edino pristen je Thlerryje% 26B0	balzam 62 3)
le z zolen« /.n>tnikc ..redovnica*. Staronlnvnv neprekoano
proti slabemu | >rehuvimn u kršeni v želode u, k> lihi kataru prsnim boleznim
influ-nei itd itd Cona 12 majhini' ali H dv.jnatih steklenic ali 1 veiik:> specialni' stetlenica s patent z»mH»knii K ?>• franko
Th1t>rryj*vo cmttlfoHJako t n mil o, povaod znnno kot non plua ultra
proti vsem še ak<t starini ranam, vnerjiMn runitvam abscesom Id »teklinam vseh vrst. Cena: 2 lončk:. K HII0 se po(S'je le proti po vzetjn ali -iena« uanim
Lekarnar A. Thierry v pregrad' uri Rogaški Slatini.
Bročora s tisoči originalnih zahvalim, pisem gratis in franke. V z-logi v skoro vseh vnriih iekarnnh mt-diHnalnihlrogerijah
g	cr	JM	iv^
°	s	O	>
»	3	s	m!
-J	K"	O!
re	B.	n
c* ro
cr C/3 o
O
<
ro 3 O S
03 B
£ tu
N«
O <
I £
«
•-O
U«nw it«««« (in»iitiijti»
perje
li kj a**t(>
■■bil
■nAi
akabl|aat(a
R 9 60, h»t|-UgnKia —; belega. I«!:* bkta
mcbkaga,
ittgtiljancfa K 18" — ; krati M' — •KinabilcKi, m«bkcgi, akab-l|tn«e« K 30 —; kmn 36-—. P»-ill|a it franko proti poviatjv Tidl it iamcD|a aH naia| vtaicr proti povrnitvi postnih atrošk«T.
S^etiiktSaoitB«!, Uhss !5S
1632 9. Pben ns Čeikem
se more zagotoviti dobra eksIstcnca z ustanov, iganjarslie manlpulaolje v mal. obsegu, event z mal, kotlom v svrho destil. žganja in likerjev-special. Navodila pod šifro „Lukrativ št. 127" na Ann. Exp. Eduard Braun, Dunaj, I., Rotenturm strasse 9	1895 5—2
Takoj se sprejme marljiv
lc
za pekarsko obrt (plača po dogo- ! voru) pri Anton • Ctzt ju, Ljubljana, j
Zalokarjeve ulice 11.	1941 i_i j
oenka
1918 1
se sprejme za šivanje.
Krjit*ovshi utiHip št. H>
400 104—69
Leopold Tratnik J
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svo)o najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod
orodju. Vodno velika zalega.
Prt častiti gospod.' * i Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite nii pisati in takoj pošljem vgorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zalogu elektr. i In klparaklh del.

Ottoman"
l* bViU^BiAA ™ papir za svaleice in svalčične cevke se sam hvali in torej ne potrebuje reklame!
2565 29-44 II
jsodjo \y Jso<»o
jfiUT Najcenejša vožnja «r Ameriko.
R Jtf
L «
E
E. Kristan
oblastveno Koncesilonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v LJubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52—44
(na dvoriHu).
*CST Najcenejša vožnja v Ameriko, "ftl
J>
3
n n
■M
CD
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je gotovoin se ne da vtajiti. Veliki modem« spravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih železnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulioe 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več poiasmla, na) tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih ln cestah nlkdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 41
<D
«4 <o
t)
JD i-
W
O
i? o
ca "O
t? y
o t
J	c	«
-O	o	£
"a	£
re	<u	t
u.	u.	o.
bt	„
N	- c .
a,	a) a)
>	>	> >
g	>	2 a
c	O	I_
01
JB >
(S <*>
0)
o i2 a. y>
KJ
r. re 2 c
o j*
o)	a
.O	o
>	.>
rt	6) fl
on	<u
- S "P
! n	t
■	.2
>■=	■
č	'g
>	p
M > N -
C«
OJ
§ n
^ B
-k n
o S 3
£ - N F
>	a- E
^ -a>
>	- i
a> „ >o
E Š«
a> n .ii
"O (J
O. O. u)
V, t/)
• .s
S a>
T S O. O z. e
ji >o j- e
O C D. J o
J3 « E
_
C T3 B
aJ a» S
E n 3 3 — Jt
.S >.E O
n u C
i: -- « -o
2 - S ?
> o fc
I« o* 0 4*
«re ai
>o

■I
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da mi je oblastveno dovoljeno izvrševati
obrt plakatiranja in reklame.
Ker za plakatovanje še dosedaj nimam stalnih desk, vstrezal bodem začasno vsem naročnikom z reklamnimi deskami, katere bom izobešal na najživahnejših prometnih točkah v mestu. — Priporočam se za obilna naročila, katera bodem izvrševal vestno in po zmernih cenah. — Za naročilo zadostuje telefonično obvestilo in lepaki se prevzemo pri naročniku ali pa v tiskarni. — Obenem javljam, da imam samozastopstvo in zalogo neprekosljivega sredstva ,,Radi-—~ col" za pokončavanje vseh mrčesov.____
Z velespoštovanjem
Telefon 155 Peter Matolič Telefon 153
podjetje za snaženje stanovanj in oken, izpraševanje s strojem „Vacuum Cleaner" v lastni hiši Škofje ul. 14.
■ ■
>795 5-8
goooooooooooooooooooooooooooooooo
o MeMMHH o
o ^^PPIf niM o o	o
0	o
1	o liB K^^MliffiSM H
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED-STAR-LINE" S
BDEČA ZVBZDAl
————— O
v Ameriko §
preko Aiitwerpna v New-York, O Philadelphla.	©
Hitra in varna vožja na moderno oprav- S ljenih, novih brzoparnikih te solidne 2 družbe s pošteno in čisto postrežbo. O
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne § vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde" :
prane Dolenc. §
V našo pisarno pridite za gotovo vsa) v	A
torek dopoldne, da prestopite pravočasno	W
na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki	Q Finland, Kroniad, Vadcrland, Zeeland vozijo
— do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-	jJ
OOOCuUUuOuOOuOuOO nost, snaga in zdrava hrana je na njih	O
5 smsT-o	© pri nas prvo in zadnj6, Red Star' o
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Prostovoljna prodaja.
V konkurzno maso J. LOZARJA spadajoča zaloga manufaktur-nega blaga, sodnijsko cenjena na K 13.432 se bo oddala potom javne dražbe najboljšemu ponudniku, vendar ne pod cenilno vrednostjo. Vsak ponudnik mora priložiti svoji ponudbi varščino v znesku 10% cenilne vrednosti v roke upravitelja konkurzne mase. Ponudbe naj se vlože najkasneje
MT do 5. septembra 1906 ""3PB
pri podpisanem oskrbniku mase. Ponudnik mora vztrajati pri svoji ponudbi do vštevši II. septembra 1006. — Odobritev si pridrži odbor upnikov. Cenilni zapisnik se more vpogledati med uradnimi urami pri oskrbniku mase.
Ljubljana, 23. avgusta 1906.
Oskrbnik mase:
19093 3	Dr. Edwin Ambrositsch.
I Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
1 Avgusta Agnola v Ljubljani
...a
:::: »Ii
•••• op
.... oL •••
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
priporoča prcčastiti duhovščini in cerkvenim :::; predstojništvom kakor p n. občinstvu za prerij! vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
] umetnega steklarstva i. slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-:::; mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. ;»* Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-Hrs lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, polj! dob, izdelovanje okvirov za podobe itd.
1731 62-5
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
«...
... ...
.m
...
...
:::
••ooo oo ooo ooo ooo ooo ooo oooo o««oo««•o 00 o o«00 v ooo oooooooooooo ooo•oooooaoooooooooooooooooooooooooooao
•••
•o« •••
•o«
• o«
#M
•••
•t« fš
S391 213
99Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kopajo in prodajo 7s» vrat« rent, matavnib pisem, prljontet, ko-aun*lnlb obligacij, srečk, delnic, valut, nove«? In devli.
Fromesc Izdala k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital 1 2,100.000—. Rezervni zaklad K 200.000*-.
ZamentBTB In nk.komutuje	Duje prednjme im trednontnr p*plrjr.
tiireban« vrednostne papirje is vnovfiujt Zavaruj« irtik« proti kursal upale kupone	Izgubi.
Vlnkuluje In devinkuluje voiaetce žonltnlnsKe Kavclle.
Hjt VakAnni TI ...... .ml. V(U	.n.,.. ...nAlj.
Podruinioa v SPLJETU.
Denarn« vloge sprejema
v tekočem raCunu ali na vloine knJUlce proti ugodnim obrestlm. Vloženi denai obrestuje od dne vloge do dne vidiga. Promel i čeki In nakaznicami.
i mM I B# n nDI l7Dfi ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI LNI9lifl UBlUfcDn TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = pripor.*, —j.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ——
990 M 33
S
2461 52—38
Sv. Petra cesta
tra T T n7ir Sv' Petra 27 U. LUZai cesta 27
S
Podpisana uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem zopet prevzela
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroji Natančno ——delo! Nizke oene!-
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove uliee 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. ——— -O-
i RESTAVRACIJO ..PRI PANJU" NA BLEDU
— Ustan. pred 100 let
pr. $upcue
priporoča vtlciaatitl duhoviiinl ler .lavnemu občinstvu
zajamčeno pristne iebelno-voščene sveče
za ccrkcv, pogrebe In procealje,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
kojl .< dobiva v steklenicah, ikalljab In ikallh v poljubni velikosti ter poceni. Kapn)c M tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor ludl voaeh ln suho tatov]«, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila .e toplo priporn*r 'a zagotavlja točno In poiteno postreči.
1680 62-3 Li JUBLi JflflR,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova bis.i
^arna žaga Dcgbcngbi
Ljubljana
kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem grod^butarice, žamanje in žaganje« 969 is
Istrsko vina,
ref oško, beli muškat in teran, ^ 24 6
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
m Cene in vzorci na zahtevo, m
Išče se
gostilna na račun
v mestu ali na deželi takoj ali pozneje. — Ponudbe M. V. 110 posterestante Ljubljana.	1931 3-2
1 Solidno delo! Nizke cene!
Josip Siariha
692 F. 8. Nolli-jev naslednik 62—23
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
))
katero bodem vodila z najboljšo oskrbo ; na razpolago imam tudi sobe za prenočevanje tujcev. — Oskrbljeno bode vedno za okusna gorka in mrzla jedila ter za izvrstno vinsko kapljico.
Za mnogobrojni obisk se priporoča 1858 4-3	ANA VRINŠEK. gostilničarka.

38E
■il«
Zdravilni«! z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
v kraniiii. -
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—11 |j
Ideal hišne gospodinje je
„Parket-Rose"!
Edina
mast za parketna tla
katera se da z vodo in milom izpirati, za lino-lej, xylolith in' za
mehki lesni pod.
Vsako snaženje potem s trdim voskom odpade. Ni več črnih, zamazanih
sobnih tal. Ni več prahu v stanovanju. 1667 10-0
Glavna zaloga za Kranjsko:
tvrdka
Ant.Krisper
Ljubljana.
Nadaljne zaloge: Brata Eberl, Ad. Haupt-mann itd.
Za dela „P a r k e t-Rose" priporoča se:
Snažilni zavod
Peter Matelič.
Telefon št. 155.
Brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka. 145410-10
Nareja jo G. P 1 C C O L I ,
lekarnar v Ljubljani.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade instare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, re-dilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono. m Naročila se izvršujejo točno po povzetju, m

rmirmi
Pri nakupovanj u
suknenega zzr in manufakturnega blaga
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiMiiiiiiiiiiiiiiiuuimiiiiiu
l^MjtJ' I

V

»v
/ ©v
v



J V Vi
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHItlltlllllllllllllllllUlIHIIHIIIIIIHII

POZOR AMERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuvali srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
762 39—20 »

MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st 26
v lastni hiši v Ljubljani Ffl Tik znane Tišlerjeve gostilne. O


V Slovita, moderno urejena
820 12-12
tovarna
i$G. SKRBIci
Zagreb, Ilica 40 A
priporoča svoje slovite solidne in cenune
žaluzine, lesene M in platnene rolete, W lesene in železne CT za store za okna ^ in prodajalne. ^
M
inltn in 7aifnni 'M


Ceniki franko in zastonj
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih 0 Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna o Beljaka, Šolska cesta 21 • Fillialka o Ljubljani, Dunajska cesta 13
nasproti topničarski vojašnici
Telefon St. 237	prip°r°Ca se	Telefon it. 237.
v izvr&itev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste In z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjlh itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—21	poštnine prosto.
III. priloga 200, štev, »Slovenca" dne I. septembra 1906.
Po svetu.
Vojaki so umorili starko. Pet vojakov je blizu Mantehemanna umorilo bivšo kuharico, 64 let staro Ružo Winkler ter ji oropalo pet kron. Vojaki so aretirani v vojašnici. Izdale so jih krvave sablje. Glavni krivec je oženjen in oče treh otrok.
Deklica s številkami v očeh. Na otoku v Kap Finestere živi štiriletna deklica Marija Lc Guen, ki ima v očeh številki 22, 4. Številki se dobro razločita in tudi vejica med obema. Zdravniki si nad tem čudom zelo belijo glave. Marija Le Guen jc hči ribiča.
Valparaiso zgrade na novo. Ulice bodo med trotoarji po 15 metrov široke. Anekti-rano zemljo plača vlada v gotovini. Pomoč, ki jo je ponudil Rockcfeller, jc predsednik Ricsco odklonil.
Ivan Orth na Japonskem. Senator Gar-con je izdal brošuro o Ivanu Orthu, kjer stoji, da so ga videli zadnjič na Paraguaju, a ko se jc pričela rusko-japonska vojska, se je preselil na Japonsko.
Dvoje otrok prinesel na vojaške vaje. Na Dunaju je prinesel neki delavec, ki je prišel na vojaške vaje, seboj dvoje čisto majhnih otrok. Rekel je, da jc žena šla služit, ker ne more živeti od zraka, a v službi pa zopet ne more imeti posla z otroci. Delavca so nato preiskali, sklenili, da jc bolan, iu ga izpustili.
Ženska — lekarnik. V Brnu je napravila lekarniški izpit Karolina Bader, hči nekega tamošnjega lekarnarja. To je prvi ženski lekarnar na Moravskeni.
V konkurzu je »Reai-Eskate Trust Com-pany v Filadeifiji. Dolgov ima 7 in pol milijonov. Oškodovanih je več bank.
Ukradeni mobilizacijski načrti. Pred osmimi mesci so ukradli mobilizacijske načrte ruske armade za notrai>>e azijske železnice.
Škof ponesrečil. Iz Lourda javljajo da je zadela škofa iz Nancyja težka nesreča. Ko je držal nad glavo nekega bolnika zelo težko monštranco. mu jc spodrsnilo. Pri tem je zadel s sencem na oster žarek monštrance in se nevarno ranil.
Velika povodenj je nastala vsled nalivov v Afriki. Voda je odnesla s seboj cele vasi. Škodo cenijo na 20.000.000 K.
949 36 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
HT Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
pridnega in zanesljivega
hlapca
ki zna pisati išče
parna mlekarna v Medvodah
in plača zraven hrane in stanovanja 30 K mesečno.	1934 2-2
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-17čo jem, ravno tako tudi 11
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca \
takoj sprejme FR. ŠEVČIK, puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7. 1850 6—5
Proda se iz proste roke
pritlična hiša
z gospodarskim poslopjem in
okoli 5100 m2 prostega sveta na Opekarski cesti št. 26. Hiša je pripravna za gostilno in gospodarsko poslopje za prodajalno in skladišče. Dobi se tudi lahko od lastnika gostilniška obrt.
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Vsa nadaljna pojasnila daje lastnik hiše istotam.	'* 1752 10-8
Svetovna razstava St.Louis 1901 | Zahtevajte le : |
z
varstveno znamko
Globus
v rdečem pasu Edini izdelovatelj: FRITZ SCHULZ jun. ako. družba Lipsko.
PUTZ" AlloinujerN,
I fnlPW»'V (flEBSl Ntuestel
ii »Pasa
^eri^#inrtlhtmSlrtifeiLy
najvtč. imiitov. ..Grand prlx"
Globus
-	čistilo--
ker se ponuja mnogo _ ponarejanj.
Prostovoljna prodaja.
Na prodaj je zaradi preselitve
1942 3-2
velika hiša na Jesenicah.
Hiša stoji zraven novega kolodvora, pri hiši je hlev, vodnjak in 2 vrta za zelenjavo in tudi vse občinske pravice. V hiši se izvršujeta zdaj 2 obrta, in sicer: izvrstno uspevajoča moderno opravljena pekarna in prodaja delikates.
Natančne pogoje pove dr. J. Vilfan, odvetnik v Radovljici.
Zidarji tesarji in
delavci
se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	1938 3
F. Trumler, arhitekt,
Pred škofijo, Ljubljana.
Sprejmeta se takoj
1943 2—2
dva zanesljiva
dimnikarska pomočnika
pri
Ivanu Vrhovec-u,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 50.
500.000 kron
se bo za
izdalo, (la se
1685 3
m;

diamanti in dragi kameni
napravljeni znanstvenim potom, uvedejoflv£,Evropi/ i
-it/•*"■'.. ' *«
Ali mislite, da bi lastnik te iznajdbe izdali ta znesek, če bi ne vedeli natanko, da imajo nekaj, kar daleč prekaša že več let prodajane navadne imitacije?
„TUDOR' diamante Kr^SS3^
Edina prodaja in razstava ,,TUD0R" diamantov v LJUBLJANI
je v prostorih firme
Anton ICrisper
lEeiit ni C	«» v.
Uvedbena cena
kron
Cz okovom vred.)
,TUDOR<diamanti
vdelani v
prstane , uhane , brože, gumbe, kravatne igle, zapestnice, glavnike. =
Č * ' * * V* K f. •
*
Zahtevajte zastonj
In franko mo| veliki, bogato llu.trovan slavni cenik t nad 1000 illkaml vseh vrni nlkrlna.tlh, srebrnih In zlatih bi t znamko Hoakonf, Raba, Ornega, ScbaffbauBeu, Ulaahuttr kakor ludl vith vrst tolldnlb zlatnln In arebraln yo liTlrnlu tovarniških conah.
Nikel. remont. ara'......K 3 —
• Iti. Roskopl patent ura .... , 4 — , . trna Ickl. rem. ara , 4-— ivlc Izvir. Ro.kopl pat. ura . . , S'— Ooldln rem. ura .Luna' koleajt . 7 50 trtbr. . , -Olorla" , . 760 . . dvo|nl plašč . . 11-50 a oklep verlllca i rlntlco na pero ln karab., 15 gr.tcika „ 3 50 mika Tula ulkel ura • aldro z .Luna'kolea|em . . 150 ■ ra i kukavico K 3-50, budilka K J 90, kuhln|ika ura K 3 — ivarcvald.ka ura K 2 80. Za vaako uro Sletao pismeno Jamitro 1 Slkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar uar.aj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brux) St. 654, Češko. 100—8
-	n	744 62-13
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14
duhovnlžke obleke
Iz trpežnega In solidnega blaga pe nizkih cenah.
znaiov8olko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
DobMlteo uniform avstrijskega drnšUa ieleinlšklb nradnlko?.
A. Kraczmer itiT^
I j ubljaii a, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonav in planlss
najbolj renomiranih ;ftrnj po najnižjih cenah. Pro-igraci klavirji, solidno in stanovitno prenarejoni so vodno v zalogi —
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BSsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stlngl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji »e popravljajo, ubirajo ln livršuje Me pod-Ia£anje r. usnjem strokov-
njahkn ln preskrbuo in aarafunav;\Jo najcenejše.
2178 52 —43
•Si
Tovarna za stole
n ;
Franceta Šuigeljno
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
6 (26-6)	izdeluje 2526 26—13
vsakovrstne stole
i
I	od preprostih do najfinejših po
U	najnižjih cenah brez konkurence.
J	llustrovan cenik pošlje se na zahtevo za-| stonj in franko.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
1932 18—1
H. SUTTNER urnr, Ljubljana
Mestni trg nasproti rotovža
prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih ur,
brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi
s^ZZ po najnižjih cenah.
Viri tra Ir za da Je m°)e bla8° res UJUKdAji fino in dobro, je to, da
ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine
pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno
na ogled, da se lahko sam prepriča
Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.

.'udpiusua ima v /&!ogi ns.jrazyovinine.i8t trpežno, krasno
bl&go sa b&ndera, baldafains, raznobarvne* plačče. hasule, piavlaie, dalmatikc, ve-lumo,	koratoljo, prte itd
sploh vs«, kar se rabi v cerkvi pri aluibi božji. — Prevzem.) »H&i vezanje, prenovijenje star« obleke Sii vsa popravila. — Izdeluje ročno Iti pošteno po najnižji eoui bustdern ln vso drugo obleko.
Prečastite urospodo prosim, da ae blagovoli pri nr.roiilih .i; i riti e» domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, d'u-in potujočih agentov.
^ugotavljale iiitro in nsjpošttiuiijso postrežbo in najnižjo . '.ae, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. '•(ajodliJnejSiic 'pokovanjaro sc priporoča 2189 26—2°
fsmejitoljica zaloge cerkvene obleka, orodja sn p«3oda v EJtih 5ja.nl Wolfoire nllct 4.

SZg- Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni apomladni razstavi na Dunaju.
m	_	C:;', n.n vtrottnsi ( ' .
Izborno svojo zalogo	y	• /
A ^	Nit'«' ' "^"uImE^BT
A
raznovrstn
m kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu i3oO lft
J Demšar Mar^e jeret!jecextD^6*
Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
c. kr. clucrni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbomejše izdelke
kakar troccvkc, lahke kot pero, odi. ri-sanlee (stuce), dvocevne risanlee (Bock-gewehr>, puške za streljanje v tarčo (BuchsenHinten), Mannlieherjcve schCm-uuske risan iee, kakor tudi Weringove čveteroeevke itd.
Ceniki zastonj in franko. 1H97 5—1
FH. iOVKiL
Ljubljana, Pred škofijo 12,
F i r n e i
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-13 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Prodaja na debelo in drobno.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-19
^rf^feg- Ljubljana,
Sy. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Lesni odpadki
se lahko dobe vsak dan, ne več po 3 gld kubični meter, marveč samo po 2'50 gld. kubični meter.	1784 (4)
Naročila sprejemajo se v pisarni
A. Deghenghi, Kolizej.
! ! ! Svoji k svojim III
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1—, gld 1-50.
sc priporiča prečast. dubovidinl in slav. občinstvu v Izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del natančno po meri, po nizkih cenah.	1893 1
Priznanja prve vrste na razpolago.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstrafle štev. 3-44.
odlikovan v Parizu 1906
odlikovan v Parizu 1906
Pred. štev. 351. Usnje za voščerye z
močnimi podplati K 9-50. Pred. štev. 361 1» Boxcalf z angleškimi podplati K 12-60.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenbargove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja naroeila proti poVztjtju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
„Chick".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6 -. Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi Pred. štev. 553, podplati K 9 —.	„ , 567
Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau z „ „ 610. močnimi podplati K ll-—.
Sabakid K. 10 50' I« Hoxcalf K 13-—• I.akovina K 12'—' (1323 13)
FAFF-ovi šivalni stroji
so najboljši za rodbinsko porabo,
SGT Šivajo, golijo in pleto
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kngel 1 ager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL H Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
štev. 79 naBledu
V	na lep>em ^prostoru y
^^^^^^ razglgC|on'1 in v ob ližju cerkve, se proda pod ugodnimi pogoji.
Naslov iz prijaznosti pri upravništvu »Slovenca".	192» 3—2
O
IS'30 3—3
enonadstropna, v dobrem stanu, obstoječa v pritličju iz veže, kleti, kuhinje, ene sobe in prodajalne, v 1. nadstropju iz predsobe in štirih sob, pri stavbi je dvorišče in mali travnik, — pr-oda se iz proste roke.
Natančna pojasnila daje g. Alfredi Rurfesch, c. kr. notar v Radovljici.
\/	"^S. -A
SlrfON
31
:9n:wrfMi>(i ulic
Ljubljaiar. Kajprilesu
flajvečjci zalo^ci
čevljev gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
"•/SJ <Wr,> ......
^uu	v, -v	<4 ©Angleški šagrin,
.....•	črne, rujave in bele
i ' '	-	«8 h*!	-	l'„„
________ - ■•	. . uarve.
^eoeoo-ooee €HK>OOO€>^
Marija Sattner, $
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., il. nadstr. (Nledijatova hiša),
•c priporoča preč. duhovščini s*
0 izdelovanje
cerfivenifi
J para-
menžov.
239 26
-42 IT


Izdeluje oole onmto basulo v vseh liturgiCnih barvah, pluvijale, obha-Jilne bnrze, atole >n vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. ~ Izdeluj« tudi bandera in b&ldahlue ter izvršuje vsakovrstno eorbveno perila iz pristnega platna. Vporablja samo dobro hlago, cena p» mogočnosti nizka, zagotavlja trpežno, vestno delo iu hitro postrežbo. Prenovljenj«! starih parameutov tudi jado-voljao prevzame.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškova ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na atroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvora obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verando, stolpne križe, štodllnlke. strelovode, železna okna, železne atole itd. Specijaliteta: vaijlčnl zaatorl in nolnčne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—53	oporami brez vijakov.


Vožnja traja
dni 0 dni [7y	- r— je
znainovejšimi leta1905in 06zqrajenimi velikanskimi parnih
^ priii^ potov^
Pojasnila dajezastopnil^ ^.MCUnig, hubljaria |§Iodv0r5Ke-uliceštv.28
** Od hod izgublja ne vsakj ponedeleK,torekčetrtek,^ ted nu .
^ppCOEUHI
FR. ŠEVCIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov .\
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp cevmi za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih po-15G3 2o—«	trebščin po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo.
Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
K3CDI
OSREDNJA BANKA
'Vloge na knjižice in račun 4 % in 4'/« %> Kupovanje in prodaja vredn. papirjev.
Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
■
CESKIH HRANILNIC,
(Ustiedni banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 40/° in '/«'/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4•/, ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se sinejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^ Del. kap. 7,000.000«—	H
5 Ttlep-inil: „Sporob«nk»".	J
2 Deponiranje kavcij la	°
ž vadij raznih vrst.	_
o Eskont menjic samo	Z
denarnih zavodov.	g
« Bankovne informacije	-in svete brezplačno.

Ustanovljeno /■ 1842.
Slikafja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, gtedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in Ono p« najnižjih cenah.
765 52—20
S Čudovito nizke cene! HS^l
priporoča
svojo izredno bogato zalogo svežega blaga za jesensko in zimsko dobo, najnovejše in najmodernejše konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice od najenostavnejše do naj-
— finejše izpeljave.	—
V zcilogi najfinejši izvirni angleški in francoski modeli.
rn

Iz izvirno angleškega in francoskega blaga se sprejemajo naročila po meri brez posebnega priporočila naj finejše, naj bolj elegantno in najhitreje na Dunaju. Ako naročeno ne = ugaja, se vzame brez ugovora nazaj.
Anjleško skladišče oblek
Ljubljana, Mestni trg S.
1954 3—1
Čudovito nizke cene! i
SiS ||
b) M
t/j
C*
o o
5rr
CD
o
\i\
m
C*
03
CD
Da
t/>
ca sa
o
Rja
m