ZA IZBOLJŠANJE LISTA lit Mn voljo. VmK ki UlitNar««*" ali ca cUfl. GLAS NARODA tx List slovenskih delavcev v Ameriki ★ OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, poiljite en dolar a, dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHelsea a—1242 ——————--- — —- „_«. Catered m Second Ct*M Matter September 21st, 1993 at the Port Offict New York. N. YM under Act •( Congress of March 3rd, 18». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 187. — Stev. 187. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 12, 1938—PETEK, 12. AVGUSTA 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. RUSI IN JAPONCI MIRUJEJO, A SE NE VE, KAKO DOLGO Girdler se je zavzel za stavkokaze ČANGKUFENG HRIB JE VELIKE VAŽNOSTI, KAJTI OBVLADUJE RUSKO SUBMARINSKO BAZO Kitajce je premirje zelo razočaralo, ker se zaenkrat ANGLIJA JE ne morejo več zanašati na rusko pomoč. — Po' mnenju nekaterih je spor glede meje končan. — Drugi pa pravijo, da se bodo boji kmalu obnovili. Značilna izjava generala Bluecherja. MOSKVA, Sovjetska unija, I I. avgusta. — Ko so dospela sem poročila o sklenitvi premirja, je zavladal med prebivalstvom velik optimizem, češ, da je s premirjem preprečena krvava in dolgotrajna vojna, ki je pretila izbruhniti na Daljnem iztoku. KANTON, Kitajska, 1 I. avgusta. — Kitajski narod je zelo razočarala novica, da so Japonci in Rusi sklenili premirje. Kitajci so namreč v splošnem domnevali, da bodo Japonci polagoma nehali vpa-dati v kitajsko oze;mlje, ker bodo imeli z Rusi preveč opravka. Rusija in Japonska sta v četrtek sklenili premirje. Borba za Čangkufeng hrib, ki je strategično važna točka ob sibirsko-mančukuanski meji, je ponehala. Vojna je bila formalna, to se pravi, da ni bila ni OPOZORILA LAŠKO VLADO Angleški poslanik je gro- Portugalski predsednik PORTUGALSKA SE OZIRA PO KOLONIJAH fu Cianu "omenil" kršitev nevmeševalnega sporazuma. — Pogodba med obema državama ne more priti do veljave. je obfekal portugalsko kolonijo. — Naseljevali so se Poljaki in Nem- ci. FARLEY JE NAPOVEDAL VROČE BOJE PREDSEDNIK LITTLE STEEL SE JE POSLUŽIL NOVIH METOD LONDON, Anglija, 11. — Prvič, odkar je bila v aprilu podpisana angleško-itali-jaiiska pogodba, je bila angle- | ška vlada prisiljena stopiti v LOAN DA, Portugalska Za- ___jpadna Afrika. — 10. avgusta. aVo- — Obisk portugalskega pred-" 1 sednika generala Antonio Fra- Generalni poštni mojster je izjavil v državi Michigan, da je letošnja volilna kampanja 1 e "navidezna borba". MACKINAC ISL., Mich., 11. avgusta. — Generalni postili mojster James A. Parley, ki potuje po deželi in agitira za iz | brnil vso pozornost na dežde katero zaradi pomanjkanja .sta viaua unsujcua »iupiu »s , , . . diplomatsko akcijo, ker Pri^ 'S;"^^ ' imcl,ujej0 Loanda meri po svoji površi-šestino Združenih držav in ?oso Carmona, v Loandi je o-:volitev administraciji vdanih WASHINGTON, D. C., 1 I. avgusta. — Danes je imel Tom M. Girdler predsednik Republic Steel Corporation, priliko zavzeti se za svoje prijatelje stavkokaze in s svoje strani pojasniti ozadje stavke, ki je veljala korporacijo nad dva ^milijona dolarjev in zahtevala petnajst človeških življenj. m jajo poročila, da Italija še ve-( dno "posreduje" na Špan-j SkDanes se je izvedelo, da je* bo°ata Poljska dežela; namestnik angleškega poslani- ^ pokrajme so pn- ka sir Noel Charles italijanske- jUadntf «a naseljevanje m ker mu vnanjemu ministru grofu ,dezela komaj milijon pre- kdar napovedana. To metodo so si izmislile 1 GaVazzu ' Cianu "omenil °"ita-!bivalcev» ie Se. dovolj proswra stične države. Sovražnosti v Sibiriji so slicne dežju, jonske krčitve nevm^evalne- ki poneha in začne nekega lepega dne zopet padati.,^"r^v opozoril v j™* Portugalsko in Poljsko Po-Ah je konec sovražnosti za majhen hrib v seve-|nwleJjo in dva tedna zatem, ko Po katen bi se mog.o rovzhodnem delu Azije? Zdi se, da ne, kajti taki ■ je angleški ministrski predsed- ^e..stevil° Poljakov' 1 J 1 P^.^^rinJn „ ^r, J toda to število ne .sme piese irati 5000 na leto. Toda Portu- spopadi so ta,m že nad deset let na dnevnem redu Začeli so se leta 1922, ko so nameravali Japonci obenem z zavezniškim vojaštvom uvetsti v Sibiriji kampanjo proti komunistični državi. Leta 1 93 1, ko je Japonska segla po ozemlju današnjega Manču-kua, se je pa zares začelo. Zdi se, da se današnja Rusija smatra bolj za azijsko kot pa za evropsko državo. V Evropi sta Nemčija in Italija odločni nasprotnici komunizma. Francija se v vojaškem oziru zanaša na Anglijo. Anglija se bolj in bolj naslanja na Nemčijo. Stalin je uverjen, da je treba Japonsko streti dim- nik Neville Chamberlain v po slanski abornici zatrdil, da so bili Italijani zvesto na strani je postala- nezaupljiva, ™ ™ 'boječ se velike poljske gospo- darske moči ter je vsled tega Anglije z ozirom na nevmese valni sporazum. Sir Charles je grofa Ciana. opozoril, da je Francija zaprla svojo pirenejsko mejo, da bi s tem pospešila odpoklic tujih prostovoljcev iz Španske, kar je tudi poglavitni pogoj za uveljavljene angleško-italijanske pogodbe. Francija je ves Čas držala svojo mejo zaprto, dasi je francoska javnost vlado zaradi tega ostro obsojala. Grof Ciano je rekel, da bo preiskal to zadevo in pri tem je prej mogoče. Rusija se je zapletla z Japonsko v ______ spor predvsem zastrantega, da bi japorika poslala ostalo. čimveč svojega vojaštva na sibirski fronto, vsled te?* je tudi auSleš*a L« LM • • i i/- • -v j vlada naročila svojemu agentu cesr bi bil pritisk na Kitajce z^manjsan. siru Robertu Hodgsonu, da sku- Rusi pravijo, da je Čangkufeng hrib njihova last, ša od generala Franca dobiti poljskemu naseljevanju delala raznovrstne zapreke. Tudi Nemci se s poželjivi o-čnii obračajo na Angolo, pod katerim imenom je ta kolonija tudi poznana, in Portugalci se boje, da bo Nemčija nekega dne hotela imeti to kolonijo. Za Nemčijo so največja privlačna sila v Angoli kovine. Portugalci so se za to kolonijo pričeli tako zelo zanimati, da so določili $5,000,000 za zgradbo pristanišča v Loandi. kandidatov, je govoril tudi tu kaj ter dejal, da je Roosevelto-va politika pred težko preizkušnjo. Bil je glavni govornik na banketu michiganskih demokratov, in med povabljenimi gosti je bil tudi governer Frank Murphy. Sedanjo kampanjo je označil Farley kot "navidezno borbo", v kolikor pridejo republikanci v pošte v. — Predobro vedo, da bodo i-ineli demokratje v senatu in poslanski zJbornici večino, toda svoje oči imajo vprte v leto 1940. Letos hočejo samo zmanjšati predsednikov ugled in prepričati javnost, da se je New Deal izjalovil. — Resničen boj med demokrati in republikanci se bo vnel šele leta 1940. Toda tudi takrat bomo zmagali. odgovor glede angleškega načrta za odpoklic tujih prostovlj cev. Chamberlain je prejel zadovoljiv odgovor od španske republikanske vlade v Barceloni, toda od generala Franca do sedaj še ni prejel nikakega odgo- SODNIK BO ODPUSTIL SVO 1 JIM DOLŽNIKOM DRŽAVNAJVEZA CIO Odbor za industrijalno organizacijo je pozval zastopnike vseh lokalnih unij na konferenco, ki se ho vršila 15. in 16. sep -tembra v New Yorku. Odbor namerava ustanoviti državno zvezo, slično AFL državni fe* deraciji. Konference se bo u-[deležilo nad dva tisoč delegatov. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Japonsko armadno poveljstvo je ukazalo konec ofenzive. — Kitajci upajo da Japonci ne bodo zavzeli Hankova. vora. ZDRAVNIKA JE OROPAL češ, da jim je pripadel po pogodbi, sklenjeni leta 1886 med Romanovci in Mandžu dinastijo. Japonci ne verujejo v avtentičnost tiste pogodbe. Zakaj hrepene Japonci po tem hribu? S hriba je mogoče obvladati zaliv Possiet, kjer je važna ruska submarinska baza. Provinca, v kateri je Čangkufeng hrib, meri 140 tisoč kvadratnih milj ter se dotika japonskega morja. Rusi so jo dobro kolonizirali, zgradili v nji železnice, tovarne in pristajalisča za letala. Za Ruse bi bil najhujši udarec, če bi se Japonci polastili tega ozemlja. LONDON, Anglija, I I. avgusta. — Maršal Va- 'dolarjev, ki jih je dobil za po silij Bluecher, vrhovni poveljnik ruske vzhodne .armade je v telefonskem pogovoru s tukajšnjim listom Daily Sketch" izjavil, da se bo Rusija samo branila, ne pa napadala. — Obramba naše ,meje je istotako neupogljiva kakor morala našega vojaštva,—je dejal Bluecher. — Pomnite, da sem rekel ''obramba*\ Rusija ne bo nikdar napadala, vedno se bo pa branila. NASHVILLE, Temi., 10. avgusta. — Odvetnik Brown Taylor je bil izvoljen za sodnika in bo nastopil svojo službo dne 1. septembra. Včeraj je podal naslednje ugotovilo: — Ker mi več oseb dolguje denar in ibi se utegnilo zgoditi, da bi imel kot sodnik opravka s tem ali onim svojih dolžnikov, bom, takoj ko me bodo zaprisegli, uničil se-BOletni dr. Henber C. Allen znam tistih, ki mi kaj dolgu-se je sinoči vračal (proti domu'jejo. Po 1. septemlbru mi ne bo v Brooklynu, ga je ustavil neki »ihče niti centa dolžan, neznanec in ga oropal za 75 TUM JAPONSKA POMAGA ISKATI TOKIO, Japonska, 8. avg. — Mornariški department je naročil posadki parnika Canber-ra-Maru tako dolgo iskati pogrešano ameriško letalo "Ht»- moč pri porodu. ■M OGLAŠUJTE V " C L A 5 NARODA** DOBRAjCDPCUA WASHINGTON, D. C., 9-avgusta, — Bernard A. Wein-er iz New Yorka je moral plačati $5 globe, ker na njegovem waii Clipper", dokler mu ne avtomobilu (letnik 1924) ni bi- poidejo zaloge potrebščin. Par-lo zavore. Ko je prišel iz sodi- j n?k raziskuje morje v bližini šča, mn je neki policist ponu-1 Douglas Reef, 800 milj južno [utonilo. Železniški promet je n-dil za karo $25. Weiner je bil'od japonskih otokov. Odtam je stavljen. Prebivalstvo beži v »dovoljen ter se je z busom bil poslal poveljnik letala zad- višje ležeče kraje. Vodovje še Yorku, I nje radijsko poročilo/ vedno Tiara »m odpeljal proti New &ANOHAJ, Kitajska, 11. avgusta. — Tuja mornariška poročila, ki so prišla v Šanghaj iz Kjukjanga, naznanjajo, da je bila armada in mornariška o-fenziva po Jangceu, ki se je pričela pred dvema mesecema, na povelje japonskega vrhovnega armadnega poveljstva vstav-jena. 4'Ker zadnje tri dni prihajajo japonske bojne in transportne ladje ,po Jangceu navzdol, medtem ko so prej vedno plule po reki navzgor, ne moremo vedeti, ako se mogoče hočejo Japonci umakniti od Jangcea," je rekel nek tuj mornariški častnik. "Toda od mnogih tujih topničark nad in pod Kju-kjangom smo prejeli poročila, ki nam dajejo povod, da mislimo, da je bilo izdano povelje, 'da je japonsko prodiranje proti Hankovu vstavljeno. Japonci pa se zakopujejo na mnogih krajih ob Jangceu." Druga tuja poročila tudi pravijo, da so Japonci mnogo svojih čet umaknili iz severne Kitajske skozi Tiencin in Hajčov. HANKOV, Kitajska, 11. avgusta. — Vsled rusko - japonskega spora glede mančukuan-ske meje in ker so Kitajci vstavili japonsko prodiranje po Jangceu, mnogi kitajski voditelji upajo, da Japonci ne bodo nikdar zavzeli Hankova in da Japonci, dokler ne dobe velikih ojačenj, svojega prodiranja ne bodo mogli obnoviti. Jaiponci so mislili, da bodo mogli zavzeti Hankov s samo 100,000 vojaki, to pa je nemogoče, ker imajo Kitajci dvakrat toliko vojaško silo, katero tudi mnogo podpira zemljepisna lega- Nekaj majhnih postojank pa ATJ/AHABAD, Indija, 11. so se Japonci polastili južno od avgusta. — Povodenj v južnem Kjukjanga. Po zavzetju gore delu Indije je preplavila nad j Tat jen, jugozap$dno od Šaho-deset tisoč vasi. Tristo oseb jelena so Japonci po vročem ai^ [tilerijskem ognju tudi zavzeli goro Hččov, pri čemur so imeli [Kitajci težke izgube. I Ob istem času so Japoncitu- ZGODAJSO ZAČEI ROCKVILLE, Md-, 9. avg.— Trije fantje, stari 7, 10 in 11 let so zlezli skozi ventilator v Farmers Banking and Trust Company ter odnesli za 10 dolarjev drobiža. Policiji so postali sumljivi, ki so v neki trgovini kupili za tri dolarje ken-dija. KUBA IMA NOV KABINET HAVANA, Kuba, 11. avg. — Novi ministri so nadomestili one, ki so v ponedeljek resigni-rali. Novi kabinet bo dal predsedniku Federicu Laredu Bru prosto roko za reorganiziranje vlade. Ta stavka je bila ena najbol j krvavih v zgodovini ameriške industrije. Girdler je nastopil kot priča pred LaFollettovim senatnim odborom, ki preiskuje kršenje državljanskih svoboščin. Preiskava stavke, ki jo je vodil C. L O. proti Little Steel, traja že tri tedne. La Follettov odbor je na podlagi izjav štrajkarjev in delavskih špijonov, kompanijskih in policijskih uradnikov, trgovcev in občinskih odbornikov u-stvaril precej jasno sliko o u-sodnih posledicah Girdlerjevili metod. • Ko se je United States Steei Company po kratkem, toda hudem boju podala Johnu L- Le-wisu, je sklenil Girdler boriti in upirati se do britkega konca. Ker Wagner jeva postava prepoveduje korporaciji nasilno nastopiti proti delavski uniji, se je poslužil Girdler nove metode. Potom trgovske zbornice je naščuval trgovce, da so s po močjo lokalne policije in trgovcev začeli gibanje, čigar geslo je bilo: "Nazaj na delo!" Vigilanti so pri vsaki priliki, ovirali prizadevanja štrajkarjev. V Monroe, Mich., je več sto meščanov napadlo slabotno vrsto piketov. V Youngstownu je dobila policija orožje in municijo od Republic Steel in začela s. štraj-karji pravcato bitko. Štrajkar-ji so bili aretirani v masah. Narodni miliČarji bo v Can-tonu, Ohio, vršili na javne stroške službo stavkokazov in delavskih špijonov. DESETTIS0Č INDIJSKIH VASI POPLAVLJENIH di zavzeli čenejalung in Mapo* šan, ki se. nahajata v sredini kitajske fronte, toda Kitajci poročajo, da so se pozneje s protinapadom teh krajev zopet polastili. Severno od Jangcea so Kitajci obkolili Japonce pri Hvang-meju, ki je popolnoma odrezan od Snstnuga. kjer so Japonci tudi oblegani. Kitajsko Časopisje poroča, da so imeli Japonci v bojih okoli Hvangmeja in Su-stunga zadnje tri dni «elo težke izgube. NAROClTE SE NA "GLAS VARODA" NAJSI1 ABLJSI SI O VENSKI DNEVNIK V AMFfjflK? f ~ •VL fcV k k B O D A " *— * rrr Friday, August 12, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. VL 9» " GLAS NARODA (fOHX or 99 Owned and Published by | ■LOTKNIC PUBLISHING COMFfNT fl—«i Safest. PrMjdwt J. Lnpah*. See. flM of Mmi of Uib corporation and iddrnwi of above offlcerf: m WpBX Wk STREET NEW YORK, N. Y. t. 45th Year —-—--:-- IfJSURD EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement te KJ »• ml Stfetrt leto vwU* list m Ameriko L0ido •••••• *•«..... $43.00 lit® «••»•«•»»• ...... 2a New York m celo leto . . $700 Za pol leta ................9&T4 Za lnoaematTo aa celo lete .. 97.00 Za pol leta ................93.50 Mbacrtptioo Yearly #!_ "GUI NAEODA" IEBAJA V8ARI DAN IZVZBlfSl NEDELJ IN PRAKN1KQV <<0140 NARODA", 21« WEST IStta STREET, NEW YORK, N. 1. Tedenski ftioliček Piše L BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. DOPISI brea podpUK in oeeboostl se ne prloMuJejo. Denar u naročnino — blagoroll pošiljati po Moooy Order. Pri spremembi kraja narod-tlkar, prmUaa, da m nas tudi prtjfoje bivališče naznani, da hitreje najde-•o —alomilca. AVTNA INDUSTRIJA V avtnih tvornicali v Dctroitu in okolici je opažati živahno delavnost, in vse kaže, da bodo tovarne kmalu povsem nonnahto obratovale. Veliko število delavcev General Motors Corporation, Packard, Plymouth, Motor Products Corporation, United Spates Ruber Company, Murray Corporation, De Soto Motors, Fisher Body Company in Kelsey-Haye? Wheel Co. je bilo brzojavno pozvanih na delo. . * % Soglasno z izjavo nekega vodilnega uradnika bodo tovarne General Motors Corporation v detroitski okolici obratovale po preteku štirih tednov s polno paro. United States Rubber Company je bila pred nekaj tedni odpustila 1,400 delavcev, zdaj je pa skoro vse pozvala nazaj. Vodstvo Willys-Overland tovarne v Toledo bo pozvalo na delo tisoč mož. 22. avgusta bo .produkcija v polnem teku. V topilnico Ford Motor Company v Dearbornu je bilo poklicanih tristo nadaljnih izurjenih jeklarjev. Za razširjenje in izboljšanje svojih tovarn je Ford določil $34,000,000. Prvi se bodo vrnili na delo "tool and die'* izdelovalci, njimi bodo pa v najkrajšem času sledili ostali delavci. Fordo ve kare 1939 modela 'bodo že septembra na trgu. Tovarne, ki izdelujejo dele za avtomobile, bodo začele prej obratovati kot pa tovarne, v katerih avtomobile sestavljajo. Vsi novi modeli bodo letos na trgu prej kot prejšnja leta. Vodilni uradniki v motorni industriji so zelo optimistični in se pripravljajo na ogromno prodajo, kajti povpraševanje po novih karah je že zdaj zelo veliko. pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU f ...............Din. 100 $ ftJOO............Dla. »0 $ T JO............Dts. 800. tli.«............M«. BuO mM............Dio. 1000 • Din. 20O®* ▼ ITALIJO Za $ 6.85............Lir 100 8 12.26............Lir 200 8 29JO............Lir 000 « 57.00 ............lir 1000 8112.50 -...........Lir 2000 81417jBO ............ lir 8000, n.om H8P9U HITRO MENJAJO BO NATID8N8 G8M8 PODVRŽENE 4IF88MIVBI GOBI AU DOLI i. le MJ* Izplačila v ameriikih dolarjih 4Mb IV- MraU pMtetl___| 8.T8 r jih sH 818— r»H»a1li 4oM ▼ Mfmp kraju lspla$lo v dolarjih. mmk nuuMOA nwwšamm *© uro «AV n^fomotu- 9LOVKN1C PUBLISHING COMPANY von, n. t« V našem zavodu imamo 'bol niško strežnico, ki je vedno vedrega oibraza in venomer polglasno prepeva med svojim o-pravilom. Bolniki, katerim stre-jše, morajo ozdraveti že radi njenega veselega razpoloženja, ako drugače ne. Pa sem jo oni dan nagovoril: — Odkod ,pa to, Miss Nollan, da si tako židane volje in ti je brez nehanja pesmica na jezi ku 1 — Ker sem srečna, zelo srečna. — rZelo srečna? Zakaj pa če smem vedeti? f — Well, zadovoljnost je vir ^sreče, jarz pa sem zadovoljna sama s seboj in s celim svetom. — To pa je nenavadna govorica. Ali smem vedeti za ta skrivnostni ključ, ki odpre vrata take sreče in samozadovoljnosti? — O, to je zelo preprosto. Vidiš, jaz nikoli ne ^primerjani svojega stališča z onimi razmeroma maloštevilnimi ljudmi, ki so mnogo na boljšem nego sem sama, marveč z neštevilnimi množicami tistih, ki jim je usoda kruta mačeha, ker so dosti na slalbsem od mene in me lahko zavidajo. — Jaz se radujem ljubega zdravja in kolika je to sreča, ako pomislim na stotisoče, ki so privezani na posteljo leta in leta ali pa morda za celo življenje in ne morejo ne ozdraveti ne umreti. Kot veš, imamo tu bolnika, ki si je zlomil pri padcu hrbtenico j ozdravel bo sicer, ali Bog se usmili čez tako zdravje, kajti ne samo da bo nesposoben za vsako delo, ampak tudi za hojo in celo sedenje in tako bo obsojen siromak na večno ležanje. — Jaz imam popolne ude, in koliko je to vredno, ako pomislim na stotisoče pohabljencev, ki si ne morejo kruha služiti in so dostikrat v napotje sebi in drugim. Ne glede na premnoge, ki se ponesrečijo na delu ali potovanju, koliko je takih rojenih kot smo na pr, ne dolgo čitali, da je bil v Alaba-mi rojen drugače popolnoma zdrav moški otrok, toda brez rok in nog. Naiposled imam stalno delo in to tudi nekaj velja v sedanjem času depresij-, in nezaposlenosti. — In konečno imam znanjo in skušnjo v svojem poklicu, dobro ime in ugled med ljudmi. To pa je največje človekove bogastvo, brez katerega vse drugo nič ne velja- Končavši to svoje pojasuiV) je spet zapela in na delo odbr-zela, ker se je oglasil signal iz bolniške sobe, jaz pa sem vzkliknil za-njo: Blagor teibi! Douglas Corrigan, junak zra čnih višav, ki je pomotoma zle-tel preko Atlantika na Irsko mesto domov v Californijo. je telefonično sporočil da bo na povaibilo obiskal naše mesto v začetku septembra o priliki vl like proslave 1501etnega jubileja naše Alleghany County, kjer je bila rojena njegova mati. V Pittsburghu živi tudi nekaj njegovih sorodnikov, in mogoče da bo počastil s* svojim obiskom tudi naš sanatorij, ker je tu zaposlena neka njegova so-rodnica kot bolniška strežnica. O tem 150-letnem slavi ju. za katerega se vrše obširno priprave na South Parku in bo največje v zgodovini mesta, kaj več prihodnjič. V Ruselltonu, pittburško o-krožje, živi družina, 60l?tm Joc Catanese, njegova 50 letna žena Ana in 6 sinov v starosti od 8 do 15 let- Vodili so majhno tobačno in sladčično tigovino, ali kupčija je šla po slabem in niso mogli zadostiti svojim plačilnim obveznostim, pa jim je šerif neusmiljeno zmetal pohištvo pred trgovino nn 14 sidewalk", kjer so morali prenočiti v dežju, ker ni bilo druzega stanovanja na razpolago. Mirovni sodnik jim je -ieer skušal dobiti denarno pomoč od ene ali druge pomožne agencije, ali pošiljali so ga od pisarne do pisarne, od Kajfeža do Ho-rodeža, in povsodi so odgovorili, »ia ta slučaj ne spada v nji hov delokrog, marveč, da bo ta in ta ustanova pomagala tako, da koncem konca ni bilo od nikoder pomoči. Pa govore o neki lakozvani civilizaciji. Kak.šna pa je to civilizacija ako je brezbrižna za posamezne člane človeško družbe V sili in potrebi -' To je pač civilizacija možgan. razuma in mrzlega materijalmna ali ne srca, brat>tva in ljubezni Ko nas ImmIo pozni zgodovinarji študirali in o nas pi>ali zgodovino, in bodo naleteli v več sto let starih, orumenelih časnikih na podobna poročila, bodo zmajali z glavami in vzklikali: Nemogoče, nemogoče! ADVERTISE IN "GLAS NARODA" I ž Sim^nije. ILIJA PREDOVICH UMRL 30. julija olb 4. popoldne je v H5. letu svojega življenja umrl znani Ljubljančan, Ilija Pred o-vrč. Po redu je bil pofoojni iz tistega islatvnega rodu, 'ki se je naselil v Beli Krajini. Bil je g nšk o-k'atol isšk e vere. Svojo podjetnost je llija Pre do v ič razvil že v svojo mladosti. Pričel je 'kupčeva!i s prašiči in v kratkem času se je seznanil z vtsemi razanerami v Sloveniji, na Hrvatskem in v 'Slavoniji. Njegovo pital išče na Selu, kjer je redil včasih do ;?(HM) svinj, je zaslovelo po vsej Evropi. Ilija Predovič si je pridobil velike škrgo tudi za razvoj sedanje Ljubljane, saj je saiino na Selu zgradil 25 dvonadstropnih stanovanjskih hiš. Ta naselbi n« ima še danefc po ustanovitelju ime Prodovičeva ulica. Skupno pa je Predovič zgradil v Ljubljani nad 500 stanovanj. Ko so prišli med vojno begunci iz Primorja, so najbolj občutili kako veliko-potnzna in dobrodelna je bila Predovičeva delavnost za snovanje novih in zdravih stanovanj v Ljubljani. Predovič je bil tudi požrtvovalen mož in je mmogo daroval v dobrodelne namene. Že 'pred vojno je za grško-katolii^ko cer'kev v Dramah podaril 60,000 zhvtili kron. OSE ZAŽIGAL, PA POVZROČIL POŽAR Pri sv. Benedi'kt'U v Slov. goricah so imeli velik požar. Zgorelo jo gospodarsko poslopje 'poslanika Jožefa Kmie'ka. Zgorelo je tako hitro, da so kodna j rešili živino. Gospodar in gospodinja ni stat bila. doma, ko ju je zadela nesreča. Podala sita se zjutraj v Maribor na semenj, zvečer pa, ko sta ^se vrnila -domov, sta našla isamo |>ogo-rilV'o. Doma sta pustila 11-lot-nega pastirja Franca Pavlica. Pastir je zasledil na hlevu osje gnezdo. Nahajalo se je v šopa h pod Nabavil si je nek jo žveplani za kad, ki s«* uporablja za žveplan je sodov tor je hotel z žve*plom prepoditi rHc. Pomagal mu je pri tem poslu šo sosedov fant enake KADITE naravni tobak bre* po- ^""^^■■"sebnih dišav, turiki, maeedonski in grški tobak najbolj*« Trste po $2.65 funt; tobak štv. 1 pa po $1.90 funt. — Turški tobak mešan » domačim $1.25 funt. — Pošiljatev po-51 jemo poštnine prosto, ali manj kot en funt ne pošljemo. t»5% pošljite za vsako naročbo, ostanek pa po C. O. D. STROJ ZA ZVIJANJE CIGARET.. 35 centov. — Import i ran cigaretni papir 5 e. za zavitek. 12 zavitkov pa 50e. Prodajalci tobaka naj pišejo za informacije glede cen. — Jamčimo za najboljšo i>ostrežbo. ATLAS TOBACCO Co. 301 WEST 40th ST., NEW YORK, N. V. • • • • ^taro^i. Deček je privezal za-kad na kol, prižgal žveplo ter ^a vtaknil v osjv gntzldo. Ker so se ose zapodile za njim, je pred nevarnimi žuželtkami polj s?nil s hleva. Osje gnezdo pa se je vnelo in od nje^a tudi Mlaininata .-itreha in v hipu je bilo mosinoA-l jitni-a nokoira po>eslnika o l sv. Bau-bare. Vi-čanski jo zahajil zadnje eas« k dekletu, kar jo zbudilo pri drugih fantih hudo .--vraštvo. Ko se je Vičanski vraeal domov. sta ga dva fanta naipadla v gozdu in ga z noži tako obdelala, da je izkrvavel. Orožniki so enega izmed naipadaleev izsledili. nekega 16-letn^ga fanta. Izročili so ga sodišču. Naročite se na "Glas Naroda", najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. ".i";;1' GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKU IN OKOIJCI ANTHONY SVET, (UnUcensed) V slučaju smrti se obrnite nn naš ikogrebiii zavod In Mr. Anthony Svet bo prišel k Vam in Vam dal navodila in cene v Vaše i>opolno zadovoljstvo. NEW YORK, N. S. II BROOKLYN, N. Y. 455 W. 43 St. | 219 Atlantic Ave. Circle 6-7393 H maih «—76ii Ustanovnlk ZRAKOPLOVNA NESREČA V JU2NI AMERRIKI .503ILJATEUE OEOZARJAMO Ostanki velikega potniškega letala Pan-American Airways, ki je padlo na poslopja bolnišnic c v Ituzaingo v Argentini. — Neki-boln»kL strelk je biUusmrčen,, devetnajst-oseb pa ranjenih: Pilot se .je .rešil. Od Mr. in Mrs. A. Eisenhardt sem te dni dobil iz Begunj pri Cerknici velik rezančni koš lepih ineniševskih pozdravov. Mrs. Eisenhardt je sestra solastnika " Ameriške Domovine", Jakob Debevca, s čigar priporočilom sem se bil pred dverni leti podal v Lorain, O., in sem preživel pri Eii-enhard-tovih izredno lepe čase. Kakorhitro so odnošaji med dvema državama skaljeni, začno diplomati drugih držav ribariti v kalnem. V največji newyorski bolni šniei Medical Center je nedavno neki uslužbenec pobesnel in obstrelil dva zdravnika. Nato je pa še sebi pognal kroglo v glavo. Newyorski dnevniki so poročali o tem z debelimi črkami na prvi strani. Kakor veste, je v dnevnem časopisju naslov poglavitna stvar. Radovedneži sedejo naslovn na lim in kupijo časopis, pa če je poročilo kaj vredno ali ne. Navzlic temu sem bil pa nekoliko presenečen, ko sem čital naznanilo, tiskano s tri inče vi sokimi črkami: — V "Medical Center", največji newyorski bolnišnici, je tekla kri. V Sloveniji je železniška postaja s skladiščem, postajena-čelnikom, sedmimi uradniki iu enim delavcem. Vse je na kupu, edinole stranišče je skoro četrt ure vstran.Prav čedna in prijazna hišica. Toda ko pride popotnik v potu svojega obraza do nje, opazi na vratih napis: — Ključ je pri načelniku postaje. Nekemu obupancu se je zdfl ta napis le nekoliko preveč n-raden in zato je spodaj s svinčnikom napisal: — V posebno nujnih slučajih, se je tre*ba obrniti na železniško ministrstvo, Beograd, Masarykova ulica, štv. 9. Prejšnji teden so me prijate Iji naložili na karo, češ, da bi mi ne škodilo, če bi se malo svežega zraka navžil. Rekel >em jim voziti po bulevardu, z bulevarda smo pa zavili v Ho ken in odtam po River Streetn do vhoda v postajo, odkoder vozi vlak pod Hudsonom v New York. Pred vhodom, kjer je db gotovih urah največ prometa, sem opazil nekaj neobičajnega. Ob majhni mizici je sedel debel bradat možak z zlato-obrobljenimi naočniki. Pred seboj je imel majhno železno blagajno in cel kup tiketov. Za njim je bila nova kara najnovejšega modela, nad karo pa o-gromen napis, da bo tega in tega dne žrebanje oziroma "bingo" in da bo človek s srečno številko dobil karo, radio iu poln tank gazolina. Dasi je v največ ameriških državah (tudi v New Jersey!, loterija prepovedana, se za prepoved le malokdo zmeni. Prizor sam po sebi me torej ni presenetil, kajti sličnih prizorov je videti, kamorkoli se človek vzre. presenetilo me je pa, ker je bil bradati možak kapucin, in "Ibingo" za krasen avtomobil se je vršil pod pokroviteljstvom majhne hobokenske cerkvice, ki se, odkar je bila sezidana, in še vredno je bila sezidana, vzdržuje samo z miloda-ri. — To je napredek, to je moderna civilizacija. Vsepovsod, kamor se človek ozre, je en sam velik "bingo", vsled česar tudi cerkev ne sme zaostajati za duhom časa. — Tako sem pomislil in prosil prijatelje, naj me odpeljejo domov. SV N AVo b A* - Hew tail Friday, August 12, 193« JPHB LABGMT SLOVEKU DAILTIN V. Ji. A Svidenje po 36 letih F. BtfUNCK: Skoraj ni bolj živahnih in zabavnih živalic, kot je ducat nad vse iše^avih pujskov. To" ti kar skače in cvili in hudomušno imežika v svet. Ker ne ve, kako bi jsi krotilo radost do živ. Ijenja, in švi^a sem in tja kot rožnatobela množica po podu, in ti zdaj smukne skozi majti 110 odprtino h kruleči materi v svimjak, pa se že drug čez drugega prekuhali in prevali ven-kaj in v luknjo, ki so si jo ka-fcrir paglavci napravili v slami. In se vendar nesramno in zaupno ustavijo pred vsakršno novohtjo. Vsakršno ~tvar"na-krulijo" in bi najrajši pozvali celo stroj za rezanje slame in loitev in velika vrata na tekmo s seboj. Nekega dn. pa i progo is svojo dn* 80-letni bolnik se je v resnici zino »pregledal. O kamenitem imenoval Hawtomd, bi! je v plazu ni vedel ničesar, resnici clown po poklicu in bil; Ko je privozi! iz predora, je srečo. Ta vožnja z d rezino je bila prava* teknra s smetjo. Mož je tvegal vse, kajti lahko bi se zgodilo, da bi zavozif hr~ zovla'k v predor, preden bi prišla d rezi na iz njtga. Saimo minuta čalsa je še manjkala, ko je železničar zapusitil predor. 1 Takoj je spravil V delovanje svarila in obvestil postaje. Brzo-vlak se je ustavil kratko pred predorom. V njima.je bilo 300 f>ot«nikov, med njimi 150 šolskih otrok. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" ge mu poševno razkoračene. Seveda še omahuje, od začudenja ipravi spet "bee" in mu j«' vendar tako neskončno lepo, ki r slami — tudi tukaj ni nič ši, ki ves zaspan mežikaje po-gle«duje za puj-ki. čej>eč na se-menem vozu. Toolki"ogu okrog telička. ko da >e umrejo y>osve-tovati. Kden se dnsne celo premakniti iz polkroga, stopi pri tem na bilko, ki se vzdigne ko gugalnica in pri tem Doščegeče telička za uhljejn. Kaj bi * 'Bi*' pravi v drugo iu se strese — brrr! Koj nato se vseh dvanajst piij>kov s cviljenjem in vreščanjem razprši vsaksebi in izgine v jamah in luknjah, a čez hip se že prikaže dvanajst špi-častih zdravih rilčkov iz vseh skrivališč in skuša drug drugemu razod«"ti svoje mnenje. "Bee" pravi spet teliček. Pujskov še ni dobro spoznal, Tje začu*den je, da je že svetloba tu, ki lije skozi bližnje okno mleka. Povesi glavo, češ, ali bi bilo moči oblizati pujske? A pujski se mu križem kražem razpršijo, ovil eft od zadovolj-tva, ker se je teliček tako zmotil, in mahoma izginejo v slamnati luknji da se pomenijo o t«\j siuewni zadevi. I a* eden obstane pri vratih, kakor na straži. T<»liček se. spognmi, i.n tudi huVn je. Noge so mu začenjajo zavidati svojo nalogo in se prestopijo. ne da bi teliček kaj vo- prijazno podrgniti ob njem in se — toda zdaj se vrata odpro in hlapec pride po slamo. Nastane pfklenski Vriše in trnšč vse je eno samo opozarjanje im e<»]»etanje. Iz vseh slamnatih lukenj se plašijo pujski, se gne-tejo drug k drugemu in preko-picavajo et roman lz modernega življenja. Uppeubeim je snani angiettl ro- a nop! sec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, t;1*: Ivan Cankar. 23o str. Cena .80 MED PADARJI IN ZDRAVNIlkI *Kplsal Janko K at 110 strani. Ona........M MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cena 1.M Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu CUa-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI GOSTAČ .....................................................35c in da je tudi on tak pujsek, kakršni so c.ni. Rrez dvoma si žareli tejra vudovitega mi^ota-nja in mrgolenja, ki ^a )e »bil videl, in skaiša »topiti 'korak za njimi. A kar pri tem hkrati d viable vsr .ri<*i obleci, pum! — na tre-huliu. Pa kaj to! Slama je inehflca, on sam se je rez noe tudi že osuisil, tako da lndijo in tavajo skozi temo življenja. Vzinnjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH NA RAZLIČNIH POTIH . Mr 49e KRALJEVIČ IN BERAČ ___________________________ KRVNA OSVETk (povest ia abroftkfli gora)__S9a LA BO HEME. Bpls&: H. Murger. 402 str. Cena...99 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga 1* svetovno znano deio. LISTKI. estrega rellkomestnega življenja ln spominov nanj. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatoie France. 982 strani. Cena ................................................... -99 To je satira na franeoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi Je siavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren v svoji zabav ljlci. PLAT Z* ONA. spisal Leonid Andrejev1S1 str. Cena .49 P<»Ieg naslovne jiovestl slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. naareC '"Misel ▼ menil" ln "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ____________________________________________SSt požigALEC .......................................................... 95« POSLEDNJI MOHIKANEC .......................;______Stf PATRI A (povest lz irske zgodovine) _______________St« POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meiko. — 79 strani. Cena .............................................. M Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke tn mebke. Posebno ženske so vnete za njego-va dela. ' PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani ia pro-stega naroda. Cena ..................... <99 PRAPREČANOVE ZGODBE. ..............................»5e PRIGODBECEBEL1CE MAJE, trd. vez. ..-i----L— PRVIČ MED 1NDUANC1T Povest' lzaa Cariz odkritja Amerike. Cena .................... M REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM -------89t RDEČA IN BELA VRTNICA U_____________________Ms PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Tria ves. 84 atranl. Cena -----------------------------------—.W Prgeovorl, eseji ln misli slavnega indijskega pisatelja. Student naj bo. — nas vsakdanji KRUH. spisal F. K. Flnigar. 89 stranl. teaa J9 NaS mojsterskl pripovednik nam nu<11 v tab dveb svojih delih obilo duSevnega užitka. PRAVLJICE, KoSuta|k, II. rveaek. Cena.......19 PRAVLJICE, H. Mayer. Cena .....;.... M TURKI PRED DUNAJEM .....................:________89* TATIC, zplsal Franca Bfvk. Trda ves. 89 C«* .1« NaH 1 zboren primorski pisatelj nam naje v tej knjigi dve povesti, ki Jib je pocv. " «vojl materi. TISOG IN ENA NOC, s slilwmv-veliia izdaja. Broš. 3 knjigG. Cena . . t(.. .3.25 Slovenic Publishing Company 216 WEST I8th STREET NEW YORK, k Y. »BCS0 HllOD Wm — Itar M Friday, August 12, 1938 L2l*GEST SLOVENS DAILY IN U, I. A HIM ^ir^iiiiiititM KOMAR IZ ZlVUItM ZA "6US IAR0DA" PRIREDIL: I. M. ■21- "Torejt" Egon se vzravna. "Samo še malo počakaj. Upam, da bomo dobila stanovalko, upam, za tebe. Ko bo pri nas, naše življenje ■ . Mati t»e prestraši, naglo vzame dozo s prahom in se namaže. "Ve bodi tafco natančna, Elena," jo zavrne oee. "Ali som billa natančna, papa? Saj mi vendar mama vedno pravi, da ne smem jokati, ker me jokanje napravi grdo in tako sem mamo samo na to spomnila." daliilcu, itoda njihovo igTanje ne pozna zaostankov, ne pozna majhnih zadreg in premol'kov, ki smo jih vajeni doživljati v slehernem gfi?daliišeu. Vse se raizvija pred nami brez napak, kafcor da v filmih igrajo stroji s oudeženimi darovi: z nenad- Sfcnora Katarina a* nasmeje. Eleno pritisne k sebi. * ^ ' * Prav nna.š moj angelček, človek ne sme jokati, kajti jok uniči lepoto. Tndi ja® ne bom več jokala, četudi je žalostno, da smo postali tako revni." Elena s svojimi temnimi otmii popolnoma mirno in zaupno pogleda mater. "Saj bomo .zopet bogati, mama, kadar bom velika, se bom poročila z bogatim markijem i«n potom se bomo zopet preselili v lepo palačo v Rim." Egon Straeser zmaje z glavo in pogled* Eleno. "Kdo pa ti je take neumnosti položil v glaVo?" "Marieta oni je rekla in ni neumnost, temveč zelo pametno. Samo bogata možitev nas more rešiti, pravi Marieta, in mi češe lase, da ostanejo lepo svetli in skrbi za. mojo polt. Potem bom dobila bogatega moža, mora biti ponosen markij, ne navaden meščan, kakoršnega je mama poročila. Potem/ ho vse dobro in zopet bomo sli v Rim, bomo stanovali v palači in se 'bomo vozili v avtomobilu, ali pa v (kočiji s štirimi konji in potem bomo zopet potovali, kolikor bomo hiteli in v©e bo zopet lepo." To pravi mala Elena z izrazom velike dame. Njen oče pa vsled jeze zardi. "Marieta je neumna žena in to ji bom tudi povedaj. Tebi ne ame govoriti tako neumnih stvari," pravi trdo. "O, pusti Marieto pri miru, drugače bo zopet več dni užaljena," (pravi žena. "Za njo se bi smela toliko zmeniti, potem tudi ne bi bila vedno užaljena pri vaaiki ibesedi, ki jo ji reoeano. V resnici je skrajno neumno, da otroku pripoveduje take neumnosti." "Dovoli mi, to ni neumnost! Marieta mifeli dobro in Elena ne more dovoij zgodaj razumeti, da jo more samo bogata možitev reši/ti bede." "Prosim te, Katarina, Elena je vendar še otrok." "Toda je razumna Čez svoja leta." "Pri nas pravimo, da je tak človefk prezgodaj zrel." "Nikdar mi ne prihajaj s takimi nemškimi sentimentalnimi pojmi, Egon. Elena bo vedno ostala v Italiji in pri nas so otroci vedno prej zreli. Sicer pa se ti ni treba že sedaj tako razburjati, kajti, kafco bo mogla naša uboga Elena tukaj v naši samoti dobiti moža, mi je nerazumljivo. Poleg tega pa žalibog tudi meni ni tako podobna in ne bo nikdar kaka posebna lepotica in samo njeni plavi lasje in dobro negovanje lepote ji bo pripomoglo do kake veljave, seveda samo, ako jo moremo vpeljati v visoki *vet, to bo enkrat dorasfla." Zadnje besede j> Katarina govorila v francoščini, katere Klena nr še dobro obvladala. Njen mož ge glede tega predmeta noče več jeziti, kajti vedel je, da bi b tem samo izzval nov neprijeten prizor. Kadarkoli je hotel odločno poseči v vzgojo svoje hčere, je vedno prišlo do nasprotnega mišljenja 7. Ženo, ki mu je vedno očitala sentimentalno nemfiko vzgojo. Zato se je zaradi ljubega miru bolj in bolj privadil molčati, četudi m je zaradi tega pogosto marsikaj Očital. Toda Egon Sfarasser je bil človek, ki ni imel posebno trdne volje in je komaj kdaj (prodrl a svojo zahtevo. Takoj nato vstopi lep, močan mladenič, ki je tičal v nekaki livrejL Na krožniku prinese pošto in jo ponudi z nekakim priklonom svojemu gospodarju. Ko Esron vzame pisma, pravi: "Sedaj moraš takoj pogledati za mojim konjem in ga moraš dobro odrgniti, Giuseppe." "Si, »ignore, takoj se bo zgodilo; sedaj sem ravno prKel s pošte." 8 priklonom hoče oditi, tedaj pa Elena mouročno zakliče: "Gkteeppe!" Giuseppe se dbrne k njej. "Kaj zapoveduje eignorina Elena?" Elm* pa ošabne dvigne glavo. (Del*» prihodnjič.) moj- ■srftilstvom, ki Obvladuje vsak položaj in sleherni prizor. Toda to mojstrstvo — kakor vsako drugo — in i plod posre— čenosti, (marveč sad mučnega, dolgtefga, včasih obupnega delat Vsak droben filmski prizor, vsalka neznana sestavina filmskega dejanja, ki tvori komaj stotisočinlko kake velifee celote, predstavlja silen napor igralcev, predstavlja nervozna prizadevanja režiserja, ure in ure poskušanja, kakršnega živa gledališča ne poznajo. Film-ke delaivnice po vsem svetu so prosfcori, kjer moderna teihnika ustvarja pravljice, toda morda aiikjer v nobeni tovarni ne pne-teče toliko znoja, kakor kje v filmski tovrnici. Za vsak pri-zorčelk ie treba ne le zgraditi nos na filmski zvočni trak. Velita filmska vloga zahteva od igralca neskončno več časa in že zgolj zuinainjega napora in potrpežljivosti, kakor pa podobno delo pri gledališču. Talent sam igra morda pri igralcih manj/šo vlogo, večjega pomena je vztrajnost, potrpežljivost in dobri živci, da more prertesti na tisoče posfciušanj, tisočera si tn aren j a režiserjev iin njihove kariere. Kajti go-| &pod pri filmu ni igralec ali zvezda, marveč režiser. Igralci so le njihovo orodje, takoj ko >>e začne delo v ateljeju. Toda preden začno filmsko dejanje v delavnicah fotografirati, je treba neskončnih pri-praiv, ki jih morajo igrati igralci sami. Za velike družabne in faagocLovuni^ke filmske drame, kakor so na primer "Tajfun", "Panama". Pasteur" itd. morajo glavni igralci sami preštudirati ne le zgodovino, marveč vse splošne razmere teda^-nje dobe, da lahko igrajo ljudi iz nje v pravi, živi in verjetni podobi. Morajo znati govoriti se gibati, jesti, veseliti se, žalovati — skratka živeti v tisti dobi, v kalfcro je film postavljen. Čim bolj je filmsko delo vrhovni poveljnik rdeče armade na Daljnem iztoku. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova ie razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroSkov, Vas prosimo, da slcuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino aaravuost nam ali jo pa plačajte na£emu sastopnlkn v VaSem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojlh imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi-čeni obiskati tuu; druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CAI4FOBNIA: San Francisco, COLORADO: Pueblo, Peter Colig. A. Safti* Walsenburg, M. S. INDIANA: Indianapolis. Ft. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlt; Closro, J. KaMaa (Chicago, Ceero In Illinois) Joiist, Jennie Bamblck La Salle, J. gpellcfa Maseoatab, Frank Augustin North Chicago In Wsokegu. Wi MARYLAND: DtsolUer, Ft. Vodopivee MICHIGAN: Detroit, L. Pliriii MINNESOTA: Chlsholm, Frank Goule, J. Lnkan'^ Ely, Joe. J. Peshel Eveleth, Louis GooSe ..Gilbert, Louis Vessel Hlbbing. John Povie Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: Bovadop. M. M. Panlaa Wasboa, L, OHIO: Barberton, Frank Cleveland. Anton Bob«k- Chaa. Kar-linger, Jacob Besnik, Joh- Siapnik Olrard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant. John KnmAa Youngstown, Anton KikaU OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA Bessemer, John Jevnikar Broughton, Anton Ipavec Conemaugb, 4. Pi—— ci Coverdale in okolica, Mrs. Iv Export, Lsois Sopurfli Farrell, Jerry Okcrn Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City. IV. Ferenchak Johnstown, John Palub Krayn, Ant Tauielj Luzerne. Frank BaUoch Midway. Jouii 2ust Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek; Fr. SeUfrcr West Newton^.Joseph Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee, West Allis, Ft. Sheboygan, WYOMING: Bode Springs. Diamondvllle, Joe Rolks Jt P«itL posnelo po resnionih dogodkih in po zgodovinskih liudeh, tem težje zahteve stavi vloga na i-grailea, ki se mora z vestnim preučevanjem svojega vzora einn bolj vživeti v naravo in značaj osebnosti, ki jo v filmu oživlja. To v-^elja zlasti za dokumentarne filme iz nedavne preteklosti, ki jo svet še hrani v ispominu z vsemi njenimi podrobnostmi. Ameriški igralec Panl Mani, ki se je proslavil s svojimi vstvaritvatmu v Velikih filmih "Pasteur", 4'dr. Sdkrates^ itd. sam najnazorneje pripoveduje, kako se pripravlja za svoje velike vloge, ki so zadnje čase vse v podajanju velikih ljudi iz človeške so-cie G ras se v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 22. septembra: lie de Frnnee v Havre 24. septembra: Conte d i Savoia v Genoa 27. septembra : Bremen v Bremen Nieuw Amsterdam v Boulogne Champlain v Havre 28. septembra: Normnndie v Havre Hansa v Hamburg Važno za potovanje H dor Je namenjen potovali v stari kraj ali Mili ksga 94 tam, je potrebna. A* Je pautea v vseh stvareh. Vsled naie M|e letne skuAnje Vam samoremo dali najbaljfta psjasnlla Is tndi vts potrebno preskrbeti, da je potovaaje ndabns hi hitra. ss «a-oans obrnite na nas sa vsa pajanollm. Ml preskrb ime vse, Iwdiil prataje u povratna davsljenla, polili liste, vi žeje In sploh vse. kar je sa potovanje /otrebse v najhitrejšem (aro, ln kar je glavna, sa najmanjše strstk*. Nedriavljaal naj ne odlatajs da zadnjega trenutka, ker se dobi Is Washingtona povratna dovoljenje. RE-ENTttV PERMIT, trpi aajmanj en mesec. Pilite isrej takoj sa brasplatea navadila la sagatavljana ?M, da boste poceni In odsbno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. KLOPOTAČA DOBILA 18 MLADIČEV. Živalski vrt v Lvpsketit je dobil zadnje dni nenavaden prirastek. Ondotna klopotača je izvalila 18 klopotači«. KLINIKA ZA BOLNE KNJIGE. 8 podporo italijanske vlade je »bil ustanovljen v Rimu zavod, ki 9e peča s strokovnim preračevamjem raznih 'bolezni* starih knjig in njihovega lece-nja. Zavod je dobil sittfboliic-no ime "Clinica de^li librri" in ga vodi profdwar botanike na rimski tmivterzi Alphonso Gal-lo. Zavod isma dva oddelka. V prvem proučujejo bolezni knjig m dolocaijo todi diagfnozo in način letenja. Dfngi oddelek je prav za prav vzorna higie-nična knjižnica, kjer knjige le-čijo. Kakšne bolezni imajo knjige? Najpogostejše so mfe- hami&nega značaja. Knjige po- najtorijar Škodujejo termini, črvi in druga golazen. Te mehanične bo -lezni se leči jo razmeroma lahko. Hujše so bolezni plesni. Ce se namreč plesen zaje globoko v papir, da je morajo po-eaisi in previidmo izolirati in pokončati, je delo mnogo težje. Najtežje so razne kombinacije plesni na hifctSh in viezavah knjig, katerim se pridružuje še nlekjakšno zastrupljenje, povzročeno po kemrdnem razkrajanju kovin, s 'katerimi je vezava okrašena. Na kliniki je mnogo pacientov, ki predstavljajo skupaj s tam i 1 i jonsko vrednost. Najdražji pscijent je sloveče sveto pitamo "Borga d*Ee*te" ki ga je kupil senator Treccani na neki dražbi v Parizu za 5 milijonov lir in ga pofclonil državi. To dratgoceno knjigo je razjedala plesen, zdaj se je pa "njeno stanje de znatno aboljšalo." Tako v«aj tndi baletom zdravniške komisije tega svojevrstnega sa-