DRŽAVNO TOŽILSTVO v iJUiLJANI
Poštnina plačana v gotovini
izhaja riak dan ijutraj razvea
V ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna itevilka Din 1"—, na 16 straneh Din 2 —■, mesečna naročnina Din 20 —, ca tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L
Došio 10. X. 1930
  krat, IZ prilog.
Jugoslovan
Cena Din 1*—
Rokopisov na vračam*.
*— Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju,
Slomškov trg fitev. 4.
St. 112 a
Ljubljana, petek, dne 10. oktobra 1930
Leto L
Fašistovski „razlogi“ za revizijo mirovnih pogodb
Ojačenje revizionistične propagande v ltfali|i po nemških volNvak - »Argumenti«, ki naj bi se jih Francija prestrašila - Kje naj bo začetek in kje konec revizije? Revizija in manjšinsko ozemlje
Pariz, 9. oktobra. Tukajšnji list »Le Temps« objavlja pod naslovom »Italijanska kampanja proti mirovnim pogodbam« obširni posnetek članka, ki je izšel izpod peresa Mussolinijevega brata v milanskem »Popolo d' Italia« o vprašanju revizije mirovnih pogodb. Miru ne bo dotlej — piše glavno Mussolinijevo glasilo, dokler ne bodo sedanje mirovne pogodb spremenjene in ne bo končana gospodarska kriza.
Mussolinijev list pravi dalje, da grozi od gospodarske krize nevarnost popolnega poloma v Evropi. Če pride do komunistične revolucije v Nemčiji, je zveza med nemško in -sovjetsko republiko takoj gotova. Poljska in Češkoslovaška bosta pri tem zdrobljeni. Saj je Franciji dobro znano, da se Nemčija, ki se ne more oboroževati doma, vendar oborožuje s pomočjo Rusije. Francija naj si tudi ne dela nikakih iluzij glede pomanjkanja izvežbanih vojakov v Nemčiji, kajti za nemčijo bo stal blog milijonov ruskih vojakov, ki bodo opremljeni z nemško tehniko ter kot taki predstavljali nezadržno silo.
Italija ne bo šla več s Francijo.
Med nadaljnjimi okoliščinami, ki naj bi Francijo prepričale o potrebi revizjje mirovnih pogodb, naglaša Mussolinijev list, da se Francija v slučaju nemškega napada ne more več zanašati, da bi šla Italija v vojno na njeni strani. Stanje javnega mnenja je sedaj tako, da bi Italija mogla
kvečjemu ostati nevtralna. Na drugi strani se Italija tudi ne mara boriti za to, da bd Francija mogla ohraniti svoje kolonije. Francija meri 550.936 km2 in šteje 40 milijonov prebivalcev, dočim obsega Italija 310.200 km2 in šteje 41 milijonov prebivalcev. K temu številu je treba prišteti 10 milijonov Italijanov, ki živijo izven Italije, in še 10 milijonov drugih, kd da se nahajajo po sili pod tujim jarmom — v Nici, na Korsiki, na Malti in v Dalmaciji!
»Važen činitelj bodoče vojne«.
List nadaljuje z argumenti te vrste ter naglasa, da ima Francija 2,500 000 inozem-cev, dočim pride v Italiji nia 1000 domačinov en sam tujec. Dalje ima Francija velike narodne manjšine, med katerimi nad pol milijona Italijanov v Nici in okolici, dva milijona Alzačanov in Lotarin-žanov, ki da so po veliki večini pristni Nemoi. Proti 60 milijonom Italijanov stoji tako 40 milijonov Francozov. Ce se še pomisli, da obstojajo močne skupine Italijanov tudi že v Tripolitaniji, dalje, da se italijanski rod naglo množi, se lahko sklepa (oziroma lahko sklepa »Popolo d' Ita-Ma«l), da bo v dobi enega pokol en ja imela Italija dvakrat več prebivalcev nego Francija.
»Izolirana Francija«,
Mussolinijev list zaključuje: Če je bila Italija važen činitelj že v zadnji vojni, bo
tem bolj v prihodnji vojni. Na eni strani naglo narašča njena moč, dočim ni na drugi strani nikakor gotovo, da bosta v prihodnji vojni intervenirali tudi Anglija in Amerika. Tako bo torej Francija kljub svojim malim zaveznicam osamljena. Na koncu naglasa Mussolinijev list, da bo nova fašistovska Italija šla svojo pot dalje, naj bo to Parizu všeč ali ne, in to pot, ki je poleg vsega drugega še konsulska in imperijalna pot starega Rima.
Posledica nemških volitev.
»Temps« pospremi ja to litanijo glavnega fašistovskega lista s komentarjem, v katerem ugotavlja, da je italijanski tisk izrabil izid nemških volitev kot ugodno priliko za novo kampanjo v prid reviziji mirovnih pogodb. Nato podaja list znano Mussolinijevo stališče glede mirovnih pogodb, češ da so vse pogodbe človeško delo in kot take nepopolne. Nekaj v njih je seveda dobrega in trajnega, toda zadnje pogodbe vsebujejo take določbe teritori-jalne in finančne narave, da so vsled njih nevzdržne. Z njihovo revizijo bi se samo podaljšala doba njihovega trajanja in 8 tem tudi doba miru.
'Julijska krajina in Južni Tirol.
»Tempe« zaključuje svoje pripombe, naglaša joč, da stoji ves fašistovski tisk na istem stališču in da je to sploh temeljno stališče faustovske zunanje politike v Ev-
ropi. Toda koliko bi ee moglo temu stališču ugovarjati? Kajti kje bo konec revizije, če se enkrat začne? Ali bo Italija, ki naglaša nevzdržnost trianonske mirovne pogodbe, priznala na podlagi istega načela, da je prav, če se od nje zahteva Julijska Krajina in Južni Tirol.
Rumnnski minister za poljedelstvo Mihalake.
Mihalake je eden najodličnejših mož v romunski kmečki stranki ali kakor se sami imenujejo, med narodnimi zaranisti. Ni izključeno, da bo 5e kedaj predsednik romanske vlade.
Odhod Nj. Vel. kralja iz Niške Banje
Nj. Veličanstvo bo prisostvovalo pri Kosovski
Niš, 9. oktobra. Snoči ob 8. je Nj. Vel. kralj zapustil Niško Banjo in stopil v dvorni vlak v Starem Monopolu v Nišu. V toku včerajšnjega dne je Nj. Vel. kralj navzlic svojemu rednemu kopanju sprejel v avdi-jenoo več oseb. Že ob 8. zjutraj je bil sprejet v avdijenci g. Aca Stanojevič iz Knja-ževca, ki je po avdienci obiskal predsednika ministrskega sveta generala Petra Živ-koviča. Popoldne sta dopotovala v Niško Banjo in bila sprejeta Nj. Vis. princ Pavle in minister zunanjih zadev Marinkovič.
Zvečer ob 8. je Nj. Vel. kralj priredil večerjo v dvornem vlaku, ki so se je udeležili razen Nj. Vel. kralja Nj. Vis. princ Pavle, predsednik ministrskega sveta general Zivkovič in minister zunanjih zadev dr. Marinkovič, dalje ban moravske banovine Djo-rdje Nestorovič in novi ter stari komandant pete armije, generala Jovan ič in Kostič, pomočnik komandanta armije general Jurešič, komandant divizijske oblasti general Ječmenič, komanant konjeniške divizije general Kostič, dalje predsednik občane niške Cakdarovič, direktor banke Manojlovič in odvetnik Plasijevič, v čigar vili je N j. Ved. kralj stanoval za dobe svojega bivanja v Niški Banji.
Iz Niša je Nj. Vel. kralj odpotoval v Skoplje in Kosovsko Mitrovioo, kjer bo 10. t. m. prisostvoval svečani otvoritvi rudnika.
Skoplje, 9. oktobra. 1. Davi se je Nj. VI. kralj nenadoma priipeljal v Skoplje. Spremljal ga je dvorni maršal general Dimitrije-vič. Ob 9. uri so se pričeli zbirati na postaji ban Vardarske banovine g. Lazič, vršilec dolžnosti armijskega poveljnika general Nedič, podžupan Živkovič in drugi i.astopniki oblasti. Na peronu se je razvrstila častna četa 21. pešpolka z zastavo in godbo, ki je ob prihodu dvornega vlaka intonirala državno himno. Kralj je izstopil iz vlaka zelo razpoložen ter je vsem stisnil roko in se z njimi nekaj minut razgovarjal. Nato je stopil pred četo in vzkliknil: »Po-moz Bog, junačil« »Bog ti pomogao!« so se gromko odzvali vojaki. Nato je kralj sprejel raport poveljnika čete.
Med tem se je začelo pred postajo zbirati ljudstvo, ki ga je pot slučajno vodila mimo postaje, in je začelo navdušeno pozdravljati kralja, ko je krenil s postaje v spremstvu bana na bansko upravo. Kralj si je ogledal učiteljišče in gospodinjsko šolo ter druge kulturne ustanove v Skoplju.
danes svečani otvoritvi rudnika Mitroviči
Kumanovo, 9. oktobra. 1. Ko je bil Nj. Vel. kralj obveščen, da so ministri Uzu-novič, Kumanudi, Radivojevič, Frangeš in Sernec, ki so po visokem nalogu Nj. Vel. kralja že 4. t. m. šli na informativno in inšpekcijsko potovanje, na poti iz štipa v Kumanovo, je v želji, da od ministrov čimprej dobi poročila o potrebah in željah naroda, ukazal naj ga pričakujejo pri Nagoričanih. Ta ukaz so gg. ministri dobili na sestanku v Kumanovem, ki so ga imeli z zastopniki tega mesta in okoliških srezov. Takoj po končanem sestanku so ministri odšli proti Nagoričanim, kamor je dospel N j. Vel. kralj z Nj. Vis. knezom Pavlom ob 16. uri. Ko so se pozdravili, je kralj pozval ministre, naj gredo z njim do samostana Sv. Arhangela v Starih Nagoričanih. Ko je Nj. Vel. kralj dospel pred samostan, so ga sprejeli predsednik občine in učitelji. Nj. Vel. kralj si je skupaj z ministri ogledal cerkev, nato pa je odšel, da si ogleda novo zgrajeno osnovno šolo, ki je bila sezidana z obilno podporo Nj. Vel. kralja. Nato se je kralj odpeljal z avtomobilom proti Mladim Nagoričanom. Ministri so mu sledili.
Na razpotju med Krivo Palanko in Mladim Nagoričanom je Nj. Vel. kralj stopil z voza in v spremstvu gg. ministrov šel peš proti Kumanovemu. Ko je prišel do cerkve Sv. Djordja pri Mladih Nagoričanih, so se oglasili zvonovi in Nj. Vel. kralj se je z ministri napotil v staro cerkev, ki si jo je ogledal. Nato jo je obdaril prav tako kot cerkev v Starih Nagoričanih.
Iz cerkve je spet peš krenil dalje proti Kumanovemu v spremstvu in razgovoru z ministri. V Kumanovem je bil sejm in kmetje so se vračali s trga ter se v masah ustavljali, pozdravljali ter vzklikali vladarju. Mnogi so se pridružili njegovemu spremstvu, tako da je to sproti naraščalo. Večer je bil tih in jasen, tako se je lepo videla vsa okolica. Kralj je prehodil v spremstvu svojega ljudstva nekaj kilometrov in je trajala ta njegova pot celo uro, dokler se ni popolnoma zmračilo. Nj. Vel. kralj je prigovarjal ministrom, naj poskrbijo, da bodo rešena v najkrajšem času vsa vprašanja, ki so o njih govorili zastopniki ljudstva na sestankih v Stipu in drugod, da bi se tako čim bolj in čim hitreje izpolnile upravičene želje naroda.
Naraščajoč odpor proti novi vladi v Avstriji
Starhemberg je dal včeraj zapleniti tri najvažnejše dunajske liste radi odkritij o mahinacijah majorja Pabsta — Nove intervencije gospodarskih krogov pri Vaugoinu — Blok meščanske sredine
zasiguran
Dunaj, 9. oktobra, d. Danes dopoldne je državno pravdništvo odredilo zaplenitev jutranjih dnevnikov »Neue Freie Presse«, »N. W. Tagblatta« in »Arbeiter Zeitung«. Ti listi so objavili iz zbirke dokumentov, ki jih je svoječasno zbral bivši notranji minister inž. Schumy, dokument, ki jasno govori, da je major Pabst za časa repara-cijskih pogajanj v Haagu močno intrigiral proti temu, da bi se črtale Avstrijski republiki gotove vojne obveznosti. Nameraval je s temi intrigami doseči padec vlade dr. Schobra, kar se mu ni posrečilo. Iz dokumenta je tudi jasno, da je major Pabst vodil pogajanja z italijanskimi fašisti. Pri tem se je Pabst obvezno izjavil, da bo Avstrija pripravljena se odreči za večne čase Južne Tirolske. S tem je skušal doseči naklonjenost in prijateljstvo Italije. Njegov glavni cilj je bil dalje, da bi se združili Predarlska in Tirolska v enotno fašistov-sko državo ter se odcepili od Avstrije. Razkritja omenjenih treh listov so v politični javnosti vzbudila pozornost ter bodo gotovo vplivala na nadaljnji razvoj volilne borbe.
Dunaj, 9. oktobra, d. Včeraj in danes so krožile po Dunaju govorice, da je stališče RUdigerja Starhemberga kot notranjega ministra močno omajano, osobito, ker so gospodarski krogi pri vladi intervenirali ter vlado resno opozarjali na nevarnost, ki preti avstrijskemu gospodarstvu zaradi njegove notranje politike. Pojavljajo se tudi že stremljenja, da bi se nadomestil minister Starhemberg z novim ministrom in to z dunajskim voditeljem heimvvehrovcev Frey-em. Toda kljub vsem naporom nasprotnikov se Starhemberg noče umakniti s svojega mesta ter odklanja vsako intervencijo odnosno vladno iz-premembo. S tem pa spravlja Starhemberg v opasnost celotno vlado. Radikalni »Abend« nocoj celo javlja, da nameravata Vaugoin in dr. Seipel opustiti nadalj-no zvezo s Heimwehrom in še enkrat poskusiti z obnovitvijo stare vladne koalicije. Velenemci in Kmečka zveza pa stavijo zahtevo, da mora v tem primeru z nova prevzeti vlado dr. Schober.
Dunaj, 9. oktobra, d. Pogajanja med me-
ščanskimi opozicijonalnimi strankami, ki so se takoj pričela po povratku dr. Schobra z dopusta, so danes že tako daleč napredovala, da je ustanovitev meščanskega bloka sredine Še zasigurana. Bloku bo načeloval dr. Schober. Blok bodo tvorili: Velenemci, Kmečka zveza, demokratska stranka in takozvana stanovska zveza. Vse stranke bodo ohranile svojo strankarsko neodvisnost tudi v volilni borbi. Kljub nekaterim diferencam se je posrečila formacija bloka meščanskih strank sredine, ker so prišle do prepričanja, da je tak blok politična in volilnotaktična nujnost, kajti drugače bi te stranke pri volitvah, ki se vrše še po starem volilnem' redu, prav slabo odrezale. Dr. Schober bo na Dunaju in v provinci nastopil, kot nosilec liste.
Listi nocoj beležijo tudi politično vest, da je včeraj zvezni kancler Vaugoin po-setil dr. Schobra ter ga v imenu krščanskosocialne stranke naprosil, da opusti kandidaturo. Dr. Schober je Vaugoinovo prošnjo gladko odklonil.
Vprašanje miru na Balkanu
Resoluciji o balkanskem paktu in o občih načelih za ustanovitev balkanske unije sprejeti —
Otvoritev balkanske umetnostne razstave
Atene, 9. oktobra. AA. Načrt resolucije, o kateri smo včeraj poročali, je bil davi soglasno sprejet. V organizacijski komisiji pa je bila po obširni utemeljitvi predsednika komisije Papa-nastasie sprejeta resolucija o občih načelih za ustanovitev balkanske unije. Z njo je bilo rešeno tudi vprašanje manjšin, ki so na njem včeraj bolgarski delegati tako odločno vztrajali. G. Papanastasiju je pri tej priliki pohvalno omenil dobro voljo bolgarskih in jugoslovanskih delegatov, ki so izjavili, da soglašajo s to resolucijo. Pomirljivo zadržanje bolgarskih in jugoslovanskih delegatov je napravilo na vse najgloblji vtis.
Danes ob 11. je bila otvorjena razstava balkanske narodne umetnosti. Razstave so se udeležile Grčija, Jugoslavija in Romunija. Naš paviljon so obiskali danes med drugimi: predsednik grške vlade Venizelos, minister za narodno gospodarstvo Vorlumis, vse delegacije na balkanski konferenci in delegat Društva narodov g. Valter. Naša razstava je napravna na obiskovalce najlepši dojem.
Stran 2 a
JUGOSLOVAN
Petek, 10. oktobra 1930.
Dan avfoltritilte
Nič ni bolj značilno za površnost, ki vlada v našem javnem življenju, ko to, da so hotela celo nekatera narodna društva proslavljati koroški plebiscit. Sicer se tudi ta narodna društva zavedajo, da ni nobenega vzroka proslavljati prav katastrofalno izgubljen plebiscit, toda mi smo že tako vajeni, da proslavljamo vsako stvar in tako je iz lene navade prišlo tudi do proslavljanja plebiscita.
Dejansko pa ni in ne more biti nobenega vzroka za proslavljanje, temveč narobe samo za nad vse neizprosno avtokri-tiko, da nas nikdar več v zgodovini ne bo našel noben dogodek tako nepripravljene, kakor nas je našel koroški plebiscit. Vse napake, ki so bile mogoče in skoraj že nemogoče, smo zagrešili in zato je tudi vsaka naša dobro zamišljena namera bila brez uspeha. Tako silno nerodna in nesposobni smo bili, da nismo mogli pridobiti za sebe niti rodnih bratov in da so nas ti zametavali še tedaj, ko smo metali darove za njimi. Niti teh niso hoteli imeti od nas.
Zato mora postati dan obletnice Koroškega plebiscita pri nas ne dan proslavljanja, temveč dan neizprosne avtokritike. Vsaj ta dan poglejmo resnici čisto v obraz, vsaj ta dan prenehajmo s praznim povzdigovanjem samega eebe ter si temeljito izprašajmo vest, da ne bomo nikdar yeč ponovili sličnih napak.
In če bo v nas res dobra volja, potem bomo kmalu spoznali, da se Imamo v prav mnogih ozirih izprašati. Da kar pričnemo od začetka! Kako je pravzaprav z našo tako hvaljeno kulturo? Ali napreduje ta tako, kakor bi bilo želeti, ali razvijamo v zadovoljivi meri lastno ustvarjanje ali pa živimo le od prevzemanja tuje produkcije? A kako se kaže ta naša kulturnost v navadnem življenju? Ali se izgublja surovost, ali napreduje srčna kultura, ali se veča naobrazba širokih slojev, ali je še delo naših prosvetnih društev tako intenzivno ko nekdaj? Koliko ljudskih predavanj je sedaj več, koliko knjižnic je nastalo novih, koliko novih in dobrih originalnih knjig gre sedaj več med narod ko nekdaj? In kako je z našo reprezentativno kulturo?
Prav enaka vprašanja pa bi tudi lahko stavili na vseh drugih poljih. Kako je z našo gospodarsko osamosvojitvijo? Ali delamo kaj v tej smeri, ali dosezamo katere uspehe ali pa smo morda celo na slabšem ko pred vojno? In kako napredujemo na zadružnem polju, kako se množi naš kapital, kako se veča produkcija zemlje? Ali je obdelovanje zemlje vedno bolj racionalno, ali uporabljamo vedno več umetnih gnojil in strojev, kako je skratka z napredkom naše materiedne kulture?
In potem glavno vprašanje: Kako pa je z našo nacionalno zavestjo? Kje so dokazi, da se vedno bolj razvijamo v samo-z -sten, delaven, ponosen in nravstven narod? Ali se ne dogaja še vedno polno dejanj, Jki so nam v sramoto, ali se je nehalo vsaj ono ogabno tožarenje drug drugega? Ali smo že zreli za narodno slogo, ali pa smo v svojem srcu še vedno samo strankarji, i so srečni le takrat, kadar škodujejo drugim? Kaj je e kranjsko »fov-šarijoc, ali se že poslavlja, da nas n- grize več zavist, če doseza uspehe rojak?
Pa smemo reči vsaj to, da ni med nami mesta za prazno zabavljanje in godr-nanje, kc smo že dobili smisel za pozitivno delo. Kaj smo: zabavljači ali zidarji, od spominov na preteklost bolni slabiči ali pa ponosni državljani svobodne države? Ali še vedno le tarnamo vsled svojo maloštevilnosti ali pa se zavedamo, da smo de. 13 milijonskega naroda?
Še ncbroj sil nih vprašanj bi mogli staviti in vsa ta vprašanja so potrebna, ker vsa ta vprašanja odločujejo o naši bodočnosti. A vsako teh vprašanj postavlja nujno še eno vprašanje, kaj je storil vsak od nas, da bo odgovor vsaj na eno teh vprašanj pozitiven.
Ker so bili odgovori na vsa ta vprašanja pred desetimi leti nezadostni, ker absolutno nismo razumeli svojih nalog, zato je bil zaigran koroški plebiscit. Iz nas ni puhtela ona sita, ki bi mogla kljubu vsemu privabiti k nam rodne brate in v tem je bil vzrok katastrofe. Ta vzrok pa obstoja naprej, dokler si ne izprašamo vesti in potem krenemo na boljšo in novo pot. Noben dan pa ni za izprašanje vesti tako primeren, ko deseti oktober, ob obletnici našega najtežjega poraza, ko smo izgubil' plebiscit.
In zato bodi 10. oktober dan neizprosne avtokritike in dosegli smo jamstvo, da nikdar več ne doživimo sličnega poraza.
Britanska imperijalna konferenca
Dva tabora v javnem mnenju z ozirom na predlog o uvedbi preferenčnih carin
Pariz, 9. oktobra. AA. Poročajo iz Londona, da so na včerajšnji seji imperijalne konference razpravljali o gospodarskem stanju v raznih delih imperija. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi odbor za gospodarsko sodelovanje imperija.
London, 9. oktobra. AA. 0 včerajšnji plenarni seji imperijalne konference prinašajo časopisi obširne komentarje.
»Times« obžalujejo, da ni Thomas kljub čudovitemu podajanju problemov ničesar prispeval k njihovi rešitvi.
Kanadski predlogi in govori zastopnikov dominijonov so pokazali dovolj jasno, da so vsi dominijoni za raztegnitev gospodarskega sodelovanja v mejah imperija. Edina pot k temu cilju je uvedba preferenčnih carin na podlagi recipročnosti. Govori so razčistili to vprašanje. Bennetovi so bili predloženi angleški vladi in angleško ljudstvo ne more več dolgo čakati na njihovo rešitev.
»Manchester Gaurdian« obsoja preferenčne carine iz imperijalnih in gospodarskih razlogov.
List meni, da ne bodo koristili Bennet-
tovi predlogi harmonizaciji medimperijal-nih odnošajev. Uvedba preferenčnih carin bi popolnoma izprevrgla celokupni angleški carinski sistem. Tako bi vlada uvedla sistem, kateremu je prej ostro nasprotovala, ker bi hotela uvesti carine na živila, ki jih potrebuje ljudstvo. List zaključuje, da so ti predlogi nesprejemljivi.
»Daily Telegraph« poziva ministrskega predsednika, naj čim prej odgovori na Be-nettove predloge in pozivlje vlado, naj jih sprejme. Odslej ne more biti nobenih izgovorov več za nerazumevanje dominijonske politike. Dominijoni so pripravljeni še na večje koncesije, če bo Anglija uvedla trajen in popolen sistem preferenčnih carin v svoji davčni politiki.
»Daily Herald« smatra preferenčne carine za brezuspešne, ker ne morejo popraviti gospodarske prize, ki je ravno tako zajela Anglijo kot vse druge države, ki imajo zaščitne carine, ki niso lek za angleško gospodarstvo.
»Morningpost« meni, da bi si vlada nakopala veliko odgovornost, če bi odklonila preferenčne carine.
Zmaga Jugoslovanov na balkanskih igrah
V metanju diska so si priborili na drugem mestu v
Atene, 9. oktobra, n. Danes se je po programu balkanskih iger vršilo tekmovanje v metanju diska. Ker se ta tekma ne more vršiti v stadionu »Panateneon«, so se tekme vršile na igrišču »Panheleneon«. Prvo imenovano igrišče je bilo namreč zgrajeno že pred 30 leti po tedanjih športnih potrebah. Od takrat pa se je že mnogo spremenilo. Stadion je širok samo 40 m in dober metalec bi lahko zagnal disk v sredo občinstva. Še do pred nekaj leti so se vršile tekme v metanju diska v tem stadionu. Ko pa meti od 40 m niso bili nobena redkost več, je bilo treba izbrati drugo varnejše mesto. Igrišče »Panheleneon« je po obsegu in ureditvi podobno našim navadnim nogometnim igriščem, samo da nima pokrite kamnite tribune, temveč odkrito.
Na igrišču se je zbralo okrog 2000 oseb. Metanje diska je poleg maratonskih tekem najpopularnejša atletska igra v Grčiji. Zato se rezultati v disku pričakujejo z največjim zanimanjem. Na start je prišlo 10 metalcev, po dva od vsake udeležene države. Jugoslavijo sta zastopala dr. Narančič in Manojlovič. Dr. Naran-čič je bil lansko leto prvak in je veljal na splošno tudi letos kot favorit, čeprav so bili konkurenti zelo močni. Že s prvim lučajem si je zagotovil vodstvo, ki ga drži do kraja, čeprav so bili vsi njegovi nadaljni lučaji slabej-ši. V finale prideta Narančič in Manojlovič z dvema Grkoma in Romunoma, med tem ko so Bolgari in Turki odpadli zaradi slabih rezul-
naši obe prvi mesti — Jugoslavija splošni klasifikaciji
I tatov. Do sedaj so dosegli: Kančev 34.53, Doj-• čev (Bolgarija) 29.10, Vejsi 34.78, Najli (Turčija) 32.62. Med tem, ko je dr. Narančič ostal ves čas na prvem mestu že zaradi svojega prvega lučaja, je prišlo med Manojlovičem in Romunom Kavalatzom do ostrega boja za drugo mesto; vodil je menjaje zdaj prvi, zdaj drugi. Končno je uspelo Manojloviču z zadnjim lučajem prekositi svojega protivnika in se postaviti na drugo mesto. Tudi za nadaljna mesta se je vodila ostra borba. Za splošno klasifikacijo držav je veljavnih prvih pet mest. Na lanskem tekmovanju, ko Turkov ni bilo zraven, so se točke računale tako, da je prvo mesto prineslo 4 točke, vsako nadaljne mesto pa 1 točko manj. Letos prinaša prvo mesto 5 točk.
Končni rezultati v disku je naslednji: 1. dr. Narančič (Jugoslavija) z 42.57 metri, 2. Manojlovič (Jugoslavija z 41.98 m, 3. Kavalatzu (Romunija) z 41.52 m, 4. Molio Dopulos (Grčija) z 89.61 m, 5. Dalianis (Grčija) z 38.96 m. Dvojna zmaga v disku je povzročila, da smo preskočili Romunijo in zasedli v skupni klasifikaciji 2. mesto, ki ga bomo po trdem prepričanju naših atletov tudi obdržali. Zmaga v štafeti, in velik uspeh v disku je znatno dvignil moralo našega moštva. Zato imamo upanje, da tudi na odločilnih tekmah v soboto in nedeljo ne doživimo neprijetnih iznenadenj. Do sedaj vodi Grčija s 47 točkami, 2. je Jugoslavija z 22, 3. Romunija z 19, 4. Turčija z 9 in 5. Bolgarija z 8 točkami.
Preiskava radi umora v Vrhpolju pri Vipavi
Fašistovski tisk napoveduje bližnjo aretacijo storilcev — Vipavsko župnišče zastraženo po milici — Dr. Bitežnik, ki je bil aretiran, zopet izpuščen iz zapora
Trst, 9. oktobra, n. Poročilo tukajšnjih faši-stovskih listov o preiskavi povodom atentata v Vrhpolju na Vipavskem ne kažejo nikakih novih momentov, niti ne vsebujejo kakih konkretnih podatkov. Listi edino vedno znova zatrjujejo, da so atentat povzročili člani slovenske teroristične organizacije. »Piccolo« pravi, da so takoj po zaključku tržaškega procesa opazili, da se slovenski elementi _ spet pripravljajo na nova teroristična dejanja. V mnogih mestih in trgih, posebno na Goriškem, je bilo opaziti, da se je »organizacija«, ki je povodom procesa izgubila del svojih voditeljev, pričela na novo zgrinjati v sklenjene vrste. Začele so se znova organizirati celice, ki so se bile tik pred tržaškim procesom razšle. Organizacija pa, zatrjuje list, je sedaj menjala svojo taktiko. Namesto požigov šol in razdejanja na poslopjih je začela uvajati atentate na osebe, ker meni tako lažje zabrisati svoje sledove. Tako je bil izvršen atentat v Vrhpolju v temni noči, v bližini gozda, ki sta oba dala zadostno zavetje napadalcem. Policija je, nadaljuje list, čim je opazila sumljivo gibanje slovenskih atentatorjev, pričela izvajati strogo nadzorstvo v prepričanju, da bo tako v kali zadušila vsak nov poskus atentata ali kakega drugega protidržav-neg dejanja. Zaradi tega je tudi predhodno aretirala, kot pravi list, nekatere člane teroristične organizacije.
Kakor izgleda, je bila policija prejela še pred atentatom kmalu po tržaškem procesu nekaj anonimnih pisem, v katerih je bilo napovedano, da se bo točno po poteku enega meseca po tržaškem procesu izvršil nov teroristični čin »Piccolo« h koncu izraža prepričanje, da je policija na dobrih sledeh in da bo atentatorje in njih pomagače aretirala, ker se utemeljeno domneva, da atentatorjen ni uspelo pobegniti.
Vsi fašistovski listi napadajo vrhpoljskega župnika Papeža, o katerem pravijo, da se sicer ni neposredno udeleževal politične borbe, da pa je tajno podpiral slovenske nacijonaliste, kakor so to delali tudi vsi ostali vipavski du-havniki, ki so večkrat tudi očitno napadali fašizem. Kot pravijo listi, pa je policija kljub temu branila župnika Papeža pred ogorčenimi fašisti in ga odvedla na Col in šele naslednje dni spet spremila domov v vrhpoljsko župnišče, ki so ga zastražili močni oddelki karabi-nerjev.
O rezultatih preiskave, ki jo vodi z največjo vnemo šef goriške ^policije Modesti, ni doslej še nikakega konkretnega poročila. Baje nočejo glede preiskave ničesar objaviti, ker menijo, da bodo s tem preprečili atentatorjem beg
preko meje, ki so jo zastražili na prav izreden način. Poleg policije pa preiskuje zadevo tudi fašistovska milica in kot vse kaže, se zanjo fašistovski miličniki prav posebno zanimajo. Zaradi tega, pravijo, bo prav gotovo prišlo do aretacije napadalcev. Listi pravijo, da je onih pet ljudi, ki jih je bilo opaziti pred osmimi dnevi v Gočah, govorilo isto govorico, kot ljudstvo preko meje. Vsekakor je zanimivo, da tudi vipavsko ljudstvo govori isto govorico, namreč slovensko.
Listi poročajo, da sta bili na meji aretirani dve ženski, ki sta bili odšli iz Vrhpolja nekaj ur pred atentatom. Prepeljali so ju na gori-ško policijo, kjer pa se je izkazalo, da z atentatom nista v nikakšni zvezi. Beležiti je treba tudi sporočilo obeh tržaških listov, da je bilo aretiranih v zvezi z atentatom kakih 10 do 12 ljudi.
Kot smo sporočili, »Novi list« ne bo več izšel. Po poročilu fašistovskih listov je goriški prefekt izvedel, da se glavni odgovorni urednik ter izdajatelj lista mudi že 2 meseca v Ženevi in da je tam prevzel mesto tajnika odbora za narodne manjšine. Spričo tega po mnenju listov ne more biti še nadalje odgovorni urednik lista, ki izhaja v Italiji. V uredništvu lista je bil tudi dr. Bitežnik, ki so ga te dni aretirali. »Popolo di Trieste« pravi, da je bil sedaj izpuščen na svobodo.
V Trstu obsojeni Jugoslovani bodo zaprti v jtči San Stefano
Trst, 9. oktobra, n. Iz Firenze javljajo, da so včeraj na železniški postaji Santa Maria Novella izstopili obsojenci iz tržaškega procesa in bili potem odvedeni v ječo San Stefano, kjer bodo prebili kazen, ki jo je izreklo fašistično sodišče. Privedeno je bilo skupaj 12 obsojencev, ki so bili vsi v okovih.
Povečana plovba »Jadranske plovidbe«
Beograd, 9. oktobra. AA. »Jadranska plovidba d. d.t je sporočila vsem gospodarskim organizacijam v naši državi, da je povečala svojo redno plovbno službo z Levantom. Počenši s 1. t. m. je plovba na progi Sušak—Smirna, vsaki četrti teden, plovba Jadran—Jonsko otočje—Kandija vsaki drugi teden, plovba Sušak— Pirej—Samos—Smirna vsaki četrti teden.
Trockij v Berlinu
Berlin, 9. oktobra. AA. Po neki vesti se do-znava, da se Trockij mudi v Berlinu.
Za desetletnico koroškega plebiscita
Odgovorni urednik »Koroškega Slovenca« obsojen zaradi »neprimernega« članka o plebiscitu
Dunaj, 9. oktobra. A A. Korbiro poroča: Odgovorni urednik »Koroškega Slovenca«, ki izhaja na Dunaju, g. Josip Zinkovski je bil danes kaznovan po zakonu o tisku zaradi nemarnega opravljanja svojih dolžnosti s 200 šilingi globe ali z enim tednom zapora. Kazen se opira na to, da je list priobčil neprimeren članek o plebiscitu na Koroškem.
Socijalni demokrati in Briinningova vlada
Berlin, 9. oktobra. AA. Narodni socijaMeti bodo predlagala v državnem zboru nezaupnico Brtlnniingoveanu kabinetu. V sooijalno-deano-kratski stranki je izbruhnil glede razmerja do BrUnningove vlade reeen spor. V socijalistič-nih vrstah se je pojavil hud odpor proti sedanji vladi, ki stremi za diktaturo. Danes so velike množice socijalietov demonstrirale proti vladi.
Potovanje ministrov po Vardarski banovini
Štip, 9. oktobra. 1. Sinoči so okrog 19. ure prispeli v Štip ministri Uzunovič, Radivojevič, dr. Frangeš, inž. Sernee in dr. Kumanudi. Sinoči so prisostvovali v oficirskem domu banketu, ki se ga je udeležilo preko 50 najuglednejših meščanov in kmetov iz okolice Štipa. Na banketu je župan pozdravil ministre, odgovoril pa mu je minister Uzunovič. Davi po 7. uri so se ministri v dvorani častniškega doma sestali z zastopniki meščanstva in opoliških kmetov. Sestanek je otvoril župan, nakar je govorilo nekaj gospodarstvenikov o potrebah in željah prebivalstva. Za njimi je imel minister dr. Frangeš daljši govor, v katerem je izjavil, da se vlada trudi, da bi ugodila željam naroda. Za dr. Frangešem so govorili še nekateri štip-ski veljaki in končno minister Uzunovič.
Ministri so nadaljevali nato svoje potovanje in so danes popoldne prispeli v. Kumanovo, kjer jih je prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem.
Imenovanja, napredovanja in premestitve
Beograd, 9. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra financ v soglasju s predsednikom ministrskega sveta med drugimi postavljeni iz službene potrebe:
Pri glavni carinarnici v Ljubljani za višjega caringkega kontrolorja g. Viljem Bram, višji carinski kontrolor carinarnice na Sušaku, za carinskega kontrolorja g. Milenko Jokič, carinski kontrolor carinarnice v Novem Sadu.
Pri carinarnici v Ljubljani za carinskega kontrolorja Stevan Rafajlovič, carinski kontrolor carinarnice v Šibeniku, in Bogdan Cvitkovič, carinski kontrolor carinarnice v Zagrebu.
Za glavnega carinskega skladiščnika Franjo Vavšetič, carinski skladiščnik v Ljubljani.
Beograd, 9. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra financ v soglasju s predsednikom ministrskega sveta povišani: Pri glavni carinarnici v Ljubljani za višjega carinskega kontrolorja g. Nikola Alba-nez, carinski kontrolor iste carinarnice; pri glavni carinarnici v Mariboru za višje carinske kontrolorje Milan Jovanovič in Stevan Rafajlovič, carinska kontrolorja iste carinarnice; pri carinarnici I. reda na Jesenicah za višjega carinskega kontrolorja Dragomir Tvrdovič, carinski kontrolor iste carinarnice.
Beograd, 9. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje so povišani: za svetnika ministrstva v 1/5 Cvetko Cvetkovič, višji pristav v 1/6, za svetnika ministrstva v 1/5 Milo Sečerovič, dosedanji višji pristav v 1/6, za svetnika ministrstva v 1/5 Dragotin Gorup, višji pristav istega ministrstva v 1/6.
Finančni minister je premestil pomožnega arhivarja pri davčni upravi v III.-3 Ahtika iz Brežic v Celje.
Promet poštne hranilnice stalno napreduje
Beograd, 9. oktobra. AA. Promet Poštne hranilnice v septembru 1930: Pristopilo je 4024 novih vlagateljev. Zdaj ima Poštna hranilnica 113.584 vlagateljev. Vsota vlog je poskočila za 6 in pol milijona Din, tako da vloge znašajo koncem septembra 184,256.586 Din 37 par. V septembru je bilo otvorjenih 109 novih čekovnih računov. Zdaj je 18.854 čekovnih računov pri Poštni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju. Čekovni promet je znašal v septembru 6.021,556.508 Din 5 par. Na čekovne račune je bilo vsega vloženo 815,236.459 Din 74 par. Skupno znašajo vloge na hranilne knjižice in vloge na čekovni račun eno milijardo dinarjev.
Delavski izgredi na Španskem
Pariz, 9. oktobra. AA. Poročajo iz Hendaya, da so tja dospele vesti iz Malage v Španiji o izgredih stavkujočih. Stavkujoči' prometni delavci so obmetavali s kamenjem avtotaksije in tramvaje ter primorali poslednje, da se vrnejo v remize. Guverner oblasti Malaga je izdal odredbo, da aretirajo člane stavkovnega odbora. Do resnih spopadov je prišlo dopoldne med stavkujočimi in tramvajskim osobjem, ki je Slo na delo. Policija je morala posredovati. Pri tem sta bila dva delavca ranjena. Nekaj Časa pozneje je nastal v drugem delu mesta velik pretep med delavci, ki stavkajo, in policijo, ker so delavci odbili zahtevo oblasti, da se razidejo. Z obeh strani je padlo več strelov. En delavec je bil ubit.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 9. oktobra, d. Vremenska napoved metereološkega zavoda za jutri: Spremenljivo vreme. Plohe. Vetrovno in hladnejše.