'N List 47. rr v • lecaj XLIX gospo I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogl Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 27. novembra 1891 Sedanji politični položaj in Slovenci. Noben minister se ne bil V. kakor upal tako govoriti Gautsch, dokler so bili Staročehi v državnem Obširno smo že o tej zadevi govorili. Dokazali smo, da je mladočeška politika spravila nas Slovane v jako kritičen položaj. Žal, da nasledkov svojih političnih grehov ne bodo prenašali jedino Čehi, temveč tudi drugi Slovani, v prvi vrsti tudi mi Slovenci. Nas bodo žalostne zboru. Še le, ko so Mladočehi razbili večino je kaj ta cega mogoče. Poljaki so začeli hoditi svoja pota, od kar dr. Riegra ni v državnem zboru Mladočehi se nečejo pajdašiti, ker so nekateri mladočeški vodj lih nepre posledice tem huj zadele » v nekaterih krajih po Slovenskem naša narodnost še ni posebno utrj in se mišljeno žalili. Govorili so o Poljakih tako, kakor utegne pa še ne glasilo kake , da so Poljaki od- pisati kak zakoten list, nikakor resne stranke. Vedeti bili morali je narod prav za prav še zavedati začel. Najmanj kacih deset let mirnega dela bi bili še potrebovali, da bi bili pripravljeni za hude narodne boje, ki čakajo nas. Pri nas so mnogi z veseljem pozdravili zmago Mlado-čehov, kakor bi ta zmaga zares pomenjala za nas avstrijske Slovane začetek boljše dobe. Trezno misleč po ločilen faktor v notranji politiki avstrijsKi. Najbolj so pa Poljake odtujili od sebe s svojo rusofilsko politiko. Nikdo seveda od Čehov ne more zahtevati, da bi gojili sovraštvo do Rusov, a vednega obožavanja ruske politike pa le ni e vsakdo moral vedeti, da to v srce žali bilo treba ker Poljake, ki so ravno tako Slovani kakor Rusi 9 za nas litik je pa takoj obžaloval, da so se stvari tako zasu- aV8trjjske Slovane pa še bližji, ker so podložniki našega kale 9 sluteč 9 da iz tega nič dobrega priti ne more. In svetlega cesarja res kake nasledke imajo uspehi Mladočehov, to smo ču tili te dni v državnem zboru na Dunaj ministersko Levica ima sedaj silen vpliv na Dunaj Do j klopi je zapihala huda burja na nas Slovane. Minister Gautsch je naravnost odklonil naše zahteve, govoril je tako kakor poprej še nemškoliberalni ministri nikdar niso govorili. Od slovenske strani mu seveda odgovora niso ostali dolžni. Pa kaj se hoče. Ministri imajo debelo kožo in se vpliva tega je pripomogla le mladočeška politika. Da letos , bi pri državnozborskih volitvah niso zmagali Mladočehi, Plener še danes lepo sedel v opoziciji in na njegove želj bi se ravno toliko ozirali, kakor so Dunajev8ki minist se, ko je še Brez levice sedanja vlada nima jih najhujše besede navadno ne primejo. Njim drugega ne imponuje, kakor večina zbornice. Zaradi tega so pa večine, ker Mladočehov zaradi Poljakov in pa zaradi za sedanji čas pretiranih zahtev ni mogoče vzeti mej večino. ali Na Mladočehe se noben minister opirati ne more v državnem zboru najgorečnejše besede le bob v steno. Če bi se z govori res dalo kaj posebnega doseči, morali bi Slovenci že davno imeti vse pravice. Od začetka parlamentarne dobe do danes smo Slovenci v državnem zboru imeli največ dobrih govornikov. Vsaka stranka tudi mladočeška bolj Mladočehi nobene vlade podpirati ne morej Če škega državnega prava sedaj nobena vlada uresničiti ne , drugače je pa Mladočehi podpirati ne morejo za- more i 9 ima mnogo mož, kimajo in od mahujejo v državnem zboru, mej Slovenci je pa poslanec 9 ki molčal, bil vedno bela vrana 9 rekli skoro ne znana prikazen. S tem ne odrekamo važnosti parlamen radi obljub danih svojim volilcem. Da bode levica tudi izkoristila sedanji za njo ugodni položaj, je bilo pričakovati. Počasi sicer, ali zaradi tega so tem gotoveje sili proti svojemu smotru. Sedaj so se mu že jako približali. Vsak čas je pričakovati, da nekateri levičarji pridejo v ministerstvo. Taaffe pa že sedaj ne more vladati, kakor bi tarnemu govorništvu, temveč smo le hoteli dokazati, da je poleg govorništva v državnem zboru še kaj druzega treba. na hotel, temveč se mora pri vsakem Koraku že ozirati levico. Vpliv liberalnih članov ministerstva in pa libe raîne stranke raste. To smo videli te dni. S- MZ Naučni minister seveda ni povedal, kaj ga je vo- Moč levičarjev je v veliki meri v sedanji ustavi, zato se dilo, ko je tako govoril proti slovenskim zahtevam. Znano pa tudi radi ponašajo kot varuhi ustave. Na! le začno je sicer, da Gautsch ni prijatelj nam Slovencem, ali vender brezozirno podkopavati ustavo, podkopali bodo sebi staje težko verjeti, da je govoril prav iz lastne inicijative. V lišče. Zaradi tega smemo biti preverjeni, da bode nam tem uas potrjuje tudi slavospev, katerega mu je pel koroški tudi še lepše solnce sijalo, če tudi se sedaj levičar Gohn. Zdi se nam, da je vsa stvar bila že poprej temnuje nebo. _____________ dogovorjena. Levica nam za evica je zahtevala, da se minister postavi proti težnjam koroških Slovencev in Gautsch je jim ustregel. Dal razumeti, da rekurzov zastran slovenskih šol ne rešil da bode treba torej pritožb še na bode ugodno državno sodišče. S tem je dovolj povedal, da imamo Slo venci pričakovati najhujšega kakeršnega nismo imeli odkar imamo ustavo. Ne smemo misliti, da bode Srednje šole. Govor poslanca Karola Kluna v državnem zboru. (Konec.) Drugo jednako važno vprašanje, o katerem smo že t 9 tudi večkrat govorili v tej zbornici, je pa obnovljenje vlada in njeni zavezniki se omejili na Koroško, temveč kmalu bodo po vsem Slovenskem začeli boj proti nam. Bati se je, da se odpravi vse to, kar smo po hudem boju bode trajalo, da se dosegli v desetih letih glede srednjih šol. Dolgo bode v pisarne jela pri oknih in in vratih vrivati nemščina. Ministerski ukazi o rabi slovenščine se bodo pozabljali, uradniki jih bodo prezirali; kranjske gimnazije, ki se je odpravila z znanim nesrečnim mini8terskim ukazom. Verjemite mi, gospoda moja, da se mi i a deželni zastop kranjski nikakor iz upornosti proti vladnim na-redbam, trmoglavosti in trdovratnosti vedno ne obračamo do vis. vlade s peticijami in resolucijami, da bi obnovila vedoč, da s tem ustrežejo najvišjim krogom in nadejajoč se, da se slcvenske stranke v vsakem slučaju ne bode odpravljeno kranjsko gimnazijo, temveč k temu nas sili nujna in velika potreba. Tudi lani je kranjski deželni zastop sklenil peticijo na visoko zbornico pjslancev, v ne pritožile na višja mesta, pa tudi tuje našega jezika vešče uradnike bodo nam jeli urivati. Levičarji in uradniki levičarskega duha bodo sedaj vse strastneje delali proti nam, nego so pod prejšnimi liberalnimi vladami. Tedaj se je sploh mislilo, da se Slovenci itak kmalu po-nemčimo, zlasti koroški Slovenci se že sploh niso jemali kateri opozarja > koliko bi bila potrebna gimnazija v Kranju, da je tam jako pripravno gimnazijsko poslopje, zdrav in lep kraj, ceno življenje in pa da je nižja girn nazija v Ljubljani že prenapolnjena. Visoka učna uprava v poštev moči nego Sedaj se je pa vedo da je v nas več življenske nam prisojevalo, da je torej treba po- rabiti tudi vsa sredstva t če se hoče nas raznaroditi in pa naše peticije ni uslišali, da bi obnovila gimnazijo v Kranju, temveč je osnovala novo nižjo gimnazijo v Ljubljani, katera naj bi imela dvojen namen. Nadomestila naj bi kranjsko nižjo gimnazijo in pa odpomogla prevelikemu številu učeucev ua ljubljanski veliki gimnaziji. zavreti naš narodni napredek, da smo mi trd oreh, ki se Pa ta namen se je le na pol dosegel. Ker se je ne da tako lahko streti. Naučni minister je vso svojo osnovala nova gimuazija v Ljubljani, pomanjšalo se je jezo stresel tudi nad koroškim „katoliškim političnim in res število učencev tamošoje višje gimnazije. Koncem narodnogospodarskim društvom*. Videlo se mu je, da mu 1889/90. leta je štela 800 učencev, koncem poslednjega je to društvo posebno trn v peti, ker je organizovalo šolskega leta pa samo 528 koroške Slovence. Ravno tako zoprna so pa vladi in novi nižji gimnaziji je pa bilo 300 učencev. Kranjska gimnazija se pa s tem ni V vičarjem tudi vsa druga društva, ki pospcšujeio narodno nadomestila. Število učencev vedno narašča, odkar se je se je poslednja leta in zavest. Proti „Družbi sv. Cirila in Metoda" se je že za- odpravila gimnazija v Kranju, čelo delova-fci. Delajo se jej vse mogoče ovire. Čuditi se povekšala na kacih 200. Višja gimnazija je ob začetku ne bodemo smeli j če bode vlada tu in tam tudi kako letošnjega šolskega leta štela zopet 615 učencev, torej slovensko društvo razpustila. Na vse moramo biti pn- 8koro 100 več, nego koncem posledujega šolskega leta. pravljeni. Kakor našim nasprotnikom ni sveta v ustavi Na nižjo gimnazijo se je pa vpisalo 390 učencev 9 torej zagotovljena narodna jednakopravnost, ravno tako jim 100 več, nego jih je bilo koncem poslednjega šolskega tudi ne bode sveto pravo ustavno zagotovljeno pravo leta. Mnogo je višjih gimnazij, ki nemajo toliko učencev. shajanja in zborovanja. (Čujte ! Čujte!) Naša narodna dolžnost je sedaj, da se pripravimo na boj, ki nas čaka. Zato je pa treba, da pozabimo naše domače prepire, da ne iščemo več tistega, Sicer se je polovičarski uspeh dosegel z žrtvami ki niso v nobeni razmeri z vspehom. Te žrtve ne zade kar nas raz- vajo le državne blagajnice, temveč tudi duševni in te y družuje, temveč to, kar nas druži. Samo, če bodemo je- lesni blagor šolske mladine. (Tako je 1) Zadevajo najdra- dini, moremo ubraniti naše narodne svetinje. Poleg tega gocenejši zaklad, katerega imajo stariši, zadevajo otroke, pa moramo biti pogumni. Naše zahteve so pravične in se Gospoda moja, visoka učna uprava je novoosnovano nižjo opirajo na zakone in na ustavo. Ustave pa tudi levica gimnazijo umestila v prostore starega gimnazijskega po ne bode smela dolgo brezozirno teptati z nogami Njena 8lopja 9 v nobenem oziru ne ugaja zahtevam gimna moč ni toliko v višji kulturi nemškega naroda, kajti baš zijskega poslopja sploh. (Odobravanje govornikovih so t avstrijski Nemci se v omiki ne morejo meriti s Slovani, mišljenikov). Zares se čuditi, da si je visoka učna t 373 uprava kupila to poslopje, ki ni za drugo, kakor da se do tal podere in znova sezida. (Prav res!) Če že pro se s tem odpomoglo, da se obnovi nova gimnazija v Kranju, za katero že imajo jako primerno poslopje. Ob- stori višje gimnazije nikakor niso vzgledni in ne uga- novljenje kranjske gimnazije bi ne zahtevalo od držav jajo zahtevam, katere javno zdravstvo in pa znanost za- nega zaklada takih žrtev, kakor jih je osnova nižje gim hteva od šolske sobe (Čujte ! Čujte !), morajo se pa pro- nažije v Ljubljani. stori nižje gimnazije imenovati prava sramota. (Odo- branje.) Otroci so v nezdravih sobah, ki so podobne Pa še nekega druzega zavoda se moram spomniti, ki je tudi največje važnosti za slovansko prebivalstvo, to ječam, pa ne novejšega, temveč predpotopnega časa. Sobe je nižja gimnazija v Pazinu. Mi smo že v prejšnjem za v pritličju so mokre, da so morali vse fizikalične apa- sedanju opozorili na to rate in prirodoznanske zbirke prenesti v prvo nadstropje, da se za hrvatsko 5 in da bilo pravično in potrebno, slovensko prebivalstvo v Istri da se popolnoma ne pokvarijo. Sobe v prvem nadstropju osnuje edna srednja šola. so pa suhe, ali so tako temne, da so otroci v nevarnosti > Gospoda moja ! Nedavno smo slišali iz ust gospoda da ne oslepe. Sicer so pa te sobe premajhne in nimajo ministerskega predsednika, ki je odgovarjal na interpe- one prostornosti f ki predpisana. Po predpisih se zahteva, da je vsaka soba vsaj 4V2 metra visoka in da je za vsacega učenca lacijo poslanca Spinčića, da v Istri nemščina ni v deželi navadni jezik, in vender je v Istri za tamošnje nemško i, nemška kvadratni prebivalstvo, največ uradniške rodbi v Pulj meter prostora in 5% kubičnega metra zraka. Sobe, o gimnazija a terih tukaj govorim, so pa 325 do 3*9 metrov visoke » Italijansko prebivalstvo ima svojo lastno gimnazijo v razredu ima eden učenec le 3*90 m. prostora zrač- v Kopru, če tudi so Italij manjši prebivalstva nega prostora je pa 5*18 kubičnih m. Taki prostori isterskega Mari ne bilo umestno in pravično so gotovo škodljivi zdravju in prepričan sem, da že za 180.000 Hrvatov in Slovencev osnuj posebna da redni se davno bili odredili, naj se premesti, ko bi bilo kako za- šola, in sicer v Pazinu, kjer je že bila cela gimnazija 8ebno učilišče. Posebno po zimi so take sobe nezdrave, pa se je premestila v Pulj. ? res! na desnici.) Jaz to no8ti ko so izhlapljenja večja in se sobe ne morejo prezrače-vati mej učenjem. Ta stvar se je bila sprožila že v kranjskem deželnem zboru v obliki interpelacije. Gospod gimnazijo v Pazinu s hrvatskim * • vlad ni zastopnik je priznal, da se je deželni šolski svet Kranju s slovenskim učnim jezikom zadevo zopet priporočal Vaši naklonje- visoko naučno upravo pa prosil, da obnovi nižjo nižjo gimnazijo v in kajti edaj kaže že večkrat posvetoval o teh neprilikah in bode gledal, da se Slovanom meri z drugo mero, nego Nemcem. (Ta učne da se odpravijo. Največ je pa zavisno od visoke uprave, katera ima seveda konečno odločitev. Visoko učno upravo bi torej nujno prosil, da prej ko mogoče odpomore tem neprilikam in preskrbi za novo je t duš vidamo nižjo gimnazijo v Ljubljani prostore, ki bodo ustrezali Postno zelo ne obiskujejo. Prosim na desnici.) Nemški jezikovni otok v Kočevju, ki ima 15.000 ima lastno gimnazijo. Mi Kočevcem te šoie ne za- privoščimo jim jo, če tudi je domačinci dajte vender prav pa » vsem zahtevam zdravstva in znanosti. Jako bi prosil, da 180.000 slovanskim prebivalcem v Istri svoj zavod po ne odlaša z grajenjem novega gimnazijskega poslopja. vrnite kranjsko gimnazijo lepi Gorenjski, ki ima 100.000 V __ 1 • 1 V * • • Ce visoka učna uprava zahteva dodatni kredit 25.C00 gld. za grajenje poslopja za ljudsko in meščansko šolo v Trstu mr*ogo vasij prebivalcev, štiri mesta, več znamenitih trgov in jako katere prebivalstvo glede inteligence pre in 28.000 gld. za grajenje moškega in ženskega učiteljišče v Galiciji, ni nobenega izgovora, da ne bi mogla zahtevati takega kredita za gimnazijsko poslopje v Ljubljani. Omeniti pa moram še neko drugo posledico odprave kranjske gimnazije, ki se tiče bolj duševne nego telesne blaginje naših otrok, o kateri sem baš govoril. Omenil sem že, da se je z osnovo nove gimnazije v Ljubljani tamošnji višji gimnaziji število učencev pomanjšalo, da pa po odpravi kranjske gimnazije število učencev vedno narašča, tako da obe ljubljanski gimnaziji več ne zadoščate. Kaj je pa posledica tega množenja učencev ? Da se učenci, ker jih je preveč, izredno strogo klasifikujejo, da se pri V8prejemu stavijo jako velike zahteve in se tako kaša marsikatero drugo. Zatorej prosim še edenkrat visoko vlado, da obnovi nižjo gimnazijo v Kran Koristi ne bode imela le de žela kranjska temveč tudi visoka državna uprava vseh panogah javne službe je tudi pomanjkanje sil, to pomanjkanje se bode še bolj čutilo, če se bodo odpravljali in omejevali zavodi, kakor pri nas. Jaz končam s tem in prosim Njega ekscelenco, da nam pri priložnosti pove, kako misli visoka učna uprava o vprašanjih, katere sem omenil skanje na desnici stitajo.) (Odobravanje iu Govorniku od mnogih stranij če od študij odstranijo mnogi mládenči, od katerih Politični pregled. bilo še mnogo pričakovati in znanosti. kedaj bili v čast družbi in Znano je, da se pri nekaterih mladih ljudeh duh Domače dežele. seji dne 13. t, m. državnega zbora je prišlo na vrsto posvetovanje o ljudskih šolah. Pred razpravo je poprej razvije, nego pri druzih. To je neprilika, kateri storil obljubo novoizvoljeni isterski poslanec dr. Laginja * 374 in so se prebrale zbornici došle peticije. Dr. Ferjančič je na Dunaji, pravi, da obsega ta šola 14 razredov ter da poročal v imenu imunitetnega odseka o prošnji mestnega deleg. Praškega sodišča ? da c. kr. jo obiskuje 800 otrok. Pravična je torej zahteva, da bi Go^ se smelo ka- jo vlada podpirala ter jej podelila pravico javnosti. žensko postopati proti poslancu Sokolu zarad prestopka vornik je izrazil tudi željo, da bi se nastavil češki pro povednik v sv. Ane cerkvi. Za njim je govoril poslanec Klun. Govornik pravi, da je uže vender čas, da se reši vprašanje glede verske . tiskovnega zakona (o kolportaži). Na predlog odseka se ne usliši prošnja sodišča. Tedaj se začne specijalna razprava o predmetu, ki je na dnevnem redu. Prvi i govornic je dr. Kraus. Ta polemizuje proti poslancu šole ter vsakdo, ki mu je pri srci katoliška Avstrija, mora Kohlerju, ki je zahteval versko šolo. Zagovarja sedanjo to potrebo vedno ponavljati. Preide potem k ljudskemu ljudsko šolo ter pravi, da je ta šola delo nemškega uma, šolstvu v Trstu, kjer ondotni magistrat vedno prezira za- ter da jo bodo Nemci branili do skrajnosti. Je sicer sem hteve več tisoč Slovencev v tem pogledu. Ugovarja ter tje pomanjkljiva, n. pr. v njej se še vedno mučijo se sicer od neke strani, da ni v Trstu take šole treba, ker otroci z nepotrebnim učenjem na pamet, tudi poduk na se nahaja v okolici dovelj slovenskih šol, ali kateri pa-učiteljiščih je še nekoliko pomanjkljiv. metni človek zamore vender zahtevati, da bi v mestu Ali vzroki glede razvajenosti otrok ne tiče v tem, živeči Slovenci svoje otroke pošiljali v oddaljeno okolico Tam v šolo. Še slabše se godi pa Koroškim Slovencem. ker ni šola verska, ampak ker se pokvarijo doma v domači hiši, kjer je odgoja vsled pijančevanja in drugih obstoji ena sama slovenska šola. V utrakvističnih (dvo nemoralnih odnošajev pomanjkljiva. Pri poučevanji vero- jezičnih) šolah je pa le malo učiteljev, ki so zmožni slo nauka se preveč gleda na poučevanje dogmov. Govornik venščiue. Enaka je tudi pri šolskih nadzornikih. Zato na to da bere neke odlomke iz časopisa „Die Familie", ki je na- pa ne zadostuje, da gleda učna uprava menjen tudi šolski mladini, v katerih se napada avktori- vzgoji na učiteljišči v Celovci zadostno število učitelj se teta države. Katoličani so razdeljeni dane» v dva tabora ki bodo zmožni podučevati v slovenskem jeziku > ona prvem se znajde večina katoličanov, ki hočejo živeti m°ra tudi za to skrbeti, da bodo imenovani za šolske s cerkvijo v miru, a se drže tudi načela : dajte državi nadzornike take osebe, ki bodo zamogle opravljati v šolah, kar je državnega; v drugem taboru se nahaja sicer manje V katerih se slovenski podučuje, svoj posel "........ " so pa nemirni ter se v zadnjem venskem jeziku. Želje slovenskega prebivalstva ua Ko tudi v slo število katoličanov, ki času poslužujejo antisemitizma, da z njegovo pomočjo roškem glede slovenskega poduka v ljudskih šolah se širijo sovraštvo med veroizpovedanji. Antisemitizem se vedno prezirajo. Občina sv. Jakop v Rožni Dolini tirja je začel gojiti uže okolo 1870. leta, ali takrat je bil uže dolgih 14 let slovenski poduk, ali zastonj, nekoliko opravičen, kajti naperjen je bil proti velikemu godi tudi mnogim drugim občinam. tako se kapitalu, ki je žugal podjarmiti vso malo trgovino in obrt, Govornik se pritožuje proti takemu postopanji ali danes se upotrebuje antisemitizem za vse drugačne strani pristojnih oblasti, dočim se drugje drugače od po- namene. stopa 5 kakor n pr. na Kranjskem, kjer se je odstavil Poslanec Kaiser pravi, da ne pride niti na misel nek šolski nadzornik samo zato, ker se mu je neopravi mislečemu človeku biti nasprotnikom ljudske šole, kajti čeno očitalo, prihodnjo8t je odvisna od telesnega in da nazaduje v njegovem okraji nemški duševnega raz- pou«:. voja mladine. Vedno rastoča konkurenčna borba zahteva Proti izjavam poslanca Schwegla, da ni res, da bi tudi više izomike duha. Zraven duševnih sil se pa ne sme pozabiti na čustvovanje glede razvijanja telesnih in Gorenjci zahtevali obnovljenje Kranjske gimnazije ter da bilo bolje, da se osnuje v Kranji kaKa trgovinska šola, družine, glede splošne vzajemnosti gled narodnost- ugovarja posl. Klun odločno ter sklene svoj govor z nega čuta in zavednosti. Govoreč o stroških, katere pri- besedami, da se slovensko ljudstvo ne bode dalo živo zadeva ljudska šola manjšim kmečkim občinam, pravi, pokopati. da so ravno ti stroški krivi, ako se ljudstvo sem ter tje neprijazno vede proti ljudski šoli j po njegovem mnenji Položaj. Zadnje dni se je mnogo govorilo in morale ljudske šole vzdržavati iz deželnih sredstev Gledati bi se moralo na to, da se mladino temeljito iz uči v elementarnih predmetih, pouk iz zgodovine in nara pisalo o ministerskih premembah. Tudi o Gautsch-evem izstopu se je govorilo, ali vse te govorice bile so vo8lovja bi se moral ker le polovičarsk, odstraniti iz ljudskih šol. Ko je hotel govornik antisemite zagovarjati proti napadom predgovornika, ga je opomnil podpredsednik Chlumecky, da ne spada to k stvari, o kateri se razpravlja, Ker se pa ni hotel ozirati na to opominjanje ter je nadeljeval v tem smislu svoj govor, odvzel mu je predsednik besedo. navadne časnikarske kombinacije. Tudi se je govorilo, da so se sešli minulo nedeljo vsi udje poljskega kluba ter da so se pogovarjali o političnem položaji in na daljnem postopanji kluba, a tudi to je bilo izmišljeno. Poljski klub je imel sicer sejo, a v njej se je po- svetovalo o Plenerjevem predlogu glede olajšanja pri dobninskega davka v nižjih razredih. Ta predlog bil dne 24. t. m. na dnevnem redu državnega zboru. Načelnik poljskega kluba Jaworski je predlagal, da se ga vrne . ko Poslanec Radinsky govoreč o razmerah češke šole, davčnemu odseku, da se o njem posvetuje ob enem, katero vzdržuje društvo Komenský v Favoritskem okraji se bodo razpravljali drugi predlogi glede davčnih reform. ♦ 375 Pri glasovanji je pa ta predlog propal. Glasovali so zanj lavcev poudarja se v pastirskem listu, da cerkev vedno konservativci, Poljaki, Rusini in pa južni Tirolci. Obveljal na nje misli in zanje skrbi. Priporoča se pa tudi deloda-je torej predlog, da se začne o tem prsdlogu specijalna jalcem, da so pravični nasproti delavcem v smislu krščanske ljubezni. Dalje zahtevajo v tem listu popolno neod-stvar vse drugače zasukala, visnost papeža od posvetnih oblasti ter se spominjajo debata. Drugi dan se le pa Poslanec Pattai je namreč rekel, da treba skrbeti i da si dogodkov v Rimu v mesecu oktobru. Konečno izrekajo pridobi država na drugi strani dohodkov, ki bi ji od- njih popolnoma udanost cesarju in državi. pali s to olajšavo, zato je predlagal povišanje pridobnine v viših razredih, namreč od 100 gld. naprej plačujočih. Ker bi bili pa na ta način najbolj prizadeti židje in pa Nadvojvodinja Luiza, hči nadvojvode Ferdinanda sploh bogati obrtniki, ni bilo to levici všeč ter se je se je omožila dne 21. t. m. 8 princem Friderikom Av gustom Saksonskim. protivila temu predlogu. Na predlog grofa Friesa, da se Plenerjev predlog 8 Pattajevim vred vrne v zopetno pre-tresovanje davčnemu odseku, se je glasovalo po imenih }er je bil ta predlog tudi vzprejet, ker so zanj glasovali Rim. 17. decembra t. Vnanje države. Tajni konzi8torij bode dne 14., javni pa tajnem konzistoriju bodeta imeno- tudi nemški nacijonalci, ter se nekateri Mladočehi zdr- vana dva italijanska kardinala. Vnanji kardinali bodo žali glasovanja. To glasovanje pa pomeni, da ni levica še imenovani prihodnjo pomlad. X edaj bodo imenovan za tako blizu vladanja, kakor se je nadejala, ter da se še kardinala tudi novi ogrski primas Vaszary. V kardinal danes ne more govoriti o zvezi Poljakov z levico. Poročilo avstrijske delegacije izraža upanje, da se bode trajno odstranila nevarnost vojske, katere ne želi nihče, in da pozdravljajo vsi krogi cesarjevo željo, naj ponehale skrbi in bremena negotovega miru > pri trjuje obnovitvi trodržavne zveze, kakor tudi javni Kal- ne8ebično8ti avstrijske politike na nokyjevi izjavi o vzhodu. Po tem poročilu soditi, bi bil sedanji položaj relativno povoljen. Kalnokyjeva politika se v njem pri-poznava kot prava. Minister Kalnoky je rekel v proračunskem odseku avstrijske delegacije, da se je izselilo iz Bosne in Hercegovine v zadnjih 8 letih 11.000 Mohamedancev. To se mu je zdelo potrebno povedati, ker so prinesli srbski listi pretirane vesti o izseljevanji Mohamedancev. Tako so neki listi poročali, da se je izselilo samo v tem letu 59.000 Mohamedancev. Drugi je pa celo pisal, da se jih je izselilo vseh skupaj do 600.000, dočim iznaša celo število Mohamedancev v teh deželah 500.000. _ . Zbrani avstrijski škofje na Dunaji 80 izdali po sklepu svojih posvetovanj skupno pastirsko pismo, ki se naslanja v prvej vrsti na okrožnice papeža Leona XIII., posebno pa na ono, katero je poslal avstrijskim škofom. •. ■v njem pravijo škofje, da je njih dolžnost opozarjati vernike na znamenja časa. Ker se krščanski nazori o svetu vedno bolj umikajo nekrščanskim in se tako ruši temelj družini, državi in cerKvi, je treba, da se katoličani vzdramijo, da se oklenejo njene vere in njenih naukov. Ker bi pa pri tolikih nevarnostih in nasprotnikih posameznik malo opravil, potrebno je, da se katoličani družijo v društva, ki delujejo pod vodstvom škofov. Tudi katoliški shodi se priporočajo v tem pastirskem listu. Dalj se obračajo škofje do krščanskih staršev, da skrbe za to, da se vzgojujejo njih otroci v krščansko nravnem smislu in to tem bolj, ker ima cerkev po današnjih šol- skih postavah avstrijskih premalo Pij i na šolo Tudi katoliško vseučilišče naj zahteva avstrijski katoličan D odpirajo naj katoličani katoliške tiskarne. Glede de skem zboru je praznih zdaj 11 mest. Sveti oče papež ter odpravlja redno dolžnosti se počuti dobro službe. Srbski kralj Milan se bode spet nekaj lahko prav dobro imel, kajti neka ruska banka svoje Časa mu je izplačala te dni 2 milijona frankov. Ne ve se zakaj ter od kod je bivši kralj toliko denarja na enkrat dobil, najbrže se mu je zdelo vgodno, da se odpove vseh svojih pravic, ki jih je imel še v Srbiji. Rusija. Širi se govorica, da je prouzročila znano železniško nesrečo bomba, katero je vrgel iz ce Barskega kuhinjskega voza človek, ki s Padlevskim identičen. Nemčija. Knez Bismarck je bil minuli teden pri svojem dohodu v Berolin tako navdušeno vzprejet, kakor še nikdar poprej. Nemški listi poročajo celo o solzah so zarosile v očeh resnih priletnih mož i ki so se udeležili tega dočeka v velikem številu. Na Nem škem vladajo danes žalostne razmere. Nemci pričakujejo odrešenika. Bismarck je sicer ustvaril današjo veliko Nemško, ali dvomimo jako, da bi jej zamogel danes pomagati ter jo rešiti iz zadreg. Sedanji nemški kancelar Caprivi je najmanj zakrivil sedanji socijalni položaj v Nemškej. Veča krivda zadene gotovo Bismarcka nego njega času > Ali Bismarck odstopil je iz pozorišča o pravem da si je ohranil v narodu velikansko slavo in ugled. Bog ve, pa bode li pozneji zgodovinopisec o njem tako sodil, kakor sodi danes o njem nemško ljudstvo ? ! Celo Nemčija je začela Slovanom dajati slovanske šole. Šole namreč za Lužiške Srbe so bile do zdaj . da V8pehi so na teh šolah le slabi, ter da je torej dobro nemške. Ker so pa pruska šolska oblastva spoznala ravnati se po nasvetu pedagogov, odredila so, da bodo odslej učni jezik za nekatere predmete slovanski jezik. Chile. Za predsednika Chilské republike je bil izvoljen Jorje Montt. ■ » Braziliji se je izvršil spet novi prevrat. Ge neral da Fonseca, ki je 15. novembra predlanskega leta 376 strmoglavil s pomočjo vojakov monarhijo in pred tremi špiritu nekoliko vinske kisline. (Weinsaure.) Potem zgine tedni kot predsednik zjedinjenih braziljskih držav razpustil kongres, izklicavši se samega sebe za diktatorja, odstopiti je moral. Brzojav poročal nam je dan prej, da zahteva da Fonseca v nekej proklamaciji premembo ustave, koj drugi dan se je pa uže zvedelo, da je zgubil istim načinom svojo oblast, s kakoršnim si jo je pridobil, namreč vsled vojaške revolte. Naslednik mu je general Peixoto, ki je bil še pred letom njegov voini minister. Narodno gospodarstvo. Dleta in svedre kale nekateri z velikim vzpe-hom v petroleju. Dotično dleto ali sveder treba najprej ogreti v oglji, potem ga pomazati z navadnim milom, razbeliti, v novič v oglji in konečno hitro vtakniti v petrolej. Nov način izdelovanja sodov. Angleški sodar M. Pucken je izumil nov način za hitro izdelovanje sodov. ta namen zreže cela deblo na tako visoke cilindre, kakor hoče imeti sode visoke. Ti nizki cilindri pridejo potem v velike, železae kotle, kjer se 3 ure kuhajo. Med kuhanjem napeljejo močen električni tok v vodo. Vsled te procedure po les epričakovano mehek. Po ku hanji vprežejo cilindre stružnice, kjer začne dolgo dleto luščiti primerno debele trske od cilindra. Dleto pritiska stroj vedno bolj proti cilindru in zato reže trsko, ki je nepretrgana, dokler je kaj lesa. Trske razrežejo v kose, ki imajo toliko obsega, kakor prihodnji sod. Posebni utor (Nuth,) v stroj ureže zgoraj in spodaj primeren katerega pozneje pritrdijo oba dna. Ob jednem napravi drug stroj na obeh konceh zaklinke v trsko, da omogoči obliko soda. Tako prirejene trske zavijejo skupaj, nabi-jejo nanje obroče, vdenejo dna in sod je gotov ! Ker se na stružnici lahko prav tenke trske od debla odluščijo, se morajo tudi mali in šibki sodčeki na ta jednostaven način izdelovati. Aluminij je kovina, ki se odlikuje s svojo sre to berno belo barvo in jako malo težo (tehta samo 1/3 liko kot železo) in se danes uže pogostoma rabi. Ko se bode posrečUo to lepo in važno kovino ceneje izdelovati, izpodrinila bode železo v marsikateri stroki. Po najno vejšem ceniku družbe „Aluminium Industrie Actien Gesellschaft in Neuhausen (Schweiz)," stane 1 kg. ?lu- m'uije samo gld 9 80 kr. Najbolj rablj kovine imajo danes v primeri z aluminijem nastopne cene. Kos zlata stane 2558 krat, platine 1477 krat, srebra 55 krat, niklja 1.65 krat, cina 0.63 krat, bakra 0.52 krat, cinka 0.18 krat, kovnega železa 0.06 krat toliko, kot jednako velik kos aluminija. Glede cene stoji torej aluminij nad nikljem in činom. neprijetni duh skoraj popolnoma. Poučne stvari. t Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 242. Pripravljanje hašiša; njegovo delovanje. Omamna smola kakor tudi posušena rastlina prireja se in uživa na razne načine, a prirejeno dražilo nazivaja po turških, arabskih in sirskih krajih „hašiš". Najnavadnejši hašiš delajo tako, da kuhajo perje in cvetje tionopno v vodi in surovem maslu toliko časa, dokler se tekočina dobro ne zgosti, in potem jo skozi cunjo précédé. Surovo maslo je pri tem v sebe vpilo vso smolo in od oje po-zelenelo. Tako prirejen hašiš se več let ohrani. Okusa Je izredno neprijetnega, in za to ga redko-kedaj samega uživajo ; navadno mu dodajajo raznih dišav in poslatic. kainfor, klinčke, muškatni creh m ta namen jemljó muškatni cvet, ambro in mošus da se s tem bolj pogubi neprijetni okus hašišev. Carigrajski hašiš ali „madjoun" delajo tako, da jemljó samo posušeno cvetje, pa je v prah zmeljejo, a potem pomešajo med zdrobljene klinčke y muškatne orehe in žefran. surovem maslu ali medu prirejen hašiš zobljejo v malih zrnih. Na isti način jedo tudi samo smolo, ki jo s konoplje pobirajo. Po nekih krajih žvekajo posušeno konopljo, a rajši jo kadé. Maroku imajo male lule, iz Katerih kadé samo posušeno cvetje. Ker je cvetje polno omamne smole, dovolj je, da kadilec samo jedno lulo pokadi, pa se ves omami. Drugod meljejo posušeno konopljo v prah in jo mešajo mej tobak, in potem kadé. Hašiš devajo pogosto tudi v kavo 9 likerje in druge alkoholne pijače. V Hindostanu delajo s svežega perja opojno pijačo. Poraba hašiša je vrlo stara in na daleč razširjena. Omenili smo, da je že Herodot znal, da se stari Skiti s konopnim dimom omamljajo, in v ?7 arabskih pravljicah tisoč in ena noč" spomiuja se jako pogosto, kako se arabski junaki s hašišem omamljajo. Pripoveda se, da je na vzhodu včasih planil mej križarje kak besen Saracen, kateri je bil s hašišem opojen, in je v svojem besnilu grozno ubijal in klal. Takega človeka, kateri s hašišem se opil, nazivajo na vzhodu „hašašiu." Kri žarji so prinesli to ime v Evropo, in gotovo pri vseh ro mau8kih narodih nahajamo besedo „assassin", dasi pri njej nobeden ne misli na hašiš, ker ona v Evropi znači to, kar ubijalec. Če tudi je ta beseda prišla šele za križarskih vojen v Evropo, vender se je tako udomačila 9- Denaturiran špirit ima jako neprijetni duh. De- kakor da je tu nastala. Ni sumnje, da je hašiš že v lavci 9 ki imajo veliko s takim špiritom opraviti 9 pogo srednjem veku bil daleč po Aziji in Afriki razširjen 9 a stoma tožijo 9 da težko prinašajo njega duh. Pravijo, danes je še dalje svoje meje potisnil. Po dolih vzhodne da se lahko pomaga tej nedostatnosti, ako prilijemo Indije uživajo hašiš v vsaki obliki, po obronkih Hima 311 laje jenja pa na vse strani sejejo konopljo samo zaradi ka Katoliško politično in gospodarsko društvo za Perzij po vseh mohamedovskih zemljah je Slovence rna Koroškem bode imelo dne 30. t. m. javni hašiš priljubljeno dražilo. 8evernej Afriki poznajo ga shod pri Fari poleg Prevalj z jako raznovrstnim dnevnim Arabci, a v srednji Afriki zdravijo in opijajo se s ko- redom. Pri tem shodu se bode objavilo poročilo depu nopljo razna plemena. Hotentoti v južni Afriki se jako tacije, ki je bila na Dunaji zaradi slovenskih šol ter radi s hašišem opijajo i a Bušmani imajo od zverinjih druzih reči zadevajočih Slovence na Koroškem. zob male lule, iz katerih konopljo kadè. Tudi v samo GrOS. Josip Mantuani, slovenski vseučeliščnik 9 Brazilijo je dospel hašiš, ker se tudi tam Indijanci ž njim je imenovan rednim članom c. kr. zavoda za preisko-radi omamljajo, in tudi po mnogih krajih srednje Ame- vanje avstrijske zgodovine na Dunajskem vseučelišču. Predsednik najvišega sodišča na Dunaji vitez Schmerling šel je v pokoj. Namesto njega je imenovan rike se je udomačil. Računjo, da je na vsem svetu 200 do 300 milijonov ljudi, kateri hašiš uživajo. Ker toliki milijoni za hašišem gledajo, morali bi dosedanji drugi predsednik najvišega sodišča Stremayer, že s tega sklepati, da v tem uživanji mora biti neka za drugega predsednika pa senatni predsednik Habietinek. ugodna iu čarobna moč. Indiji slavé in hvalijo hašiš kot dar božji in nadevajo mu imena, katera kažejo, da uveliča a uživanje, vzbuja poželjenie, da veže prijateljstvo, napravlja smeh in da od njega se človek opoteka, a s tem je v glavnem označeno delovanj hašiša. (Dalje prihodnjič.) Razne reči. Poljedelski iu obrtni razstavi na Bulgarskem v letili 1892 in 1893. Pod pokroviteljstvom Nj. Visokosti kneza bulgarskega bode v letih 1892 in 1893 v Plovdivu in Rusčuku poljedelska in obrtna razstava in sicer bo razstava v Plovdivu od 18. septembra do 12. novembra 1892 in v Rusčuku od 14. avgusta do 12. oktobra 1893. Tujcem je dovoljeno razstaviti ie poljedelsKe in obrtne stroje, instrumente, modele in orodje. Razstavni predmeti, katere je najkasneje 15 dni pred otvorjenjem dotične Nesreča. Dne 23. t. m. je na Ljubljanskem kolodvoru službujoči Fr. Filipič pri premikanji vozov prišeLmed dva voza, ki sta ga zmečkala tako, da je koj na mestu ostal mrtev. Novo cerkev karmeličauk v Selu pri Ljubljani je blagoslovil dne 24. t. m. knezoškof Ljubljanski. razstave doposlati, so prosti carine, vsake druge davščine in ne bo se zahtevalo nobene odškodnine za prostor. Prevažanje po bulgarskih železnicah je brezplačno, da se dovoli znižana voznina na tujih železnicah iu paro-brodih, zato skrbela bo bolgarska vlada. Pred zaključenjem razstave se predmeti ne smejo odstraniti. Pri razdelitvi daril (diplom, medalj iz zlata, srebra in brona) Mirnipeči je bil izvoljen za župana Jože oziralo se bode sosebno na one stroje 9 orodje itd. 9 ki Krivec iz Dobja. Nova podružniea c. kr. kmetijske družbe se krajevnim razmeram posebno ugajajo. Oglasila za razstavo v Plovdivu poslati je tujcem najkasneje do konca bode ustanovila dne 6. decembra v Vremah in sicer za ,.Vremsko-Košansko dolino." t. razstavni komisiji v Sofiji. Zaradi natančnejih po na 99 Commission des Expositions n Jutro na obalili Istre", obraz od češkega slikarja Karola Libscherja. Originalno sliko, ki je baje jaKO krasno delo, je Kupil cesar, ko je obiskal češko razstavo. . Matija Kolar je dobil jžupnijo pri Devici jasail obrniti se je Bulgares v Sofiji." Pobiranje užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa za Kranjsko se bode v davčnih okrajih Brdo, Trebnje, Litija, Metlika 9 Idrija 9 Krško, Kočevje » Mariji v Polji pri Ljubljani. Podporno društvo za slovenske visokošolce je Velike Lašiče, Rateče, Kamnik, Kostanjevica, Radovljica, Zatična in Tržič za leto 1892. in pogojno tudi za leto 1893 in 1894 v javni dražbi v zakup dalo. Izklicna cena za leto 1892., oziroma za leto 1893, kakor tudi za leto počastil dne 14. t. m. s svojim pohodom knezoškof la- 1894. iznaša za davčni okraj : Brdo 6100 gld., Trebnje vantin8ki društva. dr. Ta Mihael Napotnik, ki je častni član tega 2700 gld., Litija 18700 gld., Metlika 6400 gld., Idrija dan je imelo namreč društvo svoj občni 13200 gld., Krško 9400 gld., Kočevje 12200 gld., Velike zbor. Predsednik Navratil je izrazil v imenu zbora Lašiče 4332 gld., Rateče 5500 -gld., Kamnik 14800 gld. > veliko veselje, da je počastil visoki dostojanstvenik družbo Kostanjevica 5800 gld., Radovljica 9000 gld., Zatičina s s voj o navzočnostjo. Milost, knezoškof je priporočal v 5200 gld., Tržič 500 gld. Dražbena obravnava se bode svojem daljšem govoru visokošolcem, da se skažejo hva- vršila dne 3. decembra 1891. 1. ob 10. uri predpoldnem ležni društvu za to, kar za nje stori, to pa 8 tem » da pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljublj 9 in se bode 86 Z neprestano marljivostjo trudijo, da dosežejo svoj tedaj za kup za vsak zgorej imenovani davčni okraj namen biti v korist sebi in domovini. Geslo njihovemu posebej izKlicaval. Zakup pogoji se lahko pregledajo delovanju pa naj bilo: Vera, domovina in cesar. Iz pri c. kr. finančnem ateljstvu v Ljublj 9 pri c» kr blagajnikovoga poročila se posname, da je razdelilo v kontrolnih okrajnih vodstvih finančne straže in pri vsakej tekočem letu društvo 659 gold. 14 kr. podpore ^poročamo to društvo najtopleje vsem rodoljubom ! Pri c. kr. davkariji ob navadnih uradnih urah. Naznanili se bodo ponudnikom tudi pri družbi. 378 Naš denar. Koliko je bilo leta 1890. v avstro- Budimpeštanske tržne cene z dne 25. novembra 1891. Pšenica gld. 10.95 do 11.60. rž gld. 10 35 do 10.50, ječmen ogrski državi papirnega denarja v prometu, oziroma koliko se je denarja iz različnih kovin skovalo predočujejo gld. 6.55 do 6.65, oves (novi) gld. 6-40 do 6.65, proso gld. 6 25. do 6.50 nam predstojeće tabele : januvanja februvarija marcija aprila maja junija avgusta septembra oktobra novembra decembra 31 434.678 407.118 394 315 400.888 400.340 389.734 405.593 409.308 433.499 446.175 471.376 442.842 445.934 357.231 344 620 343.417 340.425 333.780 324.745 323.140 326.509 340.429 351.091 359.193 369.205 370 361 791.909 751.738 737.732 741.313 734.120 714.479 728.733 735.817 773.928 797.266 830.569 812.047 816.295 Pri c. kr. glavnemu novčnemu uradu na Dunaju skovalo se je : kosov v vreduosti av. velj. gold. Kr Srebrnega denarja po gld. Srebrnega denarja po gld. ' Skupaj Levantinskib tolarjev vrednost gld. 2 10483 Cekinov četvernatih 19 gld. 20 kr. Cekinov navadnih po gld. 80 kr. Zlatnikov po 20 frankov ali 8 gld. 10 kr. Zlatnikov po 10 fran- 103.680 4 163.886 4.267 566 207.360 4.163.^86 4.371.246 468 050 985.165 88 47.289 373 860 43.151 907.948 80 1,794 528 349.523 kov ali 4 gld. 5 kr. Skupai Desetič (preRovauih) Krajcarjev Vsega denarja vkup se je torej skovalo Pri kr. ogrskem nov-čnem uradu v Kremnici se je skovalo : 2.947 467 247 6.241.162 9,101.000 10 11 935 3.063.935 624.116 91.010 25 20 20.545.025 kosov 9 135.473 v vrednosti av. velj. 33 gold. kr. Goldinarjev Zlatnikov po 20 fran- 2.021.792 2.021.792 kov ali 8 gld. 10 kr Zlatnikov kov ali lOiran- 329.221 2 666.690 10 Zlatega denarja skupaj Srebrnega iu zlatega denarja se je torej na ogrskem ^kovalo 358.210 2,7»4.095 2 380.002 4.805.887 oo obeh državnih polovicah torej skovalo se je denarja skupaj za 13.941.360 gld. 88 kr. 1890 Kurzi na Dunajski borzi dne 27. novembra Papirna renta Srebrna gld M Zlata [areijeva renta ?? Ú Napoleondori (20 frankov) C. kr. cekini . Nemške marke n » 90-50. 90-15 107.70 101-75. 9*35. 5-60 57-90 Nagrajeno s priznalno svetinjo na jubilarni razstavi v Zagrebu 1891 vsled ocene razsodišča za učila in učna sredstva. Teme lj it i teoretiško - praktični učitelj za citre. m,- Metoda za podučevanje mladine in za samouk odraslih Obširen pregled tega dela obsezajoč 20 tiskanih strani pošilja se na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Pomenih za prijatelj Obseza 72 najlepših južnu - slovanskih pesmij na 64 straneh. Cena knjigi 1 gold. 80 kr., po pošti 15 kr. več. Naročbena dopisnica naj se posije z naslovom : Josip Sorg v Zagrebu Giontini trgovina s knjigami in papirjem Največja zaloga slovenskih molitvenih knjig in spisov za mladino in priprosto ljudstvo Imeniki se pošiljajo brezplačno. Zaloga vsakovrstnega papirja m pisnili potrebščin i kakor: pisarniškega, konceptnega in pismovnega papirja, zavitkov s firmo in brez nje, peres, tint, šolskih stvari j i. t. d. Dobro blago, nizke cene. Prodaja se Kdon na debelo m na drobno v 2 eli dobi cenik zastonj. ZALOGA goslij, kitar, citer, klavirjev (preigranih), strun in posamičnih sestavin. Šolske knjige za ljudske m srednje šole. (5) Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk iu založba : Blasnikovi nasledniki.