Novice Izhajajo 1. in 16. vsaœga meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostojmo petit-vi^ito 8 kr, za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa urediUŠtvo, enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Gospodarske stvari. Pri poročilu deželnega odbora o pospeěevanji vinoreje oa Kranjskem v letosnjenn Zasedanji deželnega zbora je poslanec za Beiokrajino gosp Fr. Schweiger g'ovoril nastopno: „Visoka zbornica! Jaz radostnim srcem pozdravljam vse, karkoli se stori v pospeh vinoreje na Kranjskem. Veliko smo že storili, ali čaka nas èe mnogo dela. Naie ljudstvo se je popolnoma Uverilo, da za zopetao obnovljenje vinogradov ni drugeg-a pripomočka, kakor požlahtnenje ameriških trt. Zatorej na vsej črti tako živahno gibanje, in ie je gosp. poslanec Po vše [lovdarjal, da ljudje pridno delajo od ranega jutra do temnega večera, pristavim jaz, da so ljudje rigolali celo ob luninem svitu. Ljudstva v tej pridnosti ne smemo samega pustiti, ampak mu moramo pomagati na vse mogoiSe načine. In kar naše ljudstvo vzdržuje v vstrajnoati, je ravno to, ker vidi, da mu dežela in država iako radi na pomoČ priliajati. Pomagalo se je pa ljudstvu dosedaj na dva načina. Pred vsem s tem, da se daje ubogim vinogradnikom brezplačno trtni in prosim visoko vlado, prosim slavni deželni odbor, naj v tpni oziru pomagata zdatno kolikor mogoče. Kavno danes mi pise naš župan, kako pridno delajo ljudje pri krasnem vremenu, ob jednem pa pravi: „Blagovolite skrbeti, da se zaprošene trte dobijo, ker me ljudje zmiraj nadlegujejo za-nje. " Priporočam torej vladi in deželnemu odboru, da naše ljudstvo brezplačno dobi ameriških trt bodisi korenjakov, bodisi ključev, v prvi vrati seveda vkoreničenih trt. Na drugi strani se našemu ljudstvu pomaga z brezobrestnimi posojili. Lepa vsota je bila od deželnega odbora stavljena v proračun deželnega zaklada. Finančni odsek jo je zdatno, namreč za 10.000 gld. povišal iu gosp. tovAriš vodja Pověe kot poročevalec v deželnemu odboru bodi uverjen, da mu bodo Ijodje iz srca hvaležni za inicijativo, katero je on sprožil, da naj se namreč svola 17.800 gld. poviša za celih deset tisočakov. Pri tej priliki bi pa jaz neko proâujo izrekel do preč, gospoda deželnega predsednika barona Heina in iz srca želim, da on blagovoli usliSati to prošnjo. Ze tovariš g. Pfeifer je omenil, da se brezobrestna posojila dajejo vinogradnikom v dveh obrokih in sicer prvi obrok potem, ko je zvrŠeno rigolanje. Gospoda moja I ritfolanje, to je Jtajbolj težko delo, pa tudi najbolj drago delo. Kadar je rigolanje zvršeno, tedaj je storjena polo- Ploiiienlti tiznioTii. „Male tatove obešajo, večje pa izpuŠČajo", pravi neki pregovor, hotcČ pokazati, da se časih Velika tatvina zgodi, pa je nihče ne kaznuje, časih pa malenkost zadošča za velike preiskave. To nam pojasnjuje luđi sledeči dogodek: K vinotržcu Moreau v Parizu pride nekega ^ué postaren častnik, pravcati vojak, imajoč v říimbnici znamenje Častne legije. „Jaz sem kapitan Duhamel," predstavi se in pristavi, da je oskrbnik pri vinskem oddelku v ^rčmi domačega polka iu da želi pokusiti nekoliko riidečega vina. Grospod Moreau se zelo vzveseli nad takim n&ročilom in postreže staremu vojaku kolikor mor«. Le-ta mu vé povedati o Algiru, pripoveduje o dogodkih v Tonkingu in hvali krasoto italijanskih mest, sploh pokaže se Človeka, kateri je prehodil že veliko sveta, pa tudi že veliko izkusil. Pa, kako dober okus ima kapitan. Fokuâa in poskuša, toda močno izbirčen je in mu ni vleč skoro nobeno vino, vendar naroČi atiri sodčeke bordalonca, eden sodček konjaka in štiri sodceke àampanjca. „Jutri popoludne ob dveh pripeljite to vino mimo Lobau-vojašnice, pa dobro pazite, da ste mi točni in pridenite tudi kolekovan račun." Globoko poklonivši se, spremi vinotržec vojaka Še do vrat. Ta pa pozna vino, ima dober okus, misli si sam pri sebi vinotržec. In kako ti gre po koncu, kakor bi bil pri paradi, da-si ga ima veČ kot étiri steklenice pod klobukom. Prešmentani človek I To so ti bili korenjaki, taki vojaki I TÍca. Opozarjam posebno na to, da je rigolanje jako drago. Treba je kupiti vsakovrstnega orodja, matik, lopat, krampov, krampic, étang itd. in ker so parcele brfz kamenja jako redke, navadno imli streiirnega orodja, in vse to stane veliko denarja. Kje ga hoèe kmet (iobiti? na posodo ga težko dobi, kajti kedo bo revežu rad poaodil, drugiŽ se denar težko dobi, kjer je ljudstvo epiob revno in tretjiS je treba od izposojenega denarja plaéevatl obresti. Toraj prosim gosp. deželnega predsednika, da ako le mogoëe tako ukrene, da tiati vinogradnik, kateremu je zagotovljeno brezobrestno posojilo, na rařun tega brezobrestnega posojila nekaj že naprej na roko dobi, da si zamore poskrbeti vse potrebno orodje. Ker je prež, gospod deželni predsednik dosedaj zmiraj toliko naklonjenosti kazal nasproti našemu ljudstvu, prosim ga, naj uvažuje te besede, in če mogoče ukreni, da bi bodisi potom okrajnega glavarstva, bodisi potom županstva dobile nekoliko denarja naprej tiste stranke, katerim so že zagotovljena brezobrestna posojila. Gospoda moja, to je jedna stran, po kateri se ljudstvu pomaga do obnovljenja opustoĚenih vinogradov, takorekoČ finančna stran. (Koaeo 8le(U.) Kaj je noToga p« avstrijskem cesarstvu? Novi državni zbor ie nekaj dnij sem zboruje, pa je že precej doíiyel. Doživel je ministersko krizo. Grof Bad eni tii mogel in brez liberalcev ni maral sestaviti nove večine v državnem zboru; med ministri samimi je nastalo nasprotje zaradi jezikovne naredbe, ki se je imela proglasiti za Češko in Moravsko, po kateri bi vsak češki in moravski uradnik moral biti zmožen obeh deželnih jezikov, češkega in nemškega — pa je bil odstopil Bad eni in vložil z drugimi ministri vred ostavko. Ze so ugibali politiki, kateri bodo novi ministri. Cesar pa ni sprejel ostavke in poveril dosedanjim ministrom opravljanje ministerskih poslov. Med tem časom pa so Slovani s kráčansko-mislečimi Nemci sami poskrbeli za večino. Ustanovila se je krščansko narodna slovanska zveza, kateri je koj pristopilo 35 poslancev. In ti in poljski in češki klub, Rumenci, katoliška osrednja stranka, konservativni veleposestniki, katoližka ljudska stranka in dva Srba so sklenili „železni obroč," ti skupaj narejajo potrebno državnozborako večino. Kaj takega se se ni zgodilo v Avstriji, da bi stranke same brez ministrov poskrbele za večino. Grof B a d e n i se mora, — hofieš, nočeš, moraŠ, če bočeŠ ostati ministerski predsednik, — podati, opirati na to večino. Pravijo, da se še nič kaj ne more sprijazniti s to večino. Kakor boČe, bo moral pa odstopiti. Državni zbor je doživel tudi to, da je za predsednika državne zbornice bil izvoljen odločno katoliški poslanec dr. K a t It r e i n ; za podpredsednika pa Poljak Abrabamovicz in Ceh dr. Kramar. Zastonj so liberalci usiljevali za predsednika svojega grofa Athems-a. Državna zbornica vidi v svoji sredi med drugimi novimi manjšimi strankami novo, za začetek jako mnogobrojno skupino, „slovansko krščansko narodno zvezo", sedaj 35 poslancev broječo. To je zveza, gotovo boljša, nego bi bil jugoslovanski klub. V tej zvezi je prostor tudi Čehom, Poljakom in Rusinom. Mogoče je, da postaiie kedaj ta skupina najštevilnejša v avstrijski zbornici, V tej zvezi so dosedaj vsi slovenski in hrvaški poslanci, jeden Čeh in sedem Rusov. Ta zveza je torej — in to mora veseliti vsakega Slovana — prvi slovanski klub v zbornici. In prviČ se je v nji slovansko mišljenje postavilo na krščanski temelj. Na temelju krščanske pravičnosti se zahtevajo narodne pravice. PrviČ se je tudi narodnemu programu pridejala odločna in jasna zahteva krsčan- Prihodnjega dne ob 2. uri popoludne pride voz do velikih vrat Lobeau-ve vojašnice, Ondi stoji včerajšnji kapitan, a ne v vojaški obleki, samo častniško svetinjo ima zataknjeno v gumbnici. „Lepo je to moj deČko, da si prišel o pravem Času; ti znaš biti točen," reče kočijažu. „Kje je raČun?" „Tu, moj kapitani" „Tako je prav, pa . . . tu je samo jeden račun, potrebujem dva! To ste mi tepci v vašej pisarni, da vam samim vse to ne pride na misel t Teci brzo nazaj in prinesi mi še en račun, stražnik in jaz bova že varovala toliko Časa konja in voz." „Takoj se vrnem," reče kočijaŽ in odide urnih korakov. Pa ko pride nazaj z računom, ne najde ondi ne voza, ne vina in ne kapitana. O ničemer več ni bilo sledu do danes. Preiskovanje se je začelo. Tudi vojaški stražnik, ki je bil takrat v sluiibi, moral je povedati, koliko mu je znanega o tem slučaju, pa vedel ni druzega povedati, kakor da je prišel v veliko vežo neki gospod ravno predno je prišel voz tje in si je privezal razvezane trakove. V tem trenotku je prišel mimo voi, voznik je govoril s tem gospodom in odšel. Vojak je sklepal, da bi bil to bržkone gospodar voznikov in da je vsled kake malenkosti kregal posla; kajti stari gospod se je jezil in kregal tudi potem, ko je voznik že odšel in pristavil je ves razjadjen : „Sedaj moram pa sam voziti, oh to so ti tepci! Nobene stvari ne Btoré prav." Vsedel se je na voz in bitro odpeljal. Toda kam? . . . Stražniki in vinotržec si belijo o tem glave. Bkega eocijalizmal Slovan gre na dan kot kristijan. To kaže program Ée zveze: „Slovanska krščanska zveza se bo potegovala za to, da se izobrazi javno življenje v verakem, kulturnein, socijalnem in gospodarskem oziru, na pozitivno krsČanakem temelju ; da ee bo z vso odločnostjo bojevala za brezpogojno ravnopravnost vseh narodov, vzlasti za narodne koristi in pravice vseli slovanskih narodov na temelju narodnega prava in krščanske pravičnosti, kakor tudi za popolno slobodo cerkve. Poglavitna naloga zvezi bo, potezati se v smislu krščansko-Bocijaliie reforme za kulturno in materljelno zbolj-áanje ljudstva, pred vsem eminentno delavskih stanov: kmetskega, obrtnega in delavskega na podlagi zadružne organizacije in avtonomije stanov." Bog blagoslovi to mlado zvezo! V novem zboru je bilo že precej burnih sej. Kričali in zabavljali so na glas že socijalni demo-kralje. Seveda, hoteli so precej pokazati, kdo so in kjij znajo. Kričali so tudi liberalni Nemti^ proti jezikovni naredbi, čeŠ, da je preugodna za Čehe, Žaleča pa Nemce. Dobili so trd odgovor To se je pa že pokazalo, da je zbornica jako odločna. In to — moramo reči — je znamenje, da gre na boljše. Ta odločnost se je pokazala, ko se je íío za zaprtega poljskega poslanca S taj e r j a. Ker je ta proti poljskim plemičem nastopajoči mož, ob svoji volilni agitaciji rekel marsikaj, kar ni bilo všeč vladnjoči gospodi, so ga zaprli. Izvoljen je bil za državnega poslanca. Pa ko se je sešel državni zbor, je ostal Stajer àe v ječi Državni zbor je koj sklenil, da se mora zaprti poslanec brž izpustiti. /a Ôeèlio se je že razglasila jezikovna naredba. Naši slovenski poslanci so pa že vladi pred log stavili, naj jednako Češki izda jezikovno naredbo za slovenske dežele. — Minuli petek je bila zadnja seja pred veliko noČjo. Za dunajskega župana se je vršila nova volitev. Dosedanji župan Strobbach je namreč odstofjíl. Izvoljen je z naddvetretjinsko većino dosedanji podžupan dr. Karol Lueger. Vlada ga bo menda potrdila. Kaj je noTega po širokem svetu? Krečansko vprašanje ěe ni reáeno. Od velevlasti] že sklenjena blokada grSkega pristanišča se Se ni pričela. Nekateri Časopisi pravijo, da 86 velevlasti ne upajo vporabiti tega sredstva, da 8e jim ne bi očitalo, da so dale neposredni povod grško-turiki vojski, ker v istem trenutku, pravijo Grki, ko bi se začela blokada atenskega prista-niáča, se bo začela grŽko-turSka vojska. Prvi strel na grško-turški meji se je bil minulo soboto že sliSal. Čez macedonsko mejo je namreč pridrlo kakih 3000 vstašev, ki so napadli prve turške čete in dospeli na turško mejo. Turki pravijo, da so vstaše vodili grŽki častniki. Grki oporekajo, Čeé da se ni napada vdeležil noben grSki častnik. Kakor poročajo brzojavi iz Carigrada, je že dobil turèki poveljnik ob grĚko-turSki meji Eđhem-paSa povelje, naj prične prodirati v Lariso. Vsak čas torej lahko pričakujemo poročila o resničnem pričetku grško-turske vojske. Srbski in bolgarski diplomatični zastopnik sta dala turèki vladi zagotovilo, da mirujeta obe dršavi, ako se prične vojska z Grki Ne samo fipancem tudi Portugalcem ae slabo godi in sicer tam v vshndni Afriki, V zadnjem času je pritiio več brzojavnih poročil o uovih uporih ondotnih domačinov, Vstasi napadajo portugalske čťte. tako da morajo poslednje bežati. Vigji poveljnik portugalske posadke je brzojavno prosil pomoči pri vojnem ministerstvu. Piše se nam: ^^^ Xk-:- Iz Novega mesta. — Dné 7. aprila je umrl g. Anton Cej, uraetuiški slikar v Novem mestu po dalj-iem hudem trpljenju, 40 let atar. Nađiirjen za risanje, je iz laatue pridnosti in neumornega truda dospel do tolike popolnosti v slikanju, da se sme po pravici mej umetnike prišteti. V njegovem življenju in vedenju pa je bil T njegovo škodo le preveč akromeu. Še le, ko smo njepve slike videli, smo ae popraáevali in po-prasevali ter poizvedeli zanj. Živel je samo za svojo umetnost, in se za niČesa druzega ni zmenil. Ko je minolo leto v družbi g. podobarja Kuáiana po Italiji popotoval in v Eimu bil, ter tam ogledaval umotvore in slike veleumnili mojstrov, se je bil sicer zadovoljen vrnil domu, toda z podvojeno pridnostjo ae z nova lotil risanja anatomičnih podob, ter ai ni privoščil miru. Bil je postrežljiv in prijazen. Prav težko ga bomo tu pogrešali. Naj dobri mož v miru počiva! Zidanje bolnišnice Usmiljenih bratov se prav pridno vr5i, ter se očividno vzdiguje iz zemlje; če vreme ne bo zadrževalo, bodo v enem mesecu že pokrivati začeli. — Zidanje mostu in soduijske palače se ae ni začelo; to so namreč kaj velike naprave, in potrebiyejo dolgo pot po uradih in tehtnega preudarka. Vojaški nabor bil je přetečení pondeljek, torek in aredo ; fantje so korajžno popevali po mestu, vedli so ae pa dovolj pametno, in m bilo nikakih pretepov. Izmed 450 fantov novomeškega sodnega okraja ao jih 130 potrdili; tudi štiri dijake so vzeli. Iz Suhora. — Od dne 24. marca do 1. aprila 1.1, smo obhajali pri nas sv. misijon, katerega so vodili trije preč. gg. misijonarji lazaristi iz Ljubljane. Pomagali so pri tem sv. opravilu tudi preč. gg. iz Metlike, Semiča, Radovice, Podzemelja, Podgrada in Novega mesta, Dasiravno je o tem Času pri kmetijstvu premnogo dela, bo se Suhoraki farani vendar prav v obilnem številu vdeUževali te izvanredne miloati, in Bè tako najbolj hvaležni skazali preČ. gg. misijonarjem za njihov požrtovalui trud, preč. gosp. župniku Petru Ogrinu pa za preveliko akrb za blagor njemu izročenih ovčic. Obhajancev je bilo čez 1200. Kmalu po av. misijonu nam je dobri Bog že zelo suho zemljo poroail z do bodo Suhorci lahko zatek ona zamudili, in zares brodejnim dežjem, tako, da kar so ob času av. miai-e sedaj vae živo po lyivab n v vinogradih, kajti prijazna spomlad nam kaže pri-azno lice in nas prigaiya k delu. Bog naa varuj le pozneje kaj hudega. Čreát^e, hruške io slive so pri nas y najlepšem cvetju. Le jabolka so letos spuo-tala, hotelo ae namreá nekoliko ođpotiti od preobilnega lanskega truda. Naj se omenim, da ae naši sicer revni pa zelo marljivi kmetovalci silno trudijo z novimi nasadi vinogradov. Od ranega jutra do pozne noči so rigolali, — niso se vstrašili, ako se je tudi prikazal trdovraten kamen, posvetili so mu s pomoijo silovitega janita, katerega ima nas vrli trgovec g. Pibernik v velikej zalogi. Naj bi kompetentne oblasti tudi zanaprej tako napredne kmetovalce kolikor mogoĚe v težavnem delu podpirale. Pa tudi požliihtniti znajo naši Suhorci ameriško trto prav dobro. Pa saj ni čudo. lirtovali so posebno nekateri, kakor obe. svetovalec in posestnik Jožef Klemenčič iz Sel, Janez Kleinenčié iz Sel, Martin Gršič iz Gor. Suhora i. dr. Ěas in potne stroške, da so se prav pridno vdeleževali pouka, kateri se je več nedelj predaval v Novem mestu. Cepili 80 že na tisoče ameriakili trt z najboljšim vspehom. Pa tudi popolnoma uničeni in opustošeni veliki župnijski vinograd se je po posebni skrbi preč. g. župnika P. Ogrina popolnoma spremenil. V malih letih bo preč, g. župnik videl in vžival sad njegovih velikih stroškov. Bog daj njemu pa tudi vsem drugim ljubo zdravje in prav obilni sv. blagoslov. Ako je pa kje še kaki neverni Tomaž, naj le kmalu postane veren in naj posnema svoje pridne sosede, da pridemo vsi skupaj kolikor mogoče kmalu k boljšemu blagostanju. V to pomozi Bog! _ Jiomačo vesti. (Presvitli nas cesar) bo 25. t. m. z velikim spremstvom v Petrograd odpotoval, ter tam ruskega cara obiskal. (Imenovanje.) Deželni komtur nemškega vi-težkega redii na Dunaji je imenoval Semiškega prvega kaplana vlč. gospoda Mihaela Kle m en čiča mestnim župnikom v Črnomlju. (Pomladanski koncert) priredi dné 24. aprila 1.1. tukajšno „Dolenjsko pevsko društvo" z jako zanimivim vsporedom, obsegajočim petje in tamburanje. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu marcu 1B97 je 133 strank vložilo 19.868 gld. 08 kr., 77 strank vzd gnilo 13.182 gld. 02 kr., toraj već vložilo 6.676 gld. 06 kr. ; 17 posojil se je izplačalo 7330 gld., stanje vlog 365.960 gld. 36Va kr., denarni promet 62 762 gld. 61V2 kr. (Vodovod) v črnomaljskem okraju bo kmalu izgotovljen. (V bolnišnico „Usmiljenih) bratov" v Kandiji pri Novem mestu ae je sprejelo meseca marcija 73 bolnikov, koncem februvarija jih je ostalo 30, skupaj 103. Od teli se jih je ozdravilo 48, zboljsalo 14, ne-ozdravljena bila sta dva. Umrli bo 4, in sicer eden Tsled raka na licu, eden vsled vnetja možganske opne, eden vsled Brighť-ove obistne bolezni in eden vsled ciroze v jetrih, — V oskrbovanji ostalo jih je 35. Oskrbovalnih dný" se je nabralo tekom preteklega meseca 1104. (Iz Smihela.) 3. t, m. pričel se je v Šmihelu sv. misjon, katerega vodijo preć, gg. očetje Lazaristi iz Ljubljane. Udeležba od strani faranov in vnanjih je prav posebno velika. (Zahvala.) Mnogo se trndljo pobožni in za Božjo Čast vneti dobrotniki in dobrotnice, da se kaj novega omisli v tukajšni frančiškanski cerkvi. Tako so 1. 1895 prostovoljno zložili denar za lepi beli masni plašč; za tepih (pregrinjalo za stopnice) pred altar Matere Božje, kjer se Šmarnice obhajajo, in antipen-dinm za ravno ta altar. Darovali »o tudi lepo z zlatom vezano tančico za monstranco. — Letos so pa na tihem nabrale dobrotne roke denar za tri svetilnice za stranske altarje, k sv. Trojici, sv. Antonu in sv. Frančišku. Ravno tako so tudi naročili krasno podobo sv. Družine, ktero so mil. g. prost P, Ur h v saboto 10. t. m. blagoslovili. Podoba ne bode Je kine za lavretansko kapelo M. B., ampak upamo, da bo privabila ie več Častilcev sv. Družine — Bog plačaj vsem blagim dobrotnikom tisočero, in naj jih vsliši na priprošnjo sv. Družine v dušnih in telesnih potrebah. (Toplice.) S 1. majem odpre se zopet kopelj v naših Toplicah. Našim doojačinom ni treba še le priporočati dobroto toplic, le drugim, kterim so dolenjske Toplice še neznane, povemo, da ni treba po svetu boljših iskati, ker imamo nase neprecenljive vrednosti. Stanovanja so lahko dobiti in ceno. Žalosten utis pogorišča je zbrisan, tedaj: V dolen ske Toplice I („Gasilec.") Zaveza kranjskih gas Inih društev izdaja strokovni list „Gasilec", ki bode izhajal Doljubno po potrebi v nedoločeneni Času. Polovica ista je v nemškem jeziku pisanega, in obsega društvene razglase, strokovne spise, listu primerne dopise itd. Člani zaveze dobivajo list brezplačno, za neude stane vsaka številka 10 krajcarjev. Vojska na Kreti. O tej vojski bi mnogi bralci radi kaj ve6, kaj posebnef^a zvedeli. Težko pa j« kaj obair-nejegfa povedati. Položaj je kaj resen ; vse kaže na vojsko, ktero je V sedanjih okoliAftinah težko preprečiti, Barake, v kterili se nahaja živež in strelivo, dajó povod do sicer malih, vendar krvavih bitek Pri Arti stoje atraiie na obeh bregovih potoka in pri mostu blizu vkup; topi nasprotnikov 80 si le dvanajst sto korakov oddaîjeni, Turki bi se ne upirali dosti niisvetona, ktere stayîjo velevlasti za ohratijeiije miru; drugaèe je z Grki. Oni mislijo, (naj že bode opravičeno ali iieopravitSeno) nekako pravico imeti do Krete, ali vsaj krežanake vstaše v varstvo sprejeti. Tudi je grški prestolonaslednik v Lariso prišel, kar je vojake na novo za vojsko razgrelo, tako, da sedaj kralju ne pre-ostaje druzega, nego vojsko začeti, ali pa upor V lastni deželi pričakovati. Velevlade peÈajo se sedaj resneje ko kedaj, z vprašanjem o vojski, Grki brez vojske ne bodo odjenjali, ker bi sicer upor imeli; ako pa E&èeto vojsko zgubé, to ne bode prestola omajalo. Tedaj je soditi, da bi pri preteèih nevarnostih poraz ne bil najhujša nesreča. — Ako je vojska neizogibna postala, potem imajo velevlasti skrb, da vojsko omejijo, da se ne razširi; če se jim pa to ne posreči, potem pa gorjé, gorjé vsem narodom. Listnica uredništva. Gosp. K. J. v D. Poalani dopis ni za tiik; kaj drazegft bomo z hvaležnostjo uprejeli, Gosp, Fr, K . . .. k v R. Vi ita nameravali kakemu sooijal-damokratakemu liatu aopisati, pa ste analov igroSili. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu; GoBpa M. Ogoreutz 2 gld, ; g, £ii|mik It, Babnik 10 ; g. Iv. Kiiiítky, Hvétnik 3 gld, i g, dr. J, Maiiriug 3 gli),; Uil g, prošt P, Uril za drugo jiulletje 12 gld, 60 kr, ; g, žuimik Štef. Jhkliiï G gld. ; g. beuef, Sim. Priiitov 5 gld, ; g. kapkti Mat, Riliar 1 gld.; neimenovan župnik 4 gld, 15 kr.; g, Autoa Javoruik 2glđ.; slavna kranjalta hranilnica 50)^1(1,; dobrotniki iz Novega mesta iu Eandije 28 gld 55 kr. \ g(iN|wdA Âut, Smidavuik, župnik v PreËliii iu JalEob Ku^ćEik, jiosestaik aa Eroncvetn sta pripeljala hroiûpirja in fižola. Povrni Bog '. Dr. Jos. Marinl(0. Loterijske številke. firadec 3, ^iprila, 9 36 53 69 23 Trst 10. , 21 9 49 40 50 Zahvala. Prav toplo se zalivaljiijem vaein prijateljem in znancem za milo eoćutje mej tioleinijo tnojega nepozabnega, ûkreno ljubljenega soproga, gospoda umetnijskega slikarja v Novem mestu, in za obilo spremstvo k veiiieinu pflfiitku. Ne ininetii Bi pa kaj, da se tu najtopljeje zahvaljujem (99) Tnžaim srcem javljamo vsem fioradnikom, pisateljem in znancam přežalostná vast, da je Viegftmagoi-nemn dopadlo, nai^ega Lskreno l^ub^eneg« eopioga oxi-roma oSeta, gospoda Ivana Deu, poBGstiiika, mizarja ï gostilničarja v Hokrouoga, po dolgi mnini balozni, previdenega s ev. Eakrainenti za umirajoče, 31. auSca v 46, leta svoje staroili, poklicati k Bebi v boljSe življenje. Blagega pokojnika príparoiamo v paboino molitev in prijazen spomin, V MOKRONOGU, dné 31.inSca 1897. Ostali žalujoči: Jožefa D eu, mati. Tranja Deu, noiiKca, Peregrina, Marija, Ivan Deu, utrooi. Iščete se HI pu nuj, «tt HO IU uajmjiijcjD iinn aij iijDUj ^ ^ - ™ J» TLWjři ^ ^ milosrčnemu zavodu „Usmitj. bratov" V Kandiji. H t^fCj^ Oi^mMf IjjubeinjivejSe in veatneje postrežbe ne bi mu mogla jiri njego vej bolezni tudi v boljših razmerah doma preskrbeti. Bog naj tedaj povrne dolirim go.ipodom na onem svetn, na tem pa jim nakluni premožnih dobrotnikov. » kateri ae razun v hišnih opravilili razumete nekoliko [irt kulii. Mese&na piača od 4 do 6 gid, — Kje pove „upravništvo tega lista" (102) Marija Cej. (107-1) Izjava, Kar je bilo čez rodbino Jakob in Marijo Brandet&ter, trgovcu v Čatež in menoj, je bilo vse laž vsled preuagle nasprotne jeze, zato obžalujem iu 8 tem vse preklicem. Čatež, dné 9. aprila 1897. <108) Anton Maver, posestnik. Soba z vso opravo uddati je v hiši §1. 154 v Novem mestu v najem. Vei pove opravniâtvo tega lista. (57-6) V Unm\ Schmidt t NoYem mestu se oddajo naslednji časopisi; „JVeues WionorTiigbliitť', „Sudstoierische Post", „Wiotior Cíirlcatnnm", „Figuro'^, „Edinost", „Oiis liistlge Gross-AVien". Franc Čuden v Ljubljani, Zaloga svetovno znanih biciklov, ur in šivalnih strojev. U»ojam si naznaniti, da imam v svrho udobnosti p. n. naroćnikov, nekoliko biciklov najnovejše vrste shranjenih pri znani trgovini Harol Barboriča, zaloga oblačilnega blaga v Novem mestu. Moji dosedanji in novi odjemalci zamorejo si torej kolesa (bicikle) tam ogledati predao ai ga omislijo. Iz posebne prijannosti se natančneji pogoji isto tam zvedó. Zagotavljajo najsoIidnejSo postrežbo, se priporoča za blagohotna naroČila Z odličnim spoštovanjem (109-1) Franc Čuden. 72. ítrao. UOLENJSKK ÎSOVICK fiLeV 8 j.>KE NOVICE. Zaloga nepremoëljîvîh plaht za vozove, ter na meter za pokrivanje komatov ^ kakor tudi nagrobnih vencev z napisi, vsakovrstnega ^ manuĎikturnega blas^a i««#MMa«««4 Izl)ol,jÍ!me IMMtl JĚ ^ priporoĚa po najnižjih cenah ^ Josip Ogoreatz y RodolfOYein. Naročila sprejema ter ista toČiio izvršuje po najnižji ceni Franc Kovač, (96—2) ptjReBtnik iii gostiliiifar v Novem mestu. godna pn ika za vinogradnike Podpisana podružuicK nudi (72- 3) Peronospera brizgalnice z lesenim kotlom In zrak o tlakom po 15 gld. franko Zagreb. Vse potrebščine za ognjcgasce, brixgalnice, pase, Čelade, obleke itd. po naj-Dižji ceni ná obroke. Podružnica r. a. Smekal, Zagreb. dobijo sc po 6 gld. 50 kr. pri (77-3) Antonu Kajtna-tu, kloparju v KadeSah pti Zidaueiu mosta. ! Hiša na prodaj! v Br^linu pri Novem mestu pri glavni cesti blizu kolodvora ua prodaj je enonadstropua hisa, 16-50 metrov dolga in 11 metrov široka, kjer je tudi gostilna, kegljišče, kozolec in zemljišče z vrtom v obsegu 12.800 kvadratnih metrov. — Več pove i7'i-3) Anton Šali v Novem mestu ât 245. Franc Kovač, sedajni posestnik žage v Volavliah pri Srehrnčah vSKtr^ poleg Novega mesta 1KV se slav. občinstvu nnjuljuđtieje priporoča za žaganje raznovrstnega lesa ter iuia tudi v zalogi različni les in dile. Prostovoljna prodaja! 200 centov fine otave za krave, (v lepem vremenu spravljene.) '50 centov slame (ovsene, pšenične in ječmenove) (89—2> 50 vaganov lep, težkega ovsa (zoba) pri posestniku Davor n Zajc-u na Dragi. Za to prodajo pooblaščen je g. Jakob Koâak v Družinski vasi. Velika lepa njiva blizo kolodvora in manja nad Medvedom ležeča, 80 na prodaj. — Več ae izyé pri upravu, tega lista. Vsak Icdor Ijilbl olcusrio kavo, lioSe rclrav ostati in 3i ka} prthranltL -lisa štev. 22 na Jami pri Dvoru, poleg okrajne ceste, z hlevom, lepim vi-tom in z jednim oralom zemlje je takoj za prodati. — ''ene in drugi pogoji se izvedó ravno tam pri lastniku Feliks M'okaÈ-ii, (SC-'-^)_poĚta Dvor, ^ Na prodíy die hiši v Kostanjevici ena ležeča ob ^ cesti, popolnoma nova in lepa, druga pa na istem posestvu tudi skoro nova. Zraven spadajo vrtovi in gospodarska poslopja, njive in travniki v obsegu 8 oralov; vse pod prav ugodnimi pogoji. — Več poye (46—6) Ana Finsterwald, Kostanjevica h. èt 30. saisxiKSB^smaKise! IfovoNiMto : OdcoTomi or^dnik, Udi^atoU, Hlotaik ia tkku I. Ifr*l»,