O pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika.
(Konec.)
II. O pooblastilih. Sedanje postopno-pravne določbe o pooblastilih so jako skromne. Tu določa resolucija z dne 14. junija 1784, št. 306. a) z. j. z., da ni treba, da bi se pooblastilo glasilo na posamična pravna opravila, ampak da zadostuje, ako je sostavljeno v splošnih, na zastopanje glasečih se izrazih; dalje § 416. o. s r., da odvetnik pooblastila vsprejeti ne sme, ako v njem ni tudi določen zastopnik-namestnik ali pa ni izrečena pravica, da sam sme izbrati namestnika, ter, ako se v pooblastilu ne nahaja „clausula heredum"; potem § 14. odv. reda, da je odvetnik upravičen, v slučaji, ako je sam zadržan, namestiti druzega odvetnika; konečno § 108. o. s. r,, da je priznanja zastopnikova v pravdi imeti v ime stranke resničnimi. V vsem drugem prepuščeno je pooblastitelju in pooblaščencu, da določita obseg in vsebino pooblastilu, odnosno soditi je to po obč. drž. zakoniku.
A drugače načrt. Po vzgledu nemškega civ. postopnika določa pooblastilu v pravdi ex lege obseg, učinek in trpež ter tako določeno pooblastilo nazivlje s tehničnim izrazom ,pra vdno pooblastilo" (^ProzessvoUmachf). S takim pooblastilom pooblašča se odvetnike.
V nastopnem bode govor 1) o obsegu, 2j o učinku, 3) o trpežu pooblastila in 4) o njega uporabi v pravdi.
1. Pravice, katere načrt podeljuje pravdnemu pooblastilu, so te-le (§ 31.):
1) „zur An bringung und Empfangnahme einer Klage und zu allen den Rechtsstreit, fur welchen die VoUmacht ertheilt wurde  betreffenden  Prozesshandlungen,  einschliesiich
17
258 O pooblaš6enji v načrtu novega civ. postopnika.
') Takozvana glavna intervencija t. j. Ce zarad kake reči teče pravda, sme oni tretji, ki stvar zase zahteva, oba, toženca in tožitelja, skupno tožiti, dokler še teče pravda.
^) Permanentni odsek [.ristavil je še: „und Sicherungsverfahren".
derjenigen, welche durch eine Widerklage, durch eine Wieder-aufnahme des Verfalirens, durch den Antrag auf einstweilige Verftigung, oder durch eine im Sinne des § 13 erfolgende Klage-fiihrung') veranlasst \verden;
2) zum Abschlusse von Vergleichen tiber den Gegenstand des Rechtsstreites, zu Anerkentnissen der vom Gegner behaup-teten Anspriiche, sowie zu Verzichtleistungen auf die von der bevollmachtigenden Partei geltend gemachten Anspriiche;
3) zur Einleitung der Execution wider den Prozessgegner und zur Vornahme aller im Executionsverfahren2) auf Seiten des Executionsfiihrers vorkommenden Handlungen;
4) zur Empfangnahme der von dem Prozessgegner zu er-stattenden Prozesskosten."
V §-u 32. je dalje določeno, da sme stranka pravdno pooblastilo utesniti, a le glede v §-u 31. odst. 2. in 3. navedenih pravic in z učinkom le tedaj, ako to utesnitev nasprotniku naznani.
Nejasna vidi se mi določba §-a 31. odst. 1. v tem, da pravdno pooblastilo obsega tudi pravico ,.zur Anbringung und Empfangnahme einer Klage". Iz določbe, da pravdno pooblastilo upravičuje za vse pravdne čine v sporu, za kateri se je pooblastilo dalo, sledi, da pravdno pooblastilo velja le za dotično pravdo in ne tudi za druge. Iz besedice „einer Klage', pa se utegne izvajati, da sme pooblaščenec na podlagi pravdnega pooblastila napravljati in vsprejeti tudi druge tožbe, ki z dotično pravdo niso v nikaki zvezi. Seveda bi se pooblaščenec na podlagi napravljene oziroma vsprejete tožbe še ne smel podajati v pravdo, kajti v to še nima pravdnega pooblastila, ampak bi moral poprej od stranke pooblastilo izposlovati.
Tako domnevanje potrjuje osobito določba §-a 112., ki pravi: „Klagen konnen nur zu eigenen Handen des Geklagten, oder eines zur Empfangnahme von Klagen ermachtigten Ver-treters derselben .... zugestellt verden." Da bi moral zastopnik jedino le z voljo stranke v vsprejem tožbe pooblaščen biti, tu
o pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika. 259
ni povedano. In uprav zarad tega videti je, da je navedeni izraz v §-u 31. odst 1. „zur Empfangnahme einer Klage" premišljeno v besedilo postavljen in da hoče načrt pravdnemu pooblaščencu ex lege podeliti pravico, za stranko sploh vse tožbe vsprejemati, odnosno napravljati.
Še bolj upravičen pa se pokaže ta nazor, ako se napo-minano določbo načrta primeri z določbami o pravdnem pooblastilu v nemškem civ. postopniku in v našem načrtu z leta 1881. V teh dveh se namreč upravičenost pravdnega pooblaščenca, da bi smel tožbe napravljati, ali jih prejemati sploh ne nahaja, akopram so vse druge določbe popolnem soglasne z onimi sedanjega načrta. Nehote pride misel, da uprav zarad tega namerava načrt podeliti pravdnemu pooblastilu nek novum poleg uže sicer v zakonodajstvu priznanih mu pravic.
Toda meni se vidi, da je ta določba le nek lapsus calami načrta.
Kakor uže rečeno, sledi iz druzih določeb §-a 31. odst. 1., da velja pravdno pooblastilo le za dotično pravdo, za katero je dano. Tudi so drugi pravdni čini, ki se strogo ne tičejo pravde a iz nje izvirajo in za katere velja za glavno pravdo izročeno pooblastilo, imenoma tu navedeni (protitožba, ponovitev postopka itd). Jedino le zarad boljše jasnosti vsprejeta je v prejšnjem načrtu in v nemškem civ. postopniku ne nahajajoča se določba „zur Anbringung und Empfangnahme einer Klage", s čemer namerava načrt označiti le tiste tožbe, ki zasnujejo pravdo, za katero se glasi pooblastilo. Menim torej, da je samo besedica „einer" napačna in da bi mesto nje moralo prav glasiti se »der«. -
Nedostatno pa se mi vidi glede obsega pravdnega pooblastila tole:
Za pravde o izločitvi premičnin iz izvršila in za opozicijske pravde pravdno pooblastilo ne velja več. Vender pa so tudi te pravde v zvezi z glavno pravdo, torej bi pač smelo tudi poblastilo za nje veljati, seveda le v slučaji da stranka ekseku-cijskega postopka iz obsega pravdnega pooblastila ne izloči.
Pooblaščenec sme na podlagi pravdnega pooblastila pravdo poravnati in celo odreči se zahtevam stranke, nima pa pravice
17*
260 O pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika.
vsprejemati plačilo vtožene tirjatve. To je velik ne-dostatek.
Čestokrat se dogodi, da toženec pri naroku, ki je vsled tožbe določen, vtoženo tirjatev deloma, ali pa vso poplača. To tudi po novem postopku ne bode drugače. Pri prvem naroku (erste Tagsatzung), odnosno pri okrajnih sodiščih, ako se prvi narok ni odredil pri razpravi o sporu (Streitverhandlung), bode toženec, povprašan o tožbi, priznal vtoženo tirjatev ter hotel vso ali pa deloma plačati. Če tožitelja zastopa pravdni pooblaščenec in sam ni navzočen, tedaj toženec ne bode mogel plačati, kajti zastopnik tožiteljev v vsprejem denarja ex lege ni pooblaščen. In tako bode treba spor dognati bodisi s poravnavo ali pa z razsodbo, vsekako pa z nepotrebnimi stroški.
Trebalo bi torej s pravdnim pooblastilom spojiti tudi pravico, da sme pooblaščenec v solucijskih pravdah vsprejemati dajatev spornega predmeta, to pa tembolj, ker načrt sedanjim splošnim pooblastilom zapira pot v pravde. Če pa bode v zakon vsprejet predlog permanentnega odseka, da je občna pooblastila tudi dopuščati, potem pa ne bodemo videli mnogo pooblastil z jednostavnim besedilom: „V svoji pravdi proti B-ju dam pravdno pooblastilo odvetniku N.", ampak stranke in zastopniki bodo ostali pri občnih, uže stoletje navadnih pooblastilih, to pa tembolj, ker se bode tako pooblastilo, kakor sedaj, dalo uporabiti v vseh pravdah in bode torej ceneje, kakor pravdno pooblastilo, ki se bode za vsako pravdo moralo novo napraviti.
Kakor povedano je pravdno poblastilo odvetniško poobla-stilo^ A ne izključno. Glasom §-a 33. sme se isto dati tudi drugim osebam. Sicer pa se sme neodvetnike pooblastiti tudi samo za posamične določene pravdne čine. Obseg, učinek in doba takega pooblastila presojati je po vsebini pooblastila in po prepisih materijelno pravnih zakonov. V načrtu z 1. 1881. pa je pravdno pooblastilo odločeno jedino odvetnikom, a navadnim pooblaščencem dati je samo specijelno, na dotični pravdni čin glaseče se pooblastilo. Menim, da se je ta utesnitev prejšnjega načrta v novem načrtu izpustila zato, ker je v druzih določbah bolj, kakor v starem načrtu, skrbljeno za td, da se navadno poobla-ščenje ne bode preveč razširilo.
o pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika. 261
2. Kar se tiče učinka pravdnega pooblastila, tako določa § 34., da imajo pravdni čini, katere opravlja pooblaščenec na podlagi tacega pooblastila, napram nasprotniku isti uspeh, kakor bi jih stranka sama opravila. Glede priznanja in druzih dejanskih navedeb pa velja to le v toliko, v kolikor pri razpravi navzočna stranka istih precej ne prekliče ali popravi. Ta določba, ki se nahaja tudi v načrtu z leta 1881., povzeta je iz nemškega civ. postopnika in je glede na ustnost razprave umestna, kajti utegnilo se bode pač pripetiti, da bode zastopnik v svojem govoru kaj izrekel ali priznal, s čemer se njegova stranka ne strinja.
Nekako tu-sem spada tudi določba §-a 175. načrta. Dejal bi, da je tu določen nek negativni učinek pravdnega pooblastila. Če je namreč stranka ob vojnih časih v vojaški službi, ali pa če se nahaja v kraji, od katerega pa do sodišča, kjer pravda teče, je promet pretrgan bodi si vsled vojske, ol)lastvenega ukaza ali vsled drugih dogodkov, in če se je ob jednem bati, da utegnejo te okolnosti pravdi odsotne stranke biti na kvar, sme se na predlog stranke ali pa uradoma odrediti prestanek (Unter-brechung) postopanja, tudi če ima ta odsotna stranka zastopnika s pravdnim pooblastilom. Tu se torej pravda navzlic pravdnega pooblastila ne more nadaljevati.
3. Trpež pravdnega pooblastila ravna se po tem, kedaj da pravdno pooblastilo neha. Načrt razlikuje-te-le slučaje:
a) § 35.: Če pooblasti tel j umrje, ali izgubi zmožnost za pravdo ali za zakonito postopanje, tako pravdno pooblastilo ni odpravljeno. Pravni nasledniki pooblastitelja, zakoniti zastopnik, postavljen stranki, ki je izgubila zmožnost za pravdo, ter na mesto dosedanjega zakonitega zastopnika novo postavljeni zakoniti zastopnik, smejo pa pravdno pooblastilo preklicati. Drugače je to urejeno v nemškem civ. postopniku in soglasno s tem v načrtu z leta 1881. Tu je namreč določeno, da pravdno pooblastilo vsled smrti stranke sicer ni odpravljeno, da pa mora pooblaščenec od pravnega naslednika udobiti novo pravdno pooblastilo (§ 82. nemšk. civ. postopn. in § 108. načrta z leta 1881.). To je principijelna razlika. In zato je tudi od tod izvirajoča posledica za nadaljevanje postopanja bistveno drugačna.
262 O pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika.
Mej tem, ko po nemškem postopnika in po prejšnjem načrtu postopanje preneiia, pa po novem načrtu tega ni, ampak se postopanje nadaljuje (§ 168.). Novost ta je izvor principa novega načrta, da se pravda kar najhitreje dovrši.
b) Če pooblaščenec umrje, ali postane za zastopanje nesposoben, ima načrt le za slučaj, da je pooblaščenec bil odvetnik in da je v dotični pravdi odvetniško zastopanje obligatorno, posebno določbo. Ta namreč postopanje za toliko časa preneha, da stranka najame druzega odvetnika in le-ta svoje pooblaščenje nasprotniku naznani ter ob jednem prosi za nadaljevanje pravde (§ 173.). Glede smrti pravdnega pooblaščenca, ki ni odvetnik, ali glede nastale njegove nesposobnosti za zastopanje pa načrt nima nobene posebne določbe, mej tem ko nemški civ. postopnik za ta slučaj določa takozvano „Aussetzung des Verfahrens" (§ 223.). V tem slučaji bode torej pravda nadaljevala se. Tudi to je izvor načela, da je pravdo pospeševati.
c) § 36.: Pravdno pooblastilo sme se preklicati ali odpovedati. Preklicano ali odpovedano pooblastilo pa ima napram nasprotniku še le tedaj učinek, ko mu stranka preklic ali odpoved, ondi pa, kjer je odvetniško zastopanje obligatorno, ko mu druzega odvetnika kot pooblaščenca naznani. Odpoved (ne tudi preklic pooblastila) pa pooblaščencu ne brani, da pooblastitelja še toliko časa zastopa, da za poganjanje za svoje pravice drugače oskrbi. Poslednja določba preminja § 11. odv. reda,  po katerem
mora odvetnik, ako je pooblastilo odpovedano, stranko še 14 dnij zastopati.
4. Kar se tiče uporabe pooblastila v pravdi, omeniti je
to-le:
Glasom §-a 30. mora pooblaščenec ob prvem njegovem činu v pravdi predložiti pooblastilo v izvirniku ali pa v poverjenem prepisu, pri okrajnih sodiščih pa se sme pooblastilo, ako je do-tična stranka navzočna, pri naroku dati na zapisnik. Po §-u 37. mora sodišče uradoma gledati na to, da dostaje pooblastilo. V pravdniškem postopka (Anwaltsproces3) je vložene tožbe in odgovore na tožbo, v katerih ni dokazano pooblaščenje kakega odvetnika, zavrniti, ako stranka v roku, kateri jej določi pred-
o pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika. 263
sednik, ne pooblasti odvetnika in istega sodišču, predloživši pooblastilo, ne naznani. Po glasu § a 38. sme se pripustiti, da nepooblaščene osebe za stranke posamične nujne čine opravijo, proti zavarovanju troškov in škode ali pa tudi brez zavarovanja. Sodišče pa mora v naknadno predložitev pooblastila ali pa odobritev od strani stranke določiti rok in dotlej zadržati izdajo rešila o stvari. Če ta rok brezuspešno poteče, nadaljevati je razpravo, ne glede na zastopanje tretje osebe. — Kaj da je s tistimi čini, katere je v tem slučaji opravila nepooblaščena tretja oseba, tu ni povedano, pač pa je v §-u 7. prepisano, da je mej drugim tudi ono postopanje, ki se je vršilo ob posredovanji osebe, glede katere se pozneje pooblaščenje ni dokazalo, izreči ničev im.
Nekako sem spadati tudi določbi §ov 452. in 463. o postopanji pred okrajnimi sodišči. Prva propisuje, da mora sodnik ob razglasitvi odločeb stranko opozoriti na one določbe, ki propi-sujejo odvetniško zastopanje za vložitev pravnih lekov; druga pa, da je v odpravkih razsodeb pripomniti, da za vložitev pravnega leka proti razsodbi in za postopanje o pravnih lekih v obče potreba odvetniškega zastopanja.
To so vse zelo umestne določbe.
Osupne pa nadaljnja določba §-a 30, ki pravi: „Ako je pooblaščenje dalo se v zasebni listini in nastanejo glede pristnosti dvomi, sme sodišče na predlog ali uradno odrediti sodno ali beležniško poverjenje podpisa. Ta določba ne pride v poštev, ako je pooblaščenec sodišča znan odvetnik ali beležnik in pristnost potrdi, sklicujoč se na svojo prisego."
Res, da se ta določba nahaja tudi v nemškem civ. postopniku, a še poostrena, ker nima navedene izjeme za sodišča znane odvetnike in beležnike. Toda vprašanje je pač, če je ta določba za naše razmere praktična.
Zoper to, da se sme od navadnih pooblaščencev zahtevati poverjenje, sicer ni kaj ugovarjati, dasiravno se ni bati, da bi malo lukrativno tako zastopanje koga premotilo, da bi s ponarejenim pooblastilom usiljeval se v zastopanje kake stranke. Da pa bode beležnik ali notar kaj tacega storil, pa pač ni domnevati. Če pa bode, potem pa spada pred kazenskega sodnika,
264 O pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika.
in menim, da bode to tako redka izjema, da se ne izplača ves odvetniški in beležniški poklic nekako kompromitovati s tako določbo, kakor je navedena.
Kakor povedo motivi je namen tej določbi ta, da se precej početkom pravde odstranijo vsi dvomi glede istinitosti poobla-ščenja A če je odvetnik ali beležnik uže tako spozabil se, da je ponaredil podpis na pooblastilu, potem se pač ne bode ustrašil, tudi pri sodišču pod svojo prisego potrditi, da je podpis pristen in zato sigurnost ne bode večja Dalje pa tudi ni videti razloga, zakaj da naj glede sodišču neznanih odvetnikov odnosno belež-nikov ne zadostuje to, kar zadostuje glede sodišču znanih. Kakor hitro se izkaže dotičnik, da je odvetnik, odnosno beležnik, potem mora uže z ozira na njegov poklic imeti pred sodiščem isto vrednost, kakor sodišču znani njegov kolega.
Da bi povod tej določbi bila zloraba, ki bi se dogajala, motivi ne trdijo. Zatorej menim, da je ta določba popolnem odvisna in da bi zadoščevala za vsakega odvetnika ali beležnika zgolj to, da se ad praxin legitimuje Ako so dosedaj neznani bili ugovori nepristnosti odvetniških pooblastil, upajmo, da bodo neznani tudi v prihodnje.
Ugovarjati bi se utegnilo, da se določba ta sme uporabiti le tedaj, ako se vzbuja pomislekov proti pristnosti pooblastila, tako, da bode le v posebno sumnih slučajih tirjalo se poverilo, oziroma zagotovilo od odvetnika, odnosno notarja. Temu nasproti pa je uvaževati, da, kakor določa tudi § 30., proti takej odreditvi utoka ni in da bode torej sodnik, da ne prevede ničnega postopanja, tudi v malo sumnih slučajih ali pa celo na jedno-stavno očitanje od strani nasprotnika uporabil to določbo.
S tem pa se bode utihotapilo v pravde šikaniranje in to tem lažje, ker načrt nagajivega očitanja nepristnosti pooblastila ne kaznuje, kajti določba §-a 325., ki določuje globo za slučaj, ako se v pravdi ugovarja iz nagajivosti nepristnost listine, tu ne bode uporabna, ker je dokaz pristnosti pooblastila drugače uravnan, kakor dokaz pristnosti druzih listin (primerjaj § 326. i. dr.).
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 265
V dodatek predležečej razpravi bodi omenjeno, da načrt ne pozna takozvanih pomočnikov (Beistande) v pravdi. Pomočniki so vsi pravdosredniki, ki pri sodišču navzočni stranki v pravdi pomagajo, a brez pooblastila. Take pravdosrednike pozna nemški civ. postopnik in dopustni so tudi v sedanjem našem civ. postopku po dvorn. dekretu z dne 9. novembra 1811, št. 961. z. j. z., dasiravno se nikoder niso udomačili.
Kavčnik.
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo.
a) Niti proti dovolitvi, niti proti zavrnitvi zahtevka, da se nadomeste dopuščene priče po drugih pričah, ni v smislu § a 17. zakona z dne 16. majnika 1874, št. 69. drž zak, pri-pusten poseben rekurz; pritožba proti taki odločbi združiti se ima po izišli razsodbi v glavni stvari z apelacijo, naperjeno proti tej razsodbi.
(Iz knjige judikatov c. kr. najvišjega sodišča št. 126: pleniss. sklep z dne 3. julija
1894. 1., št. 272.)
Z ozirom na principijelno važnost vprašanja, je-li proti odločbam, katere se tičejo substitucije umr.ših ali na kateri drug način izgubljenih prič po drugih pričah, dovoljena posebna pritožba, naprosilo je C. kr. pravosodno ministerstvo c. kr. najvišje sodišče, naj predloži omenjeno vprašanje plenarnemu senatu v razsojo in poskrbi, da se izrečena razsodba objavi po ukazniku pravosodnega ministerstva.
V smislu §-ov 16. in nasl. ces. patenta z dne 7. avgusta 1850, št. 325. drž. zak. sklenilo je najvišje sodišče v najpopolnejšem senatu, da se vpiše v knjigo judikatov zgoraj navedeni pravni stavek.
Pri tem vodili so najvišje sodišče naslednji razlogi: Po zakonu z dne 16. majnika 1874. št. 69. drž. zak. odpravila se je apelacija proti medsodbam. Kakor se razvidi iz motivov do-tičnega vladnega predloga, merodajno je bilo za to, da se je izreklo, da proti medsodbam ni pravnega leka, razmišljanje, da so izgubile medsodbe značaj in sežaj medsodbe v smislu občega prava,