Več kot tisoč obiskovalcev dnevno
EL DORADO V GORIČANAH
Muzej -v Goričanah nas je tudi lokrat na-vdušil. V ciklu »kulture neuvrščcnih« nam je Slovensiki etnografski muzej predstavil v okviru programa kulturnoprosvetnega sodc-lovanja z El Museo del Oro, Banco de la Republica iz Bogote zlato 7 najbolj značil-nih starih kuliur od I. do XVI. stoletja ime-novano EL DORADO s področja dana.šnje Kolumbije pred 'prihodom Špancev. Iz te naJTečje zakladnice zlata na svetu, ki obse-ga 26.000 predmetov, je bilo za tukajšnjo razstavo izbranih 350 iz kultur Muisci, Cali-na, Tolirha, Narino, Quimbayo, Sinu in Tai-rona. V 300 majhnih delcih izredne umelni-ške in oblikovne vrednosti iz zlata, 37 izdel-kih iz keramike in 12 predmetih iz kamna, ki dopolnjujejo zlate, saj so neposredno po-vezani z njimi, se soočamo z visoko kulturo kolumbijskih Indijancev, živeoih v »zlati de-želi« med rekama Orinoko in Amazono. Sre-čali smo se z izredno tehnologijo pri-dobivanja in predclave zlata z občudovanja vredno na-tančnostjo izdelkov, ki so bili med seboj čislo preprosto vezani na vrednost dra-gocene kovine, ki pa so hkrati. imeli svoj magijsko-verski ipomen. Služili so za darovanja [in pogrebne silovesnosti. Staroselci današnje Kolumbije so verjeli v posmrtno življenje in so ujnrlega ipoko-pali z vsem, kar mu je pripadalo d,n ko-ristilo na tem svetu, vključno z zlato opre-mo, obleko in živimi ženami. Srečali smo se celo z nosnimi obeski, ki so jih nosili skoraj vsi staroselci tega predela. Naj nam je vsebina in pomen nekaterih razstavljenih majhnih umelnin še tako nejasna in nera-zumljiva, žari to krhko zlato, kaljene naiprs-ne ploščice, tolčeni uhani in dpugi predmeti kot sporočilo o življenju, ki je teklo v div-jem, loda strogem ritualu, kjer se je menja-valo zlato in druge dobrine zavzeto, tiho in dosledno, .kjer so bili tehnologija in produkti tako oblikovno na višini, da jih danes lahko oboudujerno v njihovi neposredni likovni lepoli. V ;tej zvrsti umetniške dejavnosti so že takrat dosegli popolnost v reliefu in v vseh tehnikah obdelovanja zlata, saj so po-
V obifju legend je iprav gotovo naj-bolj znana legenda o »El Doradu«, zgodba o pozlačenem človeku in o zla-tem obredu na jezeru Guatavita v bli-žini Bogote. Novo ustoličeni vladar, posut z zlatim prahom, je na sredini tega jezera, spral prah s sebe, pripad-niki njegovega plemena pa so z obale začeli metati v jezero kot votivne da-rove zlato in smaragde. Razne pripo-vodke o tem obredu so živele med in-dijanskimi plemeni in dražile Špance v njihovi omami iskanja" zlata v No-vem svetu.
znali varjenje, pozlatx), tanjenje zlata, vtisko-vanje, navadno vlivanje in tehniko izginule-ga voska.
To zlatarslvo, ki po slarosti nekaterih najdb seže celo do leta 1500 pred našim štetjem, je izumrlo s prihodom šipanskih osvajalcev v XVI. stoletju. Ko so Španci oropali vladarje in indijanske grobove, so iskali» tudi stalne izvore zlata in so začeli izikoriščati tudi luidnike. Španci so zgradili topilnice, kjer so indijansko zlato pretapljali v ingote in jih štiristo let svojega gospostva v Srednji in Južni Ameriki vozili z ladjami v Španijo. In tega dragocenega tovora so prepeljali po uradnih ocenah španske kolo-nialne uprave samo v enem stoletju 181 ton!
Okras   za   prsi   iz   ulitega   zlata:   Kultura: Tolina
Po nekaj stoletjih od nezadržnega ropa-nja je uspelo od 1939. leta Muzeju zlata oz. Narodni banki KoLumbije ustvariti veliko zakladnico neprecenljivega umetniš.kega bo-gastva in kot je med ostalim povedal vele-iposlanik Kolumbije v Jugoslaviji Maurisio Samper: »Kolumbijska vlada izrablja pri-ložnost, da seznani sloverisko javnost s to pomembno razstavo, ki predstavlja samo majhen del velikega nacionalnega bogastva z željo, da bi obiskovalci dobili pravo pred-stavo o umetniškem razvoju in o njihovi dolgi in zapleteni kulturni tradiciji.«
 Mario L. Vilhar