List 44.
Natoroznanske reči.
Mnogovrstne mravlje v Afriki.
Tudi v Afriki so mravlje, ne samo pri nas; pa so drugačne in hujše kot naše. Posebno dosti jih je na zahodnem Afrikanskem, kjer so nektere nevarne ljudem in živalim. Du Chaillu^) pravi, da jih je 10 plemen. Naj-nevarniše so tiste, ki jih imenujejo bašikuav ali ušunu, kterih se celo leopard boji. Te popotvajo najraje skozi lesove. Včasi so jih kar cele rajde, več ur dolge in precej široke. Ob vsaki rajdi gredo velike mravlje, kot častniki in poveljniki , da zmirom v redu vzdržujejo celo trumo. Kadar dojdejo na poti v take kraje, kjer se ne morejo ogniti solncu , ktero jim sije nasproti, napravijo si cesto v zemljo in popotvajo dalje pod zemljo. Kadar so lačne ,   skupljajo   se in v veliki dolgi in široki rajdi  napa-
*) Francoz Du Chaillu je mnogo prehodil ekvatorialno Afriko in nam sporoča marsikaj zanimivega o zamorcih in tamošnjem živalstvu.                                                                               Pie.
•                 ' ;l'r             \                                                                                                                      t
'^$aj^$ali, na priliko, gorilla *) in  slona (elefanta), ktera
^&jSj|fjj? <lba pred   njimi,  tako   se  jih  bojita.    Tudi   zamorci
e4.4>bi4mentano   boje  in  beže   pred   ujimi,   zakaj kar  one
^^jsl^o, uplenijo vse in obero do belih kosti.   Štruse, pse,
rise, antilope — te premagajo naenkrat in potlej jih obero,
le kosti jim ostajajo.
Na poti so pa ponoči in podnevi te živali, in kadar se bližajo kaki vasi, puste zamorci vse, kar imajo, pa beže, mravlje pa se spravijo po hišah in pomore in obero vse, podgane, miši in kar je mesenega. Podgana, če je še tako velika, obero jo v malo minutah; rastlin se pa ne dotaknejo. Pa skačejo za plenom, zgrabljajo ga s pilastimi čutnicami in potlej objedajo. Kogar vgrizne kaka taka mravlja, ga zelo boli. Diše pa hudo. Dolge so najmanjše pol palca in rudeče ali tamno rujave. V eni rajdi jih je veliko. Du Chaillu jih je gledal celih 12 ur, ko so šle mimo njega, in ni se pretrgala vrsta nič.
Pa neko drugo pleme je še teh mravelj. Te so pa se veče; nahajajo se doli pod ravnikom (^aequator} in so sivo-bele, glave imajo pa črno-rudeče in grizejo tako hudo , da kar trgajo meso s pleua; so pa počasnejše od unih in jih ni toliko.
Nšellelav ali bele mravlje, te pa ne napadajo ljudi in živali, ampak žive od rastlin in ne morejo strpeti solnčne svitlobe.
Rudeče drevesue mravlje žive po drevji in ga objedajo in obgrizujejo, da se usuši drevo , nad ktero so se spravile. Spravljajo se nad veje najgostejše, lepijo liste in narejajo iz njih posodice, mošnji enake, in v njih potlej gnjezdijo. Teh se tudi boje ljudje in živali, zato ker boli, če ugriznejo.
Ene so črne. Te gnjezdijo tudi po drevesih. Gnjezdo je dolgo 2 čevlja , počez pa en čevelj; znotraj so mostovži, pota: na-nje ležejo jajca, na njih delajo in odgajajo mladi zarod. Da dež ne premoči gnjezda, napravijo nad-nj streho iz listja.                                                              Podgoriški.
366
*) O Gorillu (Troglodytes Gorilla) drugo pot kaj.                 Pis.