Acrocephalus 2.J (130/131): I47-I54, 200é Prehrana lesne sove Strix aluco na Kozjanskem (V Slovenija) Diet of the Tawny Owl Strix aluco in the Kozjansko region (E Slovenia) Branka Kuhar1, Gregor Kalan2 & Franc Jan`ekovi~3 1 Vesnaverjeva 7, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: branka.kuhar@gmail.com 2 Zavod RS za varstvo narave, Opekarni{ka c. 2, SI-3000 Celje, Slovenija, e-mail: gregor.kalan@zrsvn.si 3 Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Koro{ka cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: franc.janzekovic@uni-mb.si V ~lanku je prikazana prehrana lesne sove Strix aluco na obmo~ju Kozjanskega. V obdobju od jeseni 2002 do pomladi 2005 smo na 13 lokalitetah nabrali 600 izbljuvkov in evidentirali 2028 enot plena. Polovico plena je lesna sova pridobila s plenjenem malih sesalcev (50.4%), ve~ kot tretjino pa s plenjenjem velikih `u`elk (38.2%). V izbljuvkih smo dolo~ili 59 taksonov, od tega 21 vrst sesalcev in 13 taksonov hro{~ev. Lesna sova je najpogosteje plenila rumenogrlo mi{ Apodemus flavicollis (17.2%) in navadno belonogo mi{ Apodemus sylvaticus (6.6%). Najve~ji dele` biomase plena v prehrani lesne sove je {el na ra~un navadnega polha Glis glis (28.3%). Plen je sova izbirala oportunisti~no, kar se izkazuje z veliko pestrostjo uplenjenih vrst in visokim indeksom trofi~ne diverzitete (H’ = 0.886). Predstavljene so spremembe vrstne sestave plena glede na letne ~ase, v zimskem obdobju ni polhov, dvo`ivk in `u`elk, ki zunaj zimskega obdobja zasedajo ca. polovico biomasnega dele`a plena. V izbljuvkih smo na{li ostanke ilirske voluharice Microtus multiplex, ki doslej ni bila znana za obmo~je Kozjanskega. Klju~ne besede: lesna sova, Strix aluco, prehrana, sezonska dinamika v prehrani, Kozjansko, Slovenija Key words: Tawny Owl, Strix aluco, diet, seasonal diet dynamics, Kozjansko, Slovenia 1. Uvod Lesna sova Strix aluco je v Sloveniji naj{tevil~nej{a in najbolj raz{irjena sovja vrsta (Geister 1995) in dosega ve~ kot 0.2% dele` evropske populacije (Vrezec 2000). V Kozjanskem parku gnezdi od 50 do 100 parov lesne sove (Jan~ar & Trebu{ak 2000). Je no~na plenilka, prilagojena `ivljenju in prehranjevanju v gozdu. Najpogosteje se prehranjuje z gozdnimi vrstami malih sesalcev, predvsem z mi{mi in voluharicami (Mikkola 1992). ^eprav je prehrana lesne sove tako pri nas kot v tujini dobro raziskana (Kry{tufek 1980, Lipej 1988, Mikkola 1992, Cramp 1994, Bal~iauskiene et al. 2006, Fattorini et al. 1999, [orgo & Jan`ekovi~ 1995, Lipej & Gjerke{ 1996, Glutz von Blotzheim & Bauer 1994), tovrstne raziskave na Kozjanskem {e niso bile narejene. V prispevku predstavljamo prehrano lesne sove na obmo~ju Kozjanskega in njeno sezonsko dinamiko v prehrani. 2. Opis obravnavanega obmo~ja in metode 2.1. Opis obravnavanega obmo~ja Kozjansko je robna panonska pokrajina na jugovzhodu Slovenije. Na severu, zahodu in jugu jo omejujejo vzhodni odrastki predalpskega Posavskega hribovja, na vzhodu, ob meji s Hrva{ko, pa reka Sotla. Povpre~na nadmorska vi{ina obmo~ja je 305 m 147 B. Kuhar et al.: Prehrana lesne sove Strix aluco na Kozjanskem (V Slovenija) (Perko & Oro`en Adami~ 1998). Polovico obmo~ja prekriva gozd. V gozdni vegetaciji prevladujeta zdru`bi bukve in pravega kostanja (Castaneo sative-Fagetum) ter bukve in ~rnega gabra (Ostryo-Fagetum; ^arni et al. 2002). Najpogostej{a raba tal so travniki in njive, manj je pa{nikov in vinogradov (Perko & Oro`en Adami~ 1998). uporabljali dolo~evalne klju~e (Kry{tufek 1985 & 1991, Kry{tufek & Jan`ekovi~ 1999), `u`elke pa smo determinirali s pomo~jo entomolo{ke zbirke Biolo{kega in{tituta Jovana Had`ija ZRC SAZU. [tevilo malih sesalcev v izbljuvku smo dolo~evali po {tevilu lobanj in spodnjih ~eljustnic, {tevilo ptic po {tevilu lobanj oziroma kljunov, plazilcev po {tevilu Tabela 1: Ravninske koordinate Gauss-Krügerjevega koordinatnega sistema in nahajali{~a izbljuvkov lesne sove Strix aluco na obmo~ju Kozjanskega Table 1: Gauss-Krüger coordinates of the locality of the Tawny Owl’s Strix aluco pellets in the Kozjansko district Lokacija / Location Zavr{e pri Dobjem Jakob pri [entjurju Kalobje Hrastje Sv. Miklav` v Bukovju pri Slivnici Dekmanca Podsreda 1 Podsreda 2 Pi{e~ki grad Zg. Treb~e Sv. Mihael v Pil{tanju Lastni~ Ore{je na Bizeljskem Koordinate / Coordinates (Gauss-Krüger) y X 529664 110189 531269 115036 530153 113903 536I5I 112425 535301 113989 548466 103094 546692 100519 546151 99417 549710 96002 548235 99945 540920 106185 548022 104318 554868 100891 2.2. Metode Sovje izbljuvke smo sistemati~no iskali v zapu{~enih skednjih in kozolcih, zapu{~enih stanovanjskih hi{ah, cerkvenih zvonikih, gradovih in grajskih razvalinah ter upo{tevali tudi naklju~ne najdbe v drugih gnezditvenih habitatih (bukov gozd, smrekov nasad). Za posamezno lokaliteto podajamo ravninske koordinate Gauss-Krügerjevega koordinatnega sistema (tabela 1), ki smo jih dolo~ili s pomo~jo interaktivnega naravovarstvenega atlasa (Agencija RS za okolje 2006). Prehrano lesne sove smo ugotavljali po vsebini izbljuvkov, najdenih na trinajstih po~ivali{~ih. Izbljuvke smo nabirali od jeseni 2002 do pomladi 2005. Bili so razli~nih starosti, od starih do sve`ih. V laboratoriju smo izbljuvke razdrli ter odbrali kosti in druge ostanke, pomembne za kvantitativno in kvalitativno obdelavo plena. Do nivoja vrste smo dolo~evali male sesalce in nekatere hro{~e z dovolj dobro ohranjenimi hitinskimi ostanki. Za determinacijo sesalcev smo lobanj, dvo`ivk po {tevilu okol~ij, rib po {tevilu operkularnih kosti in hro{~ev po {tevilu glav in pokrovk. Povpre~no maso malih sesalcev za izra~un biomase smo povzeli po Kry{tufek (1991) in [orgo (1993). Za maso drugih skupin smo za vsak osebek upo{tevali naslednje povpre~ne ocene: pti~i (Aves) in dvo`ivke (Amphibia) 20 g, plazilci (Reptilia) in ribe (Osteichthyes) 10 g, bramor Gryllotalpa gryllotalpa 5 g, roga~i (Lucanidae) 3 g, kozli~ki (Cerambycidae) 2 g, manj{i hro{~i 0.5 g, drugi nevreten~arji 1 g. Pri poljskem zajcu Lepus europaeus smo se omejili na srednjo vrednost mase malih sesalcev, saj lahko lesna sova pleni plen do maksimalne mase 320 g (Cramp 1994), kar pa se verjetno redko dogaja. Formulo za izra~un indeksa ovalnosti smo povzeli po Tome (1992), indeks trofi~ne diverzitete (H’) pa smo izra~unali po formuli, povzeti po Krebs (1999). Na lokaliteti Podsreda 1 smo izbljuvke pobirali sezonsko in ugotavljali spremembe v prehrani lesne sove glede na letne ~ase. 148 Acrocephalus 2.J (130/131): I47-I54, 200é 3. Rezultati sylvaticus (6.6%) (tabela 4). Med `u`elkami so v prehrani prevladovale kobilice in hro{~i, od katerih so Na obmo~ju Kozjanskega smo izbljuvke lesne sove bili najpogostej{i usnjar Prionus coriarius in skarabeji na{li na 13 lokacijah (tabela 1). Analizirali smo (Scarabaeidae) (tabela 5). Najve~ji dele` biomase je 600 izbljuvkov lesne sove, ki so v povpre~ju merili pripadal sesalcem (85.7%), sledili so pti~i (7.3%) 42 x 22 x 17 mm, povpre~en indeks ovalnosti je zna{al in dvo`ivke (3.9%) (tabela 3). Od vrst sta bili po Tabela 2: Opisna statistika meritev 600 izbljuvkov lesne sove Strix aluco na obmo~ju Kozjanskega Table 2: Descriptive statistics of the measurements of the Tawny Owl’s Strix aluco 600 pellets in the Kozjansko district Parameter Dol`ina / Lenght (mm) [irina / Width (mm) Vi{ina / Height (mm) [t. uplenjenih `ivali na izblj. / No. of preyed animals per pellet Biomasa na izbljuvek / Biomass per pellet (g) Indeks ovalnosti / Ovalness index _ min max X 20 79 42 II 43 22 9 30 17 0 14 2.9 0 329 50.4 0.5 0.9 0.66 Tabela 3: Zastopanost posameznih skupin `ivali v prehrani lesne sove Strix aluco na obmo~ju Kozjanskega (N – {t. uplenjenih `ivali, PN – dele` uplenjenih `ivali, B – biomasa plena, PB – dele` biomase) Table 3: Representation of individual animal taxa in the diet of Tawny Owl Strix aluco in the Kozjansko district (N – No. of preyed animals, PN – proportion per preyed animals, B – prey biomass, PB – biomass ratio) Plen / Prey N PN (%) B (g) PB (%) Sesalci (Mammalia) 1021 50.3 33687.5 85.6 Ptiči (Aves) 144 7.1 2880 7.3 Plazilci (Reptilia) 7 0.3 70 0.2 Dvo`ivke (Amphibia) 76 3.7 1520 3.9 Ribe kostnice (Osteichthyes) 5 0.2 50 O.I ˇu˛elke (Insecta) 774 38.2 1085.5 2.8 Pol`i (Gastropoda) 1